V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
V naše uredništvo se je obrnila krajanka Krajevne skupnosti Kamnica, ki je razočarana nad stanjem Ceste na Grič – Rošpoh del.
Plaz 4. februar 2023
Povedala nam je, da je cesta že dlje časa v slabem stanju, a so doslej le nasipavali pesek: “Plast na plast. Obljubljajo nam sanacijo, a od tega do danes ni bilo nič. Namesto sanacije Mestna občina Maribor raje nasipa pesek na plaz. Po dežju pa je rezultat takšen kot je.” V roku treh mesecev so zabeležili tri plazove. Prvi se je zgodil v 4. februarja, drugi le nekaj dni kasneje.
12. maj 2023
Obrnili smo se na KS Kamnica in Mestno občino Maribor. Na Mestni občini Maribor so nam dejali: “Še danes bo promet na predmetni cesti prepovedan. S sanacijo pa bomo začeli v prihodnjem tednu.”
Če naletite na kaj, kar menite, da si zasluži pozornost, nam to lahko posredujete na info.bktv@gmail.com ali Facebook BK TV.
Na glavni avtobusni postaji v Mariboru, ki je v upravljanju podjetja Marprom iz Skupine JHMB, je v teku celovita obnova javnih sanitarij. Zaključek del je predviden proti koncu maja letos.
“Prenova sanitarij, ki se je začela aprila, vključuje povečanje ženskega dela za eno kabino, posodobitev invalidskega stranišča (z zamenjavo dosedanjih vrat z drsnimi), povečanje moškega dela za en pisoar, ureditev prezračevanja, namestitev sodobne sanitarne in higienske opreme ter previjalne mize v ženskem delu,” so zapisali na Marpromu.
Poleg tega pa tudi vzpostavitev sistema EasyGate SPA – Premium, ki bo omogočil prehod na plačljive sanitarije z namenom povečanja dostopnosti na 24 ur/dan, ohranjanja čistoče in urejenosti ter v izogib krajam higienskega materiala in vandalizmu, s čemer se sedaj redno soočamo.
“Tokratna celovita prenova sanitarij na Avtobusni postaji Maribor je druga v njeni zgodovini. Objekt glavne avtobusne postaje dnevno sprejme več tisoč potnikov, pri čemer urejene sanitarije kot pomemben del celotne infrastrukture vplivajo na kakovost izkušnje obiskovalcev. Odločitev za obnovo, ki sta jo sprejela Marprom in Mestna občina Maribor, je bila nujna iz več razlogov; eden od teh je, da so se vodovodne cevi zaradi posedanja pričele lomiti in mašiti,” zapišejo.
Po posodobitvi sanitarij na Avtobusni postaji Maribor je letos na njej načrtovana še obnova prostora blagajn in čakalnice za potnike. Tam je izvedba del planirana v poletnih mesecih.
Zveza prijateljev mladine Maribor išče novega sodelavca ali sodelavko, ki je pripravljen sprejeti izziv in skrbeti za mlade goste Počitniškega doma Miloša Zidanška Pohorje.
Iščejo osebo, ki bi postala oskrbnik doma za določen čas enega leta z možnostjo podaljšanja. Med pogoji za zaposlitev so: peta stopnja izobrazbe, dve leti delovnih izkušenj ali pa četrta stopnja izobrazbe in šest let delovnih izkušenj, ob tem pa poznavanje predpisov o higieni živil, B-kategorija vozniškega dovoljenja, zaželeno je znanje enega svetovnega jezika. Predviden pričetek dela je maj 2023 ali pa po pogovoru.
Za oskrbnika doma je v domu na razpolago brezplačno službeno stanovanje, saj je delo takšne narave, da je v domu, vsaj takrat, ko tam bivajo skupine, načrtovana celodnevna oskrbnikova prisotnost, po dogovoru pa je možno tudi bivanje v paru ali z družino.
Ob oskrbniku pa iščejo še občasno pomoč na domu tudi za tehničnega delavca ali delavko, ki bi pomagal/-a skrbeti za čistočo in v kuhinji. Delo oskrbnika in delo občasne pomoči sta primerna tudi za samostojne podjetnike, morda mlajše upokojence ali upokojenski par, so še zapisali.
“Počasi bo že pol leta od začetka del, in še pol leta bo preteklo, preden bo vse skupaj končano. Do takrat pa, znajdi se!” je napisal v svojem blogu Sašo Kramberger.
Gostilna Šiš je le ena od gostiln na Lentu, kjer je že več mesecev gradbišče. Sašo Kramberger je na spletni strani Šiša napisal blog, s katerim je opomnil, da imajo gostinci dovolj. “Sej ne rečem, drugače verjetno ne gre, če želimo, da Lent zasije v podobi, kot si jo zasluži, je treba stisnit zobe, na žalost se to dogaja v zelo kratkem obdobju po koronski krizi, ki je bila vsaj za nas precej neprespana in živčna, kot tudi v času energetske krize, dvigu nabavnih cen surovin, ki ti zarežejo v marže,” je nadaljeval.
Spomnil je na to, da imajo sicer oni hrano in da lahko promet rešujejo z dostavo, a da morajo pri tem dostavni službi plačati. Da pa je žal zmanjšan promet pri gostincih, ki imajo samo pijačo.
“Pošteno je pa tudi priznati, da vsaj pri nas gradnja poteka tako, da se poizkuša zagotoviti čim večjo dostopnost, seveda vedno to ne gre, sploh če želimo, da je gradnja čim prej zaključena,” je še zapisal.
Pa tudi to še, da se borijo naprej, da ne bodo vrgli puške v koruzo in da razmišljajo, kako bodo prebrodili te čase, ki jih je označil kot brezzvezne.
Pretekli vikend je v Mariboru minil v znamenju zborovskega petja, tokrat ponovno intenzivneje moško zastopanega.
V tamkajšnji Dvorani Union je po štirih letih premora potekalo znamenito, že sedemnajsto Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor, ki v svetu slovi kot eno najzahtevnejših in se ga je letos udeležilo osem pevskih zasedb z evropske, azijske in ameriške celine, od tega šest mešanih in dva moška zbora.
Po tekmovalnem delu nastopov, ki je bil na sporedu v soboto, 22. aprila, in nedeljskem finalu, v katerega se je uvrstilo pet zasedb, je žirija v sestavi mednarodno priznanih zborovskih strokovnjakov med zbori iz Indonezije, Irske, Italije, Latvije, Portorika, Baskije – Španije, s Švedske in iz Slovenije razglasila prejemnika velike nagrade Gallus – Maribor.
Prislužil si jo je švedski moški zbor Zero8 pod vodstvom Rasmusa Krigströma, ki je s tem postal eden od finalistov tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope, napovedanega za september 2024 v bolgarski Varni. Tik za njimi se je uvrstil baskovski moški zbor Suhar z dirigentom Estebanom Urzelaijem.
Na Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor se lahko uvrstijo samo zbori izjemne kakovosti, ki so sposobni pripraviti raznolik in zahteven program – ta v vseh treh dneh obsega za kar okrog 45 minut čiste vokalne glasbe. Zbori sicer predstavijo od tri do štiri sporede: programsko zaokrožen spored, značilen za izvorno deželo (gre za netekmovalni nastop), spored iz zgodovinskih obdobij in prosti spored, pri čemer pet najboljših zborov izvede dodatnega še v finalu.
Vsi koncerti potekajo v za zborovske navdušence izredno priljubljeni Dvorani Union.
Policisti so včeraj, okrog 10. ure, zaradi prometnega prekrška ustavljali voznico osebnega avtomobila, ki ni ustavila in je odpeljala pospešeno naprej, so sporočili iz PU Maribor.
Policisti so zapeljali za njo, tedaj pa je 24-letna voznica na območju Dogoš zapeljala s ceste, pri tem se ni poškodovala.
“Odrejen ji je bil preizkus alkoholiziranosti, ki ga je odklonila, prav tako pa je odklonila tudi strokovni pregled. Odrejeno ji je bilo pridržanje po 24. čl. ZPrCP. Sledi obdolžilni predlog,” poroča PU Maribor.
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), pod okriljem Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), skupaj s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani), Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem (ŠOUP) in z lokalnimi študentskimi klubi, poziva študente, da se odločijo za darovanje krvi.
V Mariboru se bo krvodajalska akcija, pod sloganom »Častim pol litra«, ponovno odvijala v dveh dnevih. Avguštin Erdelji, vodja študentske krvodajalske akcije: »Mariborski študentje so v več kot dvajsetih letih krvodajalskih akcij postali vzor številnim mladim po vsej Sloveniji, verjamemo da se bodo tokratne akcije ponovno udeležili v velikem številu. Z zadnjo jesensko akcijo smo dosegli, da so še študentje ponovno odzvali v večjem številu, verjamemo, da se bomo tokrat približali številu krvodajalcev, ki smo jim bili priča prek epidemijo koronavirusa.«
»V naši državi je naša vizija ohranitev prostovoljnega, neplačanega in anonimnega krvodajalstva ter zagotavljanje samozadostnosti s pripravki s krvjo in z zdravili iz krvi. Za doseganje ciljev moramo izvajati dobro državljansko vzgojo glede pridobivanja novih krvodajalcev. V Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor danes optimalno sodelujemo z mladimi v sodelovanju z Območnimi združenji Rdečega križa (OZRK), da bomo lahko ohranili krvodajalstvo z vsemi vrednotami tudi v prihodnosti,« dodaja Erika Kavaš, dr. med. spec. – vodja procesa zbiranja krvi CTM UKC MB.
Tudi letos bo v sodelovanju z Društvom študentov medicine Maribor možen vpis za darovanje kostnega mozga, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije pa bodo na voljo pristopne izjave za darovanje organov in tkiv po smrti.
Vsi, ki bodo sodelovali v študentski krvodajalski akciji, bodo prejeli tudi simbolično darilce, ki ga zagotovi ŠOUM, kot se za krvodajalske akcije spodobi bo poskrbljeno tudi za primerno okrepčilo. ŠOUM krvodajalske akcije organizira že več kot 20 let, v zadnjih letih tradicionalno potekajo v spomladanskem in jesenskem terminu. Kasneje so se mariborskim študentom pridružila še ostala univerzitetna središča iz česar je nastala vseslovenska študentska krvodajalska akcija pod geslom »Častim pol litra«. V Mariboru akcijo organizira ŠOUM, v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Maribor in UKC Maribor.
V začetku aprila 1883 je podjetnik Karl Scherbaum v svojem parnem mlinu v Mariboru vključil razsvetljavo s 36 žarnicami. S tem je prvič v Mariboru, na Slovenskem in v tem delu Evrope zasvetila električna žarnica.
To se je zgodilo le štiri leta potem, ko je Thomas Alva Edison patentiral svoj izum žarnice z žarilno nitko, je za STA povedal kustos Jan Malec iz Muzeja narodne osvoboditve Maribor.
Točen dan, ko je Scherbaum priključil na svoj parni stroj dinamo in tako prižgal žarnice, ni znan. “Edini vir, ki ga imamo, je majhen članek v Marburger Zeitung z dne 4. aprila 1883. To sploh ni bila velika novica, članek je šele na tretji ali četrti strani časnika,” je pojasnil Malec.
Na ta dogodek danes opominja spominska tabla, ki sta ju pred leti postavili podjetji Elektro Maribor in Nigrad na pročelju stavbe na Grajskem trgu, kjer so bili v drugi polovici 19. stoletja poslovni in bivalni prostori družine Scherbaum.
Karl Scherbaum (1818-1901) velja za enega najpomembnejših podjetnikov 19. stoletja na mariborskem območju. Med drugim je oskrboval s kruhom avstro-ogrsko vojsko v Mariboru, Celju in na Ptuju.
Eden od razlogov za njegov poslovni uspeh so stalna prizadevanja za posodabljanje proizvodnje in vpeljevanje novosti, kakršna je bila tudi žarnica. “Scherbaum je imel nos za ekonomske odločitve, bil je zelo napreden človek, menda je imel v svoji vili prvo moderno stranišče v Mariboru,” je povedal Malec.
Elektriko so v svojih obratih po njegovih besedah takrat uporabljali za pogon strojev tudi še nekateri drugi podjetniki v Mariboru in so imeli za njeno proizvodnjo svoje lastne, majhne elektrarne, ponavadi v obliki parnega stroja. Za razsvetljavo v mestu pa so služile plinske luči. Te so opustili šele v 20-ih letih 20. stoletja.
V prostorih Občine Kidričevo je prejšnji petek potekala tretja redna skupščina destinacije Štajerska.
Člani so potrdili model sodelovanja med turističnimi ponudniki in v konzorcij sprejeli novega člana, Združenje vinorodna Štajerska.
Območje Štajerske predstavlja geografsko zaokroženo področje s skupnimi tradicijskimi, zgodovinskimi in kulturnimi značilnostmi. Štajerska ima okus, čustva in doživetja, zgodovino ter tradicijo. Partnerstvo je zaživelo septembra 2022 kot odziv na potrebe deležnikov po večjem in učinkovitejšem povezovanju podravskih občin ter v želji, da se zapišemo na domač in svetovni turistični zemljevid.
Zgodovinsko območje Štajerske pokriva širše področje, ne le podravsko statistično regijo. Uroš Rozman, direktor RRA Podravje – Maribor izpostavlja: »Destinacija Štajerska deluje povezovalno in ne izključevalno. Člani konzorcija lahko postanejo občine in druge osebe javnega in zasebnega prava, ki lahko prispevajo k doseganju ciljev, določenih s Konzorcijsko pogodbo za vzpostavitev geografsko povezanega turističnega območja pod skupno blagovno znamko Štajerska. Model sodelovanja med turističnimi ponudniki v tovrstnih partnerstvih podpira tudi nova Strategija slovenskega turizma 2022–2028.«
V partnerstvo se je nazadnje priključilo Združenje Vinorodna Štajerska
Gre za prostovoljno, samostojno, nepridobitno, nepolitično, strokovno društveno organizacijo, ki združuje vinogradnike in vinarje vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija, ki se poklicno ukvarjajo s proizvodnjo vina z namenom skupne promocije svojega vinorodnega okoliša.
Združenje šteje okrog 30 članov, s pristopom so vsi postali del destinacije Štajerska. Njihov predsednik in zastopnik Božidar Grabovac poudarja: »Štajerska Slovenija je največji vinorodni okoliš v Sloveniji, ki ima že iz preteklosti znane lege, ki se uvrščajo med štiri odstotke najboljših vinogradniških leg na svetu. Gre za zelo razgibano pokrajino s strminami v Halozah, izrazito antropogenimi terasami v Ljutomersko-ormoških goricah (Jeruzalem), z Mariborom, ki se lahko pohvali z najstarejšo trto na svetu – žametovko oziroma modro kavčino, ki ljubitelje vina razveseljuje že več kot štiri stoletja in Ptujem z vinogradom sredi mesta. Na severnem delu se gričevje izteče z Radgonsko-Kapelskimi goricami, ki se spustijo proti Prekmurju v Panonsko nižino. Vizija našega združenja je zgraditi jasno podobo o vinorodni Štajerski, ki lahko ponudi bogata vinsko–kulinarična doživetja in spremljajočo turistično ponudbo. S povezovanjem v destinacijo Štajerska smo za vse člane našega združenja prepoznali koristi in dodano vrednost in se veselimo skupnega sodelovanja«.
Predsednica skupščine Destinacije Štajerska Tanja Srečkovič Bolšec dodaja: »V prihajajočih tednih nas čaka obilica dela s pripravo vsebine za spletni portal, ki bo luč sveta ugledal predvidoma v začetku meseca junija, pred poletno sezono. Z novo atraktivno podobo destinacije in modernim pristopom predstavitve ponudbe bomo ponudili obiskovalcem Štajerske namige za obisk celotne destinacije za dan, dva ali cel teden.«
V prenovljenem hotelu Habakuk pod Pohorjem je Relax turizem, največji slovenski organizator počitnic, v sodelovanju s predstavniki hrvaškega turizma predstavil turistično ponudbo biserov hrvaške obale ter njenega zaledja, Makarske riviere in Zabiokovolja.
Makarska riviera, ki se nahaja med Splitom in Dubrovnikom, je delček srca Dalmacije, ki poskrbi za nepozabne počitnice. Spletena je iz slikovitih naselij, razpetih vzdolž približno šestdeset kilometrov dolge obale, od Brele do Gradaca.
Mediteran, kot je bil nekoč
Če želite uživati v neokrnjeni naravi, naravnih plažah in očarljivi kombinaciji gora in morja, je Makarska Riviera prava izbira za počitnice. Enostavno je dostopna po cesti, zraku in morju. Brela in Baška Voda sta samo dva izmed krajev, ki očarata s svojimi prodnatimi plažami in skritimi kotički, kot je Bratuš. Skoraj štiri kilometre dolga plaža v Tučepih prepriča na prvi pogled, tako kot edinstveno ribiško mesto Podgora. Doživite užitek kampiranja v Živogošću, v Igranah pa uživajte v sijaju starodavnih oljčnih nasadov.
Mestece Makarska je središče riviere, ki s svojo bogato kulturno, gastronomsko, zabavno in rekreacijsko ponudbo nudi vse, kar potrebujete za aktivne počitnice. Hkrati pa še vedno poskrbi za zatočišče pred mestnim vrvežem in stresom. Vsak kraj na Makarski rivieri pripoveduje svojo zgodbo in nosi svojo posebnost. Vsem pa je skupna ena stvar – neokrnjena lepota neokrnjene narave, naravnih plaž ter očarljive kombinacije gora in morja.
Spodaj je morje, na Biokovu se začne turizem na nebu
Biokovo je idealna destinacija za aktivne počitnice, saj je v nedotaknjeni naravi nešteto pohodniških in kolesarskih poti. Naravni park Biokovo je bistven del turistične ponudbe v Makarski rivieri. Skywalk, nebeško sprehajališče, je priljubljena destinacija turistov. A Biokovo ponuja veliko več kot to; cerkve »v nebesih«, edinstveno floro in favno, milijone let stare kamnine, počivališča, gorske poti in postojanke, pohodniške poti in sodobne predstavitvene centre.
V naročju Biokova se nahaja Zabiokovlje. Tukaj velja izpostaviti Vrgorac, rojstno mesto velikega hrvaškega pesnika Tina Ujevića, domovino pršuta in jagod ter Imotski, mesto z dvema slavnima naravnima biseroma – Modrim in Rdečim jezerom ter še mnogimi drugimi znamenitostmi.
Ivo Mravičić, direktor turistične organizacije Tučepi, izpostavi: »Makarska riviera ponuja široko paleto aktivnosti za vse okuse. Na eni strani je primerna za družine z otroki, saj ima številne, družinam prijazne plaže in hotele, na drugi strani pa nudi tudi veliko rekreativnih možnosti za tiste, ki si želijo aktivnih počitnic. Tu se lahko ukvarjate s številnimi športi, kot so potapljanje, kajak, jadranje, pohodništvo, plezanje, kolesarjenje in še mnogi drugi.«
Ivo Mravičić, direktor turistične organizacije Tučepi,
Davor Andrijašević, vodja in organizator turističnih dogodkov na Makarski rivieri, dodaja, da vsako mesto na rivieri ponuja bogat program kulturnih, družabnih in zabavnih dogodkov. Ti potekajo skozi vse leto ne zgolj v času glavne turistične sezone. Med najbolj zanimive je uvrstil Dneve kralja Arturja, ki se odvijajo avgusta v vasici Igrane. Obiskovalci se lahko prelevijo v viteze in dvorske dame ter se potopijo v svet srednjeveških legend.
Davor Andrijašević, vodja in organizator turističnih dogodkov na Makarski rivieri,
Tonći Lalić, vodja marketinga in promocijskih aktivnosti turistične organizacije Makarska ter član gorske reševalne službe, je izpostavil pomen športnega turizma na rivieri: »Rekreativne aktivnosti so na voljo skozi celo leto in sicer v gorovju Biokovo ter ob morju. Kot se spodobi pa je poskrbljeno tudi za varnost. Gorska reševalna služba ima v Biokovu tako letno okoli 40 reševalnih akcij, pri čemer smo stoodstotno uspešni. Lahko poudarim, da pri tem sodelujemo tudi z gorskimi reševalci iz Slovenije.«
Tonći Lalić, vodja marketinga in promocijskih aktivnosti turistične organizacije Makarska
Ante Jurišić, direktor turistične organizacije Baška Voda poudarja, da je zrak na Makarski rivieri nekaj posebnega. Zaradi mešanja svežega morskega in planinskega zraka lahko obiskovalci dobesedno oživijo in si naberejo novih moči za vsakdanje življenje.
Ante Jurišić, direktor turistične organizacije Baška Vod
Ružana Kovač, vodja marketinga in promocijskih aktivnosti v Parku prirode Biokovo, ter Slavo Jakša, direktor parka, sta opisala pomen sodelovanja med turističnimi organizacijami ter spomnila, da ima Biokovo status naravnega parka že več kot 42 let. V lanskem letu je park obiskalo več kot 200 tisoč turistov, kar priča o njegovi veliki priljubljenosti. Park je leta 2021 prejel tudi nagrado “Anton Štifanić” za izjemen prispevek k turizmu v regiji.
Slavo Jakša, direktor parka Biokovo
Dimljen pršut
Ante Madir, direktor oddelka blagovne znamke Hrvatski pršut, je razveselil, da ima trenutno Hrvaška štiri vrste zaščitenih pršutov. Od tistih v Sloveniji in drugod po Evropi pa se razlikujejo po tem, da so njihovi dimljeni.
Pokušnja pršuta
Relax, največji slovenski organizator počitnic
Slovenska Turistična agencija Relax, ki je na trgu prisotna že več kot 30 let, je lani organizirala počitnice in izlete na hrvaški obali za več kot 120.000 slovenskih gostov. »Z Makarsko riviero sodelujemo že več kot 25 let in je za nas zelo pomembna, saj je lahko dostopna. Do nje potrebujete zgolj pet ur vožnje po avtocesti iz Slovenije in odpre se vam 60 kilometrov čudovitih prodnatih plaž, kristalno čisto morje in borovci, ki segajo vse do morja. Turiste prepričajo Biokovo ter dalmatinska mesta kot so Brela, Baška Voda, Tučepi, Podgora, Igrane, Drvenik, Živogošće, Gradac in Makarska z njenimi sprehajališči. Seveda pa ne smemo pozabiti niti na vrsto romantičnih ribiških vasic, ki vas nikoli ne razočarajo. Lahko rečemo, da gre za Mediteran, kot je bil nekoč,« je povedal Jože Režonja, direktor odnosov z javnostmi v Relax turizmu in dodal: »Biokovo z Zabiokovljem pa je dobesedno idealno tudi za aktivne počitnice, saj v neokrnjeni naravi nudi nešteto pohodniških in kolesarskih poti.«
Režonja je še zaupal, da se Slovenci vse pogosteje odpravljamo na to destinacijo. »Če gre 800.000 Slovencev na hrvaško obalo, jih je vsaj polovica v Istri in Kvarnerju, a delež slovenskih gostov v hotelih in zasebnih namestitvah na Makarski rivieri močno narašča. Na Biokovu pa je vse več aktivnih turistov, ki se odločajo za pohodništvo, kolesarjenje.
Kulinarika in glasba srednje Dalmacije
Zabavno glasbeni večer v mariborski Festivalni dvorani Lent, ki je sledil novinarskemu srečanju, je bil namenjen predstavitvi ponudbe Makarske riviere in Zabiokovlja. Ob glasbi skupine Avantura in dalmatinske klape Berulia so obiskovalci lahko uživali še v dalmatinskih pršutih, siru, dalmatinskem vinu in drugih kulinaričnih dobrotah srednje Dalmacije.
Krajani ustavili dela V Malečniku: “Smo uredili, kaj je občina zahtevala, sedaj so nas pustili na cedilu”.
Gradnjo kanalizacije prebivalci sicer podpirajo, a ne na način, kako želi Mestne občina Maribor to izvesti. Upali so, da bo občina izgradila gravitačni kolektor ob reki Dravi do občine Duplek. Občina pa se je odločila, da gradi gorvodno s črpališči.
Več v prispevku.
Obrnili smo se na MO Maribor, njihove odgovore objavimo, ko jih prejmemo.
Če danes Tri ribnike poznamo najbolj kot priljubljeno sprehajališče, je nekoč nudilo mnogo več. Tukaj so se ljudje družili in rekreirali na več načinov.
V teku je ponovna vzpostavitev veslanja, če bo vse po sreči že to pomlad. V najboljših časih je bilo na ribnikih 10 čolnov, zaenkrat sta načrtovana le dva, a puščajo odprte možnosti, da jih bo nekoč še več, v kolikor se bo zadeva prijela.
Iščejo ponudnika, ki bi vse skupaj prevzel. Sami stremijo k temu, da bi se izposojali v sodelovanju z gostilno Pri treh ribnikih, vendar so odprti tudi za druga sodelovanja.
Center za sluh in govor Maribor je danes slovesno obeležil 60 let delovanja. Direktor Samo Rumež je ob tem napovedal skorajšnjo rešitev prostorske stiske centra, saj naj bi bili načrti za novogradnjo v Parku mladih tik prek uresničitvijo. “Naše sanje končno postajajo resničnost,” je dejal.
Center za sluh in govor Maribor je edina tovrstna hibridna, vzgojno-izobraževalna in zdravstveno-rehabilitacijska ustanova v severovzhodni Sloveniji. Ustanovljen je bil junija 1962. “Naši začetki so bili skromni, a že takratna vizija profesorice Margarite Stajnko-Rogelj je osmišljala pomen, poslanstvo in potrebo po tovrstni organizaciji ali ustanovi na območju severovzhodne Slovenije. Že ob ustanovitvi se je v prvem koraku predvidevala individualna ambulantna oblika logopedske in surdopedagoške terapije, v drugem pa postopno organiziranje osnovne šole in predšolskih oddelkov za otroke, ki v rednih vrtcih in šolah zaradi gluhote in naglušnosti ne morejo slediti procesu vzgoje in izobraževanja,” je direktor izpostavil ob obletnici.
Samo Rumež, direktor Centra za sluh in govor Maribor
Ministrstvo je obljubilo novogradnjo na območju Parka mladih na Taboru
Trenutno izvajajo dejavnost v prostorih nekdanje otroške bolnišnice na Vinarski cesti ter v prostorih, kjer je bil do pred kratkim Dijaški dom Maribor. Že vrsto let si prizadevajo, da bi lahko vse združili pod eno streho, v sodobnejših in za delovanje primernejših prostorih. Ministrstvo za izobraževanje jim je pred leti obljubilo novogradnjo na območju Parka mladih na Taboru, pred kratkim pa je dobil projekt tudi finančno podporo. Uvrščen je bil med investicije, ki se bodo financirale iz načrta za okrevanje in odpornost. “Postopki za izgradnjo novega centra tečejo. Objavljen je javni urbanistično-arhitekturni natečaj, ki bo zaključen konec marca. Ko bo izbrana projektna naloga, se bo začelo še bolj intenzivno sodelovanje med ministrstvom za izobraževanje in mestno občino, kjer so vsi pogovori že stekli, tudi priprava prostorskega načrta,” je za STA povedal direktor.
Državni sekretar na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Boris Černilec
Državni sekretar Černilec: nujno je treba širiti zmogljivosti takšnih centrov
Državni sekretar na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Boris Černilec je na današnji slavnostni akademiji potrdil, da se število otrok s posebnimi potrebami povečuje, zato je nujno širiti zmogljivosti takšnih centrov. “Evropska sredstva so na voljo, rokov in terminov se je treba držati,” je povedal. Sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost se lahko črpajo do leta 2026, zato Rumež računa, da bo stavba do takrat zgrajena. “Center se bo takrat preselil v ‘pravi’ regionalni center, ki bo pod eno streho združeval vzgojno-izobraževalno in zdravstveno-rehabilitacijsko dejavnost,” je povedal. “Prostori bodo namensko grajeni za izvajanje pouka za otroke s posebnimi potrebami, hkrati načrtujemo, da bomo lahko vključili več otrok in lažje izvajali znanstveno raziskovalno delo,” je dodal.
Center za sluh in govor Maribor, vhod
V okviru omenjenega projekta, ocenjenega na okoli 25 milijonov evrov, bodo po načrtu zgradili še telovadnico za potrebe Izobraževalnega centra Piramida in Srednje šole za oblikovanje Maribor, ki stojita v Parku mladih.
Center skrbi za izobraževanje in zdravstveno varstvo
Center za sluh in govor Maribor, ki je eden od treh tovrstnih ustanov v Sloveniji – ostali dve sta v Ljubljani in Portorožu -, obravnava gluhe in naglušne otroke in odrasle, otroke in odrasle osebe z motnjami v govorno-jezikovni komunikaciji ter otroke z avtističnimi motnjami. V tem šolskem letu imajo vpisanih 305 otrok, v zdravstveno enoto letno vstopi okoli 5200 posameznikov, nekaj njihovih zaposlenih pa deluje tudi v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor.
Vir: sta
Ministrstvo za digitalno preobrazbo je danes odprlo svoje prostore v centru City v Mariboru.
V novih prostorih bodo delo opravljali zaposleni ministrstva, ki se s štajerskega konca vozijo v Ljubljano. V okviru prostih kvot bodo zaposlili tudi nove sodelavce, predvsem se bodo trudili privabiti tiste strokovnjake, ki se do sedaj niso odločili za delo pri njih zaradi vožnje v Ljubljano.
“Večina zaposlenih, to je okoli 210 ljudi, ko bodo k nam prešli še sodelavci Direktorata za informatiko Ministrstva za javno upravo, bo še naprej poslovala iz Ljubljane,” so dejali.
Zaposlitve bodo izvedene v okviru prostih kvot, ki so bile dodeljene Službi vlade RS za digitalno preobrazbo v okviru Skupnega kadrovskega načrta, in prostih kvot, ki so trenutno nezasedene na Direktoratu za informatiko, ki z Ministrstva za javno upravo prehaja k nam. Prav tako imamo 29 prostih kvot v okviru projektov Načrta za okrevanje in odpornost.
Ob odprtju je ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh je napovedala tudi nove zaposlitve.
Digitalizacija je izjemna priložnost
»Digitalizacija je nuja,« je dejala, »ker je nezadržen proces in velik del naših življenj že dokaj dolgo in neločljivo povezan z digitalnimi tehnologijami. Digitalizacija pa je seveda tudi izjemna priložnost. Pod besedo digitalizacija si marsikdo predstavlja ta termin)različno. Zlasti starejšim vzbuja nemir in negotovost, drugim vzbuja upanje, veliko pričakovanje in veselje do dela. Zagotavljam, da se nikomur ni treba bati in obljubljam, da bomo z dobro in predvsem z odgovorno vodeno digitalizacijo naša vsakodnevna opravila in delovne obveznosti lažje. Storitve, kot so zdravstvo, oskrba, izobraževanje in uprava, bodo dostopnejše, učinkovitejše in preglednejše, delovanje države pa transparentno in sledljivo,” je dejala Stojmenova Duh.
Otvoritve se je udeležil tudi mariborski župan Saša Arsenovič, kaj je povedal pa v videoposnetku spodaj.
Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru: “Maribor je zagotovo mesto neizkoriščenih potencialov, ki se koristijo drugje. Verjamemo, da smo z množico projektov in uspešnih zgodb dokazali, da je neusahljiv vir teh potencialov in nas ni potrebno skrbeti trenutno stanje, si pa moramo prizadevati, da to kar opažamo, obrnemo drugače in omogočimo, da bodo ljudje lahko ustvarjali v našem okolju.”
Nadškofijska karitas Maribor je pripravila novinarsko konferenco, kjer so med drugim dejali, da morajo ponovno opozoriti, da največje stiske opažajo v tistih primerih, ko družine in posamezniki ne morejo poravnavati osnovnih položnic za nujne življenjske potrebščine kot so najemnina, elektrika, voda, ogrevanje in druge sprotne obveznosti.
“Povečani življenjski stroški ter stroški energentov so v zadnjih mesecih največja stiska za večino prosilcev. Na naša vrata trkajo brezposelni, ki prejemajo denarno socialno pomoč in otroške dodatke pa tudi zaposleni, ki se le s težavo prebijajo iz meseca v mesec. Vse več je upokojencev, ki kljub skromnosti težko preživijo s prejeto pokojnino,” pojasnijo.
Opazne so tudi družine in posamezniki, ki do sedaj še niso potrebovali pomoči Karitas in jih je nenadna stiska, bolezen oz. druge okoliščine pahnila v revščino, da ne morejo preživeti.
“Ti so še posebej ranljivi, saj so se prvič znašli v brezizhodni situaciji in si sami ne znajo pomagati. Vedno pogosteje opažamo, da imajo številni iskalci pomoči tudi težave s telesnim in duševnim zdravjem,” dodajo.
Poleg potrebe po materialni pomoči morajo ponovno opozoriti na zelo veliko psihosocialno
stisko. Zato skušajo nuditi pomoč v obliki informativnih, razbremenilnih ter svetovalnih
razgovorov.
V preteklem letu 2022 je samo preko humanitarnih in socialnih programov Nadškofijske karitas Maribor prejelo pomoč vsaj enkrat, mnogi večkrat, kar 2.538 oseb v stiski. Dnevno potrka na vrata Nadškofijske karitas Maribor tudi do 250 oseb, ki potrebujejo pomoč. “Kar moramo posebej podčrtati, da je bilo izdanih pomoči glede na preteklo leto skoraj za 15% več,” dodajo.
»Več luči, več upanja«
V tokratni akciji od adventa do svečnice so zbrali 8.830,59 €. Iz navedenega sklada bodo pomagali družinam predvsem v delu, ko se je zaradi trenutnih razmer (nenadna brezposelnost, izostanek dohodka, bolezen, dolgotrajna bolniška, razpad družine, nepredvidljivi odhodki …) pojavil zaostanek pri plačilu šolske prehrane, oskrbnin v vrtcu ter drugih stroškov šolanja.
“Z delom zbranih sredstev smo omogočili nadaljevanje izvajanja učne pomoči na NŠKM. Potrebe so velike. Kot smo poročali ob začetku akcije, smo v lanskem letu pomagali 294 otrokom iz 162 družin. Želimo si, da bi zbrali dovolj sredstev, da bi pomagali vsaj 500 otrokom iz socialno ogroženih družin,” pojasnijo.
Zahvaljujemo se vsem darovalcem in dobrotnikom ter ponovno vabimo podjetja in dobre ljudi k solidarnosti.
Svoj dar lahko nakažete: TRR: IBAN: SI 56 0417 3000 1196 398 Nadškofijska karitas Maribor, Strossmayerjeva 15, 2000 Maribor, BIC: KBMASI2X, Koda namena: CHAR Več luči več upanja, Referenca: SI12 0000000293059
Policisti PU Maribor so ukrepali v dveh primerih prijav nasilja v družini.
Na območju PP Ptuj so moškega, ki je grozil, pridržali, izrečena mu je bila prepoved približevanja, so sporočili iz PU Maribor.
Tudi moški, ki je bil obravnavan zaradi prijavljenega nasilja v družini na območju PP Maribor I je bil pridržan, v nadaljevanju pa mu je bil izrečena prepoved približevanja.
V obeh primerih policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil, še dodajo na PU Maribor.
Na nas se je obrnila zaskrbljena mamica otroka, ki obiskuje vrtec Jožice Flander.
“Naš vrtec, ki naj bi bil pred nekaj leti prenovljen, zamaka in vodstvo vrtca se ne zmeni za to. Ne zmenijo se za prošnje staršev, ne zmenijo se za prošnje zaposlenih vzgojiteljic in čistilk, ki prosijo, naj nekaj naredijo,” pove uvodoma. Ob vsakem najmanjšem dežju v avli vrtca zamaka. “Čistilke morejo po tleh nastavljati lavore, brisače, celo otroške prazne peskovnike … vidi se, da omet začenja odstopati, resno sem zaskrbljena, da bi to kdaj padlo na kakšnega otroka,” doda.
“Upam, da se nekaj ukrene in se vrtec uredi, da bo za res otrokom varna ustanova, kajti sedaj ni,” poudari ob koncu. Obrnili smo se tudi na vrtec Jožice Flander Maribor.
Situacijo si je ogledal sodni izvedenec, zadeva je predana na sodišče
Darja Jaušovec, ravnateljica vrtca, nam je potrdila, da v vrtcu resnično zamaka: “Od spomladi pri vsakem dežju zamaka v avli vrtca. Najprej je malo zamakalo, z vsakim dežjem, pa zmeraj bolj. Na to od prvega zamakanja opozarjamo tako izvajalca, kakor tudi projektno pisarno MOM. Moram povedati, da se vsi trudimo, da bi težavo rešili. Izvajalec je že večkrat popravljal tako streho, kakor tudi tesnjenje oken. Ker je naša streha nekoliko nestandardna (večkrat se lomi) imajo izvajalci krovnih del (tudi tisti, ki so vstavljali okna) velike težave, saj ne najdejo pravega vzroka za zamakanje.”
“Ker izvajalec del in podizvajalci, ki so dela izvajali, niso prišli do zaključka in s tem odpravili težavo, si je situacijo ogledal tudi sodni izvedenec, ki je zadevo predal na sodišče. Čakamo na odgovor.”
“Razmere so glede na vreme zelo zaskrbljujoče. Tega se zelo dobro zavedamo. Teče le pri vhodih, predvsem pri levem vhodu, ki ga vsakič ob večjem dežju zapremo. Nastavimo plastične bazenčke, da se v njih nabira voda, kar ni estetskega izgleda, vendar s tem delno zaščitimo tla. Omet, ki je načet in že odstopa, hišnik sproti čisti, tako ni nevarnosti, da bi se kdorkoli poškodoval,” pojasnjuje ob tem in poudarja: “Prostori v katerih se zadržujejo otroci in ostali zaposleni niso nevarni, saj v ostale prostore voda ne teče.”
Ob koncu zaključi: “Menim, da se tako vodstvo, kakor tudi vsi vpleteni pri sanaciji strehe, trudimo in poskušamo rešit težavo že od vsega začetka, zato očitek, da se na sanacijo ne odzovemo, ni resničen in opravičen.”
Obrnili smo se tudi na Mestno občino Maribor, njihove odgovore objavimo, ko jih prejmemo.
Če naletite na kaj, kar menite, da si zasluži pozornost, nam to lahko posredujete na info.bktv@gmail.com ali Facebook BK TV.
Več kot 1.300 stanovalcev študentskih domov je svoje sobe že odstopilo mladim športnikom Olimpijskega festivala evropske mladine. Poziv preostalim stanovalcem, da z začasno izselitvijo med poletnimi počitnicami pomagajo spisati športno zgodovino.
Maribor je vselej veljal za mesto s športnim srcem, letos julija pa bo to srce utripalo močneje kot kadarkoli. Takrat bo namreč potekal OFEM – največji športni dogodek za mlade, ki bo v naše mesto pripeljal 3.600 udeležencev iz vse Evrope. Organizacija tako pomembnega dogodka prinaša številne prednosti za mesto, skupnost in prebivalce, med drugim prenovo športne infrastrukture in študentskih domov ter razvoj mesta kot turistične destinacije. Hkrati pa gre za izjemen logistični zalogaj, zato bo za izvedbo na najvišji možni ravni potrebno medsebojno sodelovanje. Trenutno so na potezi stanovalci študentskih domov, ki jih organizatorji prosijo za 15-dnevno začasno izselitev, s katero bodo omogočili nastanitev športnikov in vzpostavitev olimpijske vasi.
Rezervirane so vse ustrezne in razpoložljive turistične kapacitete v Mariboru in okolici
Organizatorji Olimpijskega festivala evropske mladine so za namen namestitve udeležencev dogodka rezervirali vse ustrezne in razpoložljive turistične kapacitete v Mariboru in okolici, žal pa je ponudba nastanitvenih možnosti za tako veliko število udeležencev preprosto preskromna. Rešitev za vzpostavitev olimpijske vasi, v kateri po zahtevi Evropskega olimpijskega komiteja bivajo izključno športniki in spremljevalno osebje, tako predstavljajo študentski domovi.
Gre za prostovoljno začasno izselitev
Odločitev o podpisu aneksa o začasni izselitvi med 17. in 31. 7. 2023 je za stanovalce študentskih domov povsem prostovoljna. V zameno za izselitev med poletnimi počitnicami, seveda po izpitnih rokih, bodo študenti oproščeni plačila najemnine za ves julij. Direktorica OFEM Nataša Ritonja poudarja, da jim bodo zagotavljali podporo skozi celoten postopek: “Zavedamo se, da sta začasna izselitev in ponovna vselitev lahko stresni in naporni, zato bomo naredili vse, kar je v naši moči, da bo ta proces za stanovalce minimalno obremenjujoč. Poskrbeli bomo tako za selitvene škatle in fizično pomoč pri selitvi teh škatel, zagotovljena pa bo tudi varna hramba stvari za vse tiste, ki jih ne morejo odnesti domov, ter čiščenje pred izselitvijo in po njej.”
Čas za odločitev in podpis aneksa se izteka
Čas za končno odločitev in podpis aneksa se izteče 23. januarja 2023. Do zdaj je svoje sobe mladim športnikom odstopilo že več kot 1.300 stanovalcem študentskih domov, kar organizatorjem vliva optimizem: “Verjamemo v naše mladostnike, verjamemo, da bodo prepoznali pomen dogodka in bodo svoje sobe za ta kratki čas prepustili mladim športnikom. S tem bodo soustvarili vznemirljivo poglavje slovenske zgodovine športnih dogodkov. Vsem, ki so se za izselitev že odločili ali pa bodo to storili v naslednjih dneh, smo izredno hvaležni za njihov doprinos.”
Filip Flisar: “Vsi bomo morali kot mesto stopiti skupaj.”
Optimističen je tudi nekdanji olimpijec in ambasador OFEM-a Filip Flisar, ki zaupa v športni duh Mariborčanov: “Vsi bomo morali kot mesto stopiti skupaj, ker je to velik festival, ki za vsakega Mariborčana nekaj pomeni – športna infrastruktura se bo razvijala, prav tako utrip mesta. Zato podprimo dogodek, naredimo to vsi skupaj. K nam pridejo najboljši mladi športniki, pokažimo jim, da smo tudi Mariborčani v srcu najboljši.«
Študenti se lahko za vse dodatne informacije oz. pojasnila obrnejo na umsd@um.si ali na info@eyof-maribor.com
Petek (13.) trinajstega velja za nesrečni dan. Strah pred petkom na eni strani in trinajstico (13.) na drugi, vzbuja pri nekaterih nelagodje, zaradi česar ostajajo doma, ne potujejo, se ne vključujejo v promet itd. A je v petek, 13. januarja potekalo na Taboru precej neobičajno jubilejno srečanje. Srečali so se miličniki, miličnica in administrativna sodelavka, ki so v desetletju, med letom 1980 in 1990, delali na Oddelku milice (OM) Tabor, in sicer na naslovu Gorkega ulici 45, v stavbi, katero so podrli in je danes več ni.
Mirko Ploj, eden izmed generacije miličnikov iz OM Tabor, je povedal: “Po kadetski šoli sem pričel kot miličnik delati na OM Tezno. Kadetsko šolo so ukinili, zgradbo OM Tezno, na naslovu Ukrajinska ulica 14, so podrli. Premeščen sem bil na OM Tabor tudi to stavbo na Gorkega ulici 45 so podrli. Napredoval sem na PM Lenart. Policije na naslovu Trg osvoboditve, v trgu Lenarta ni več. Potem me je službena pot peljala na PM Ruše. In naši nekdanji sodržavljani so ob prihodu v Ruše rekli – mi gradimo, a tukaj ruše! Nazadnje sem delal na Policijski upravi, v Maistrovi ulici 2. Med osamosvojitveno vojno 1991. leta je Mićo Delić, general JLA, po telefonu grozil v. d. načelniku uprave Slavku Kocmutu, da bo zgradbo uprave zravnal z zemljo, od koder se bo iz kupa smeti še dva kadilo. No, v kolikor bi to storil, bi danes naši zanamci, aktivni delavci uprave, imeli novo stavbo, ki bi si jo vsekakor zaslužili.”
Doslej se organizirano niso srečevali, niti niso vzdrževali medsebojnih stikov. Organizacijski odbor z Avgustom Volškom in Željkom Vogrinom na čelu je zbral naslove in telefonske številke takratnih delavcev OM Tabor, kar ni bilo najlažje in jih povabil na srečanje. Nestrpno so pričakovali ta dan in premišljevali, koga bodo po dolgih letih spet videli. In kaj vse si bodo imeli povedati.
V lokalu na Taboru se jih je od 44 povabljenih srečanja udeležilo kar 39. Lepo je bilo videti srečne in nasmejane obraze stanovskih kolegov in bivših sodelavcev. Takrat, pred 40. oziroma 30. leti, so bili še mladi. Imeli so bujne lase, črne ali temnorjave barve, ki so jih težko spravili pod šapko, danes njihove glave krasijo lasje v naravni sivi barvi ali pa so brez njih. Čeprav so se precej spremenili, je bil prijeten občutek, da so se vseeno prepoznali.
Miličniki OM Tabor, 1980, Osebni arhiv
Najprej je zbrane pozdravil Avgust Volšek, ki je bil v tistih letih komandir OM Tabor. Nanizal je nekaj svojih spominov ter posebej izpostavil, da je bila to športna enota in hkrati kadrovska baza UNZ Maribor, saj so skoraj vsi napredovali na odgovorna delovna mesta.
Srečanja sta se udeležila tudi pomočnik direktorja Policijske uprave (PU) Maribor Rafael Viltužnik in načelnik Policijske postaje Maribor-II Simon Premzl. PP Maribor II je namreč naslednica OM Tabor. Viltužnik je predstavil organiziranost PU Maribor ter aktualne varnostne razmere. Načelnik Premzl je spregovoril o sistemizaciji delovnih mest. Če je OM Tabor, v letih 1980 -1990 štel okoli 40 delovnih mest miličnikov, jih je danes vsaj enkrat več. PP Maribor-II je namreč, z varnostnimi dogodki, najbolj obremenjena enota, a ne samo na območju PU Maribor temveč v slovenskem merilu. Opisal je delovna sredstva in opremo, ki jo danes uporabljajo policisti. In če so generacije zbranih miličnikov poznale le gumijevko (pendrek), nosijo danes policisti teleskopske palice in tonfe. Vse se je spremenilo, posodobilo in na nek način olajšalo delo današnjim generacijam. Bistveno bolj je poskrbljeno tudi na osebno varnost in zaščitno opremo policistov.
Mirko Ploj, predsednik Kluba upokojenih delavcev MNZ/Policije Maribor, je povedal, da se je pisalo leto 1979, ko je bil razporejen na OM Tabor in leta 1983 po službeni potrebi premeščen na PM Lenart. Tako, da prav letos mineva 40 let od kar je zapustil kolektiv Taborčanov. No, leta so tekla in prišel je čas za zasluženo penzijo. Upokojil se je in s seboj odnesel celo vrsto lepih spominov. Tako je in ostaja, skupaj z vsemi ostalimi upokojeni miličniki, najboljši ambasador sedanjih, še aktivnih sodelavcev.
Prevzel je vodenje Kluba upokojenih miličnikov oziroma delavcev MNZ/Policije. Predstavil je dejavnosti kluba ter prisotne povabil, da se včlanijo v klub.
Spregovoril je tudi o takratnem delovnem vzdušju in medsebojnih odnosih. Spoštovali so drug drugega. Bili tovariški in kolegialni. Znali so držati skupaj. Razumeli so se in predvsem odlično sodelovali, si pomagali. Skupaj so delali, skupaj pridobivali izkušnje ter črpali znanje od starejših sodelavcev. Generacijsko so bili izjemno povezani, saj so se zavedali vseživljenjskega učenja. Pa tudi izobraževali so se in zato napredovali ter drug za drugih zapuščali taborski kolektiv.
Radi so imeli svoje delo in ljudi. Bili so izjemni poznavalci terena. Opravljanje poslanstva – pomagati ljudem – je bil njihov način življenja. Mlajše generacije so dobile sodobnejše objekte pa tudi opremo. A generacija zbranih miličnikov je delala v hiši zavidljive starosti, sedela za razmajanimi mizami na neudobnih stolih. Pisali so na pisalne stroje elitnih znamk, kot na primer Mercedes, Olympia ali Olliveti, ki imajo danes zgolj še muzejsko vrednost. Za njihovo generacijo pa so bili nepogrešljivo delovno sredstvo. Enota je premogla tri službena vozila milice, in sicer Zastavo 750 (fičota), VW hrošča in starega Land Roverja za Pohorje v zimskem času. A so prav tako lovili lopove, primerljivo, vsaj enako uspešno kot danes.
Miličnik Mirko Ploj se spominja, da so pred štiridesetimi leti miličniki hodili na teren v največ primerih peš ali z avtobusom. V poletnih mesecih tudi z mopedi. Službeni avtomobil je pomenil razkošje. V uporabo so ga dobili le ob posebnih varnostnih dogodkih, včasih tudi ob vikendih in praznikih in to le izbrani miličniki. Željena pa je bila uporaba koles. Še največkrat je pedala kolesa v nočni patruljni službi vrtel skupaj s sodelavcem Milanom Kocuvanom. V tistih letih so pričele kot gobe po dežju v novih naseljih S-23 in Nova vas na Taboru rasti podzemne garaže. Zato sta največ patruljirala prav po teh garažah.
Zbrane so nagovorili še Srečko Geč, ki je danes župan občine Ribnica na Pohorju, Ivan Sekol, vodja pododbora PVD Sever na PP Maribor-II in Stanislav Kostanjevec, ki je z OM Tabor napredoval za komandirja OM Kidričevo.
Leta 1990 so se miličniki iz legendarne zgradbe taborske milice preselili v stavbo nekdanje Občine Tabor.
Novi prostori Oddelka milice Tabor
3. decembra 1990 je bila svečana otvoritev novih prostorov za delavce Oddelka milice Tabor, in sicer v prostorih bivše občine Maribor-Tabor, na Cesti proletarskih brigad št. 75, kjer policisti domujejo še danes, čeprav se enota imenuje: Policijska postaja Maribor II. Miličniki so s preselitvijo pridobili bistveno boljše delovne pogoje kot so jih imeli v dotrajani stavbi na naslovu Gorkega ulica 45. Svečanosti so se poleg postrojenih miličnikov te enote, ki jih je vodil komandir Avgust Volšek, udeležili tudi predstavniki mariborske občine s predsednico Magdaleno Tovornik na čelu ter podsekretar republiškega sekretariata za notranje zadeve Leopold Jesenek. Otvoritveni trak je prerezal Ivan Štumberger, najstarejši miličnik te enote.
Leta 1991 so tudi miličniki OM Tabor sodelovali v osamosvojitveni vojni ter se uspešno zoperstavili agresorski vojski.
Žrtve na OM Tabor
Je pa moštvo OM Tabor najbolj trpelo in bilo ogroženo tudi med osamosvojitveno vojno leta 1991. Zaradi bližine vojašnice Franca Rozmana Staneta so bili miličniki stalno na očeh in dosegu agresorske vojske. Ti so noč in dan grozili in demonstrirali svojo silo. Prav zato se je moral kolektiv OM Tabor preseliti na rezervno vojno lokacijo. V Žitni ulici na Taboru je 28. 6. 1991, pod streli iz sovražnikovega orožja padla prva žrtev, ubit je bil rezervni miličnik Robert Hvalc. Sin slovenske matere, ki je še pred kratkim nosil uniformo enake barve, kot jo je nosil njegov krvnik. Zdenko Lilek, voznik službenega vozila in vodja patrulje, je bil huje ranjen in je ostal priklenjen na invalidski voziček.
Na srečanju je sledila še večerja, klepet in obujanje spominov.
Še spominska fotografija s srečanja (13. 1. 2023). Miličniki OM Tabor danes
Med zbranimi so krožile stare fotografije na katerih so bili udeleženci srečanja še mladi in lepi. Pogovor je nanesel tudi na stare čase, na čas, ki so ga preživeli kot delovni tovariši in leta upokojitve. Lepo je bilo in družno so se dogovorili, da morajo srečanje ponoviti. Organizatorjem hvala za trud. Vi, nekdanji miličniki pa ostanite še naprej takšni in prenesite to vedrino tudi na druge, so sporočili.
Bralec nam je poslal fotografije, ter pripisal, da je začuden, da v Mariboru sredi dneva gori ulična razsvetljava.
Pripisal je, da ga čudi da je ulična razsvetljava prižgana sredi dneva, ter po nepotrebnem troši energijo. Je zatajil sistem ali gre za človeško napako? To, da so svetilke prižgane podnevi je danes bralec opazil že drugič v krajšem časovnem obdobju in se sprašuje čemu je tako, saj se mu zdi to popolnoma neprimerno in nepotrebno.
Vprašanja zakaj ulične svetilke gorijo sredi dne, smo poslali tudi na Javni holding Maribor, odgovore objavimo, ko jih prejmemo.
Če naletite na kaj, kar menite, da si zasluži pozornost, nam to lahko posredujete na info.bktv@gmail.com ali Facebook BK TV.
V župniji Sv. Križa nad Mariborom so pred dnevi blagoslovili obnovljene orgle. Te je leta 1884 izdelal orglarski mojster Leonhard Ebner, sedaj pa jih je temeljito obnovil orglarski mojster Simon Kolar iz Dramelj.
Temu je prisostvoval tudi nadškof Alojzij Cvikl.“Vse navzoče pozdravil domači župnik Bernard Geršak. V pozdravnem nagovoru je posebej izpostavil g. nadškofa Alojzija Cvikla, predsednika krajevne skupnosti Bresternica-Gaj g. Primoža Hedla, svojega predhodnika g. Jožeta Povha, ki je bil glavni pobudnik in koordinator obnove orgel, diakona g. Klemena Gartnerja in orglarskega mojstra g. Simon Kolarja ter vse dobrotnike za obnovo orgel,” zapišejo v izjavi za javnost.
Za tem je izvajalec del Simon Kolar ob sodelovanju prof. Luka Gojkovška predstavil potek obnove in zvok posameznih registrov. Temu je sladila lepa orgelska skladba in začetek sv. maše, ki jo je vodil nadškof Alojzij Cviki. “V pridigi je izpostavil pomen orgel za sodelovanje pri liturgiji in primerjal usklajenost orgelskih piščali z župnijskim občestvom.”
Ob sklepu slovesnosti se je predstavnik ŽPS in ŽGS dr. Maksimilijan Brus zahvalil nadškofu Alojziju Cviklu, dosedanjemu župniku Jožetu Povhu in tudi sedanjemu dušnemu pastirju.
“Po maši je bilo družabno srečanje v bližnji šoli. Kot vedno so se tudi tokrat farani izkazali s svojo gostoljubnostjo in s tem pokazali svojo ljubezen do domačega kraja oz. župnije,” še zapišejo.
“Začenjamo z gradnjo prve faze atletske ogrevalne dvorane,” so sporočili iz mariborske občine.
Zagotovljena sofinancerska sredstva v višini 3 milijone evrov
Župan MO Maribor Saša Arsenovič skupaj z ekipo je tik pred iztekom leta zagotovil sofinancerska sredstva v višini 3 milijone EUR za izgradnjo atletske ogrevalne steze z rekonstrukcijo obstoječe tribune v Športnem parku Tabor. Razliko do celotne investicije bo zagotovila mariborska občina, so zapisali na MO Maribor.
“Takoj v novem letu se tako začenja prva faza gradnje atletske ogrevalne dvorane, to je izgradnja atletske ogrevalne steze z rekonstrukcijo obstoječe tribune. Investicija bo zaključena do začetka EYOF Maribor 2023, saj je atletika ena izmed disciplin vključenih v športni festival,” še zapišejo.
Na mariborski občini se je odvilo božično druženje otrok zaposlenih.
Več kot 40 otrok zaposlenih preživelo prazničen dan na mariborski občini
“Najprej jih je sprejel foksi EYOF Maribor 2023, kjer so se za silo okrepčali in se podali po božičnih ustvarjalnicah in aktivnostih. V štirih skupinah so krasili piškote, snemali videe, ustvarjali in migali. Piškote, ki so jih okrasili na delavnicah, so nato obesili na smrekico, ki stoji pred Dvorano generala Maistra,” so zapisali na Mestni občini Maribor.
Zaključili so: “Na koncu jih je obiskal tudi Božiček in vsem razdelil darila, saj je ocenil, da so bili vsi otroci pridni. Veliko veselja, smeha in dobre volje je napolnilo hodnike in pisarne mariborske občine”
Obdarovanje otrok Kluba študentskih in dijaških družin se izvaja že vrsto let. Poleg daril pa otrokom popoldne polepšajo tudi animirane predstave in druženje.
Klub študentskih in dijaških družin Maribor (KŠDDM) in Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) sta v ponedeljek, 19. 12. 2022, v prostorih ŠTUK-a pripravila že tradicionalni projekt »Božiček – obdarovanje otrok študentskih družin«. Božiček je obdaril kar 96 otrok, poleg obdarovanja je dogodek popestril tudi glasbeni program. Po nekaj letnem premoru zaradi epidemije, so tako otroci študentskih družin ponovno srečali Božička v živo.
FOTO: Marcel Vrbnjak
Klub študentskih in dijaških družin Maribor (KŠDDM) je bil ustanovljen leta 2004, z namenom da združuje študente in dijake, ki pričakujejo ali že imajo otroka. Klub jim omogoča športne, kulturne, humanitarne in izobraževalne dejavnosti. KŠDDM trenutno šteje 42 včlanjenih družin, ki imajo od enega do pet otrok. Vse od začetka tesno sodelujejo s Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru (ŠOUM), ki jim nudi prostore in finančno podporo.
KŠDDM skozi vso leto za svoje člane organizira različne dogodke: izlete, piknik v mestnem parku, drsanje, pohodi, predavanja za starše, ogledi lutkovnih in gledaliških predstav in pogosta druženja.
S skupnim projektom sta podjetje Press Clipping in Varstveno delovni center Polž Maribor izdelala skoraj dva tisoč glinenih žlic.
Skozi nekoliko drugačen vsakdan in delovno okolje so povezovali vrednote njihovega dela in vzporedno ustvarjali družbeno odgovorno zgodbo ter božično kampanjo. Zrcalo trajnostnega razvoja je bil par dveh glinenih žlic, ki so ga podarili vsem naročnikom in poslovnim partnerjem. Namen projekta je bilo vzajemno družbeno in trajnostno sodelovanje Press Clippinga in VCD Polža Maribor ter s tem nadgrajevanje delovne motivacije, popestritev okolja in skozi delo ter pogovor spoznavanje pristne enakovrednosti.
VCD Polž Maribor deluje kot javni socialnovarstveni zavod, ki varovancem skozi delovno aktivno življenje nudi družbeno vključevanje, samostojnost in razvoj. Z ročnodelskimi in storitvenimi delavnicami ter kooperativnimi sodelovanji s podjetji odkrivajo in razvijajo sposobnosti, ki so temelj za njihov aktiven napredek in razvoj. Še posebej prepoznavni so po kreativnih tekstilnih, keramičnih in papirnatih ročnih izdelkih, pri izdelavi katerih se jim je letos pridružil Press Clipping.
V poletnih mesecih so zaposleni med delom obiskovali »Polža« in varovancem pomagali pri vseh fazah oblikovanja glinenih žlic. Skozi pogovor so spoznavali drug drugega, se smejali, sodelovali, pomagali, predvsem pa poslušali in v sinergiji ustvarjali z glino. Pobudnica ideje je bila direktorica Tatjana Novak, ki je tudi sama zelo poveza s filantropijo in prostovoljstvom: “Zaposlenim sem želela dati povsem novo izkušnjo prostovoljstva in obsežno paleto pristnosti, radosti in čustev, ki so jih doživeli v Varstveno delovnem centru Polž. Približati sem jim hotela hkrati drugačnost in enakovrednost ter s tem vzporedno ohranjala misel na družbeno odgovorno strategijo, ki smo si jo zastavili v podjetju. Zavedamo se, kako pomembno je vključevanje zaposlenih tako v lokalno kot širšo skupnost ter vzajemno sodelovanje. Ko pa lahko na koncu govorimo o skupnem produktu, v našem primeru žlice, pa menim, da je to samo osnova za dolgotrajne uspešne in dragocene odnose.”
“Verjamem, da sta radoživost in navdušenje šla skozi vsakega zaposlenega in ga s tem motivirala za nadaljnjo učinkovito in zagnano delo. Hkrati verjamem, da smo tudi varovancem Polža za vsaj kanček popestrili dneve in jim bili pridna pomoč pri izdelavi žlic.”
Lokalno sodelovanje je temelj prihodnosti
Kot navaja inštitut IRDO je strategija družbene odgovornosti na evropski ravni definirana kot na »prostovoljni ravni vključujoča skrb za družbo in okolje v svoje vsakodnevno poslovanje in v svoja razmerja z deležniki.«
Cilj projekta je bil na kakovosten in učinkovit način doseči vse ravni družbene odgovornosti, ki so jih lahko medsebojno vključevali tako Press Clipping kot VCD Polž Maribor.
To pomeni, da so projekt najprej začeli z ozirom na spoštovanje človekovih pravic, izboljševanje delovne prakse, skrbjo za okolje, s pozornostjo na njihove naročnike, partnerje, deležnike in predvsem vključevanje v lokalno skupnost in njen razvoj. Z mislijo na bazičnost človekovih pravic in socialnovarstvenega zavoda so le nadgradili obstoječ odnos in dali širši pomen strpnosti, spoštovanju in razumevanju tako sebe v delovnem okolju kot tudi položaj drugega.
S tem so razbili vsakodnevno delovno rutino in se za dve uri odpravili v Park mladih 4 v Mariboru. Zavedajo se pomena vključevanja podjetja v lokalno skupnost in hkrati njen razvoj, zato je eden izmed ciljev projekta bil tudi dvig prepoznavnosti in ugleda VCD Polža in s tem širitev pozitivne energije med zaposlenimi in zunanjim okoljem. Glede skrbi za okolje pa so izhajali iz naravi prijaznih in naravnih materialov za božično obdarovanje naročnikov in poslovnih partnerjev.
Žlice so nastale z ljubeznijo skupnega sodelovanja
“Z žlico potujemo skozi življenje – enotni v Press Clippingu živijo s srcem in dušo ter so veseli, da lahko del te ljubezni prenašajo na vse nas.” Žlice so nastale z ljubeznijo skupnega sodelovanja vseh zaposlenih na Press Clippingu in Varstveno delovnega centra Polž Maribor. Vsaka žlica je ročno, unikatno delo, ustvarjeno v sinergiji, zbliževanju, razumevanju različnosti in sprejemanju drugačnosti.
Upajo, da bomo v letu 2023 priložnosti zajemali z veliko žlico povsod in na vseh področjih. Vsem želijo mirno, zdravo in polno ljubezni prihajajoče leto.
V okviru Čarobnega Maribora 2022 izvaja Mestna občina Maribor v sodelovanju z Zavodom za turizem Maribor, Mestnimi nepremičnimi in drugimi partnerskimi organizacijami več dobrodelnih akcij.
K sodelovanju vabijo posameznike in organizacije, ki lahko decembrske dni polepšajo socialno ranljivim starostnikom in podprejo mentorski program za mlade v stiski pod okriljem Zveze prijateljev mladine Maribor.
Letošnji slogan Čarobnega Maribora »Priključi se z dobro energijo« med drugim vabi podjetja, organizacije ter Mariborčane in obiskovalce decembrskih prireditev, da z donacijami ali s svojimi dobrimi deli dosežejo tudi tiste, ki jim življenje in vsakdan ne prizanašata.
Za ta namen so organizatorji pripravili naslednje dobrodelne akcije:
Akcija »Božična vrečka Srečka« v izvedbi Mestnih nepremičnin poteka na Božični tržnici na Glavnem trgu in osrednji tržnici na Vodnikovem trgu (organizacije pa jo lahko izvedejo tudi na svojem sedežu) in je namenjena zbiranju priložnostnih prazničnih daril za socialno ranljive starostnike; darila bodo konec meseca podarili v sodelovanju z društvom Upornik.
Na Glavnem trgu so Mestne nepremične postavile tudi »Srčno stojnico«, ki jo lahko organizacije v decembru najamejo za humanitarne dejavnosti, promocijo ali prodajo.
Od 15. do 29. decembra bo na vogalu Ulice škofa Maksimiljana Držečnika in Trga Leona Štuklja postavljena točka »Priključi se z dobro energijo«. Na dveh od štirih koles, predelanih v sodelovanju z Mariborsko kolesarsko mrežo ter Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, bodo obiskovalci nabirali t. i. dobrodelne kilometre. Izkupiček slednjih bo namenjen nadaljevanju izvajanja mentorskega programa »Ti to zmoreš!« Zveze prijateljev mladine Maribor za mlade v stiski. S poganjanjem pedal na dveh kolesih MBajk pa bodo s pretvarjanjem človeške energije v električno prižigali lučke na veliki novoletni smreki. Otvoritveni dogodek bo 15. decembra ob 17. uri.
Mineva že tretje leto, odkar je epidemija covida-19 grobo posegla v naše vsakdanje življenje, tudi v UKC Maribor.
“Izredni časi so s seboj prinesli izredne razmere. Krizo smo s pomočjo vseh zaposlenih v UKC Maribor uspešno premagovali, pomagali pa so nam tudi posamezniki in kolektivi ustanov v naši okolici.”
Vsled navedenega so v sredo, 30. 11. 2022, priredili dogodek v zahvalo posameznikom, kolektivom in ustanovam pri skupnem obvladovanju pandemije covida-19. Direktor, prof. dr. Anton Crnjac, dr. med. in strokovna direktorica, prof. dr. Nataša Marčun Varda, dr. med., sta se za požrtvovalno in predano delo pri obvladovanju pandemije covida-19 zahvalila vsem zaposlenim UKC Maribor ter za izjemen doprinos dodatno podelila plakete, priznanja in zahvale, kot sledi:
PLAKETE:
– doc. dr. Nina Gorišek Miksić, dr. med.
– Alenka Strdin Košir, dr. med.
– Lea Knez, dr. med.
– dr. Gregor Prosen, dr. med.
– doc. dr. Boštjan Lanišnik, dr. med.
– dr. Jožica Wagner Kovačec, dr. med.
– Hilda Rezar, mag. zdr. nege
– prof. dr. Vojko Flis, dr. med.
– prof. dr. Matjaž Vogrin, dr. med.
– Martina Krajnc, dipl. ekon.
PRIZNANJA:
– Enote za COVID intenzivno terapijo
– Akutne COVID enote
– Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja
– Oddelek za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin
– Urgentni center
– Oddelek za pljučne bolezni
– Enota za obvladovanje bolnišničnih okužb
– Zdravniki
– Kader zdravstvene nege
– Zdravstveni delavci in sodelavci
– Vzdrževalci in ostali podporni delavci v upravno-tehničnih službah
– Krizni štab SARS-CoV-2
ZAHVALE:
– Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru
– Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru
– Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor
– Civilna zaščita Vzhodno Štajerske regije
– Civilna zaščita Mestne občine Maribor
– Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske
– Rdeči križ Maribor
– Zdravstveni dom Lenart
– Zdravstveni dom Ormož
– Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor
– Skupina Diagnostični center Bled
Judoisti mariborskega judo kluba so v prvi slovenski ligi za leto 2022 osvojili naslov državnih prvakov potem, ko so na zaključnem turnirju lige v Slovenski Bistrici v soboto, 26. novembra 2022, premagali vse nasprotnike. Tako so dosegli enega večjih klubskih uspehov z osvojitvijo prvega naslova državnih prvakov v zgodovini kluba.
Branikovci so po vrsti premagali najprej ekipo TVD Partizan Ljutomer, s 5:2. V naslednjem dvoboji jih je pričakal lanski prvak, ekipa Judo kluba Bežigrad. Branikovci so slavili s 4:3 ter tako že nakazali, da ciljajo na najvišjo uvrstitev. V tretjem krogu so se pomerili za ekipo Judo kluba GIB Šiška. Po dokaj napetem dvoboju so slavili prav tako s 4:3.
Branikovci niso dovolili presenečenja
V četrtem dvoboju jih je pričakal motivirana ekipa Judo kluba Impol. Po izenačenem dvoboju je na koncu odločala atraktivna borba dveh najboljših v težki kategoriji med domačinom Vitom Dragičem in Enejem Mariničem. Enej Marinič je slavil že tretjič zapored v njunih medsebojnih srečanjih ter tako Judo klubu Branik zagotovil pomembno zmago na poti do naslova.
V zadnjem krogu se je Judo klub Branik pomeril za izjemno ekipo Judo kluba Slovenj Gradec, ki je do tega dvoboja klonila le proti Impolčanom. Branikovci niso dovolili presenečenja ter potrdili naslov ter vrhunsko dnevno formo vseh v ekipi s končno zmago 5:2.
V ekipi državnih prvakov so se izkazali prav vsi člani ekipe. Še posebej pa so izstopali mladi Gal Bertalanič Žižek in Peter Vezjak. Gabriel Zadravec in Enej Marinič sta potrdila svojo kvaliteto iz prejšnjih prvenstev. Z odločilnim doprinosom sta se izkazala tudi okrepitvi ekipe Stas Kokotovič in Aljaž Plantak. Nasopli so še Jaka Mirnik, Maj Garb, Klemen Korže in Rok Caf.
Na koncu tekmovanja je kapetan ekipe Enej Marinič izpostavil naslednje: “Izjemno sem vesel, občutki so fenomenalni. Prvič v klubski zgodovini je Judo klubu Branik Maribor zmagal v 1. Judo ligo Telekom Slovenije in postal ekipni državni prvak. Vsi smo izjemno veseli tega uspeha in težko je opisati občutke v tem trenutku. Lani smo bili drugi, za letos smo si zadali cilj gremo borbo po borbo in to je bil recept za uspeh. Resnično sem izjemno vesel uspeha.”
Ekipa je potrdila izjemen potencial ter nakazala na izjemno prihodnost tega kluba, zato z veseljem pričakujemo naslednja pomembna tekmovanja.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) skupaj z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) preiskuje povečano število primerov salmoneloze v Sloveniji. V zvezi s tem poteka intenzivna preiskava, več informacij in druge podrobnosti bodo znane v prihodnjih dneh.
Preverili smo, če so okužbe zaznane tudi v Mariboru. “Na Oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Maribor letno beležimo nekaj primerov okužb s salmonelo. Trenutno je hospitaliziran 1 pacient s sumom na salmonelo, pri katerem še raziskujemo morebitno epidemiološko povezavo,” so za lokalec.si povedali v UKC Maribor.
Vir okužb še ni jasen
Po informacijah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v preteklih dneh epidemiološki službi NIJZ sporočeno povečano število prijavljenih salmoneloz, ki jih obravnavajo različne območne enot NIJZ. Epidemiološka preiskava je v teku. Vir okužbe v tem trenutku še ni znan, so zapisali v sporočilu za javnost.
