Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

V ponedeljek 20. avgusta bodo pričeli s pripravljalnimi deli za gradnjo podvoza na Ljubljanski ulici. Gradbinci bodo zaprli območje Ljubljanske ulice in uredili obvoze. 

Konzorcij izvajalcev z vodilnim partnerjem POMGRAD d. d., bo v ponedeljek 20. avgusta zaprl območje Ljubljanske ceste, uredil obvoze in pričel s pripravljalnimi deli. Z 20. avgustom bodo obvozi veljali za motorna vozila, medtem ko bo prehod čez železniško progo za pešce in kolesarje omogočen vse do 1. septembra, ko bodo preusmerjeni na nivojski prehod. Dela bodo potekala predvidoma 16 mesecev, v tem času pa bo veljala popolna zapora Ljubljanske ulice od križišča z Jezdarsko ulico do križišča z Masarykovo ulico in popolna zapora priključka z Betnavske ceste na Gorkega ulico.

“Na območju obvozov se že zdaj nahajajo oglasne vitrine, na katerih obveščamo voznike in pešce o obvozih v času gradnje. Prav tako smo za potrebe obveščanja javnosti razdelili več tisoč letakov z opisom obvozov in spremembami linij JPP v času gradnje,” so sporočili iz MO Maribor. K temu pa dodali, da investicijski projekt zasleduje družbene učinke, ki so razbremenitev cestnega prometa ter s tem preprečevanje gneče ter prometnih zamaškov, pozitiven vpliv na počutje prebivalcev z vidika razbremenitve prometa, urejena cestna in železniška infrastruktura v MOM in zmanjšanje hrupa in emisij izpušnih plinov.

MO Maribor in DRSI sta si skupaj tudi prizadevala za izvzem dela hitre ceste iz vinjetnega režima v času gradnje, saj bi s tem lahko razbremenili okoliške ceste, ki bodo obremenjene zaradi zapore in del, a so iz Družbe za avtoceste Republike Slovenije sporočili, da ideje ne podpirajo. Kljub temu elaborat obvozov v času gradnje zagotavlja, da sama sprememba prometnega režima ne bo drastično vplivala na čas potovanja. Voznike osebnih vozil, kolesarje in pešce naprošamo za strpnost, za pravočasno načrtovanje potovanj v bližini območja obvozov ter upoštevanje prometne signalizacije.

Pogodbena vrednost je 8,9 milijona evrov, sofinancersko razmerje je 60 % DRSI in 40 % MO Maribor, od tega MO Maribor prispeva 3,2 milijona evrov, preostanek pa Direkcija RS za infrastrukturo.

Več informacij: www.maribor.si > aktualno > novice in obvestila

V ponedeljek 20. avgusta bodo pričeli s pripravljalnimi deli za gradnjo podvoza na Ljubljanski ulici. Gradbinci bodo zaprli območje Ljubljanske ulice in uredili obvoze. 

Konzorcij izvajalcev z vodilnim partnerjem POMGRAD d. d., bo v ponedeljek 20. avgusta zaprl območje Ljubljanske ceste, uredil obvoze in pričel s pripravljalnimi deli. Z 20. avgustom bodo obvozi veljali za motorna vozila, medtem ko bo prehod čez železniško progo za pešce in kolesarje omogočen vse do 1. septembra, ko bodo preusmerjeni na nivojski prehod. Dela bodo potekala predvidoma 16 mesecev, v tem času pa bo veljala popolna zapora Ljubljanske ulice od križišča z Jezdarsko ulico do križišča z Masarykovo ulico in popolna zapora priključka z Betnavske ceste na Gorkega ulico.

“Na območju obvozov se že zdaj nahajajo oglasne vitrine, na katerih obveščamo voznike in pešce o obvozih v času gradnje. Prav tako smo za potrebe obveščanja javnosti razdelili več tisoč letakov z opisom obvozov in spremembami linij JPP v času gradnje,” so sporočili iz MO Maribor. K temu pa dodali, da investicijski projekt zasleduje družbene učinke, ki so razbremenitev cestnega prometa ter s tem preprečevanje gneče ter prometnih zamaškov, pozitiven vpliv na počutje prebivalcev z vidika razbremenitve prometa, urejena cestna in železniška infrastruktura v MOM in zmanjšanje hrupa in emisij izpušnih plinov.

MO Maribor in DRSI sta si skupaj tudi prizadevala za izvzem dela hitre ceste iz vinjetnega režima v času gradnje, saj bi s tem lahko razbremenili okoliške ceste, ki bodo obremenjene zaradi zapore in del, a so iz Družbe za avtoceste Republike Slovenije sporočili, da ideje ne podpirajo. Kljub temu elaborat obvozov v času gradnje zagotavlja, da sama sprememba prometnega režima ne bo drastično vplivala na čas potovanja. Voznike osebnih vozil, kolesarje in pešce naprošamo za strpnost, za pravočasno načrtovanje potovanj v bližini območja obvozov ter upoštevanje prometne signalizacije.

Pogodbena vrednost je 8,9 milijona evrov, sofinancersko razmerje je 60 % DRSI in 40 % MO Maribor, od tega MO Maribor prispeva 3,2 milijona evrov, preostanek pa Direkcija RS za infrastrukturo.

Več informacij: www.maribor.si > aktualno > novice in obvestila

Alpska smučarka Ilka Štuhec bo naslednji teden s svojo ekipo odšla na enomesečne priprave v Čile. Občutki pred odhodom so zelo dobri, je na novinarski konferenci v Mariboru dejala smučarka, ki se po izpuščeni sezoni zdaj veseli prvih tekem. Ene se bo, da “prekinejo dolgi post”, udeležila tudi v sklopu priprav v Južni Ameriki.

Ilka Štuhec; foto: M. Pigac

Ilka Štuhec; foto: M. Pigac

Ilka Štuhec; foto: M. Pigac

Ilka Štuhec; foto: M. Pigac

Po operaciji kolena, ki jo je opravila oktobra lani v Švici, se Ilka Štuhec v zadnjih mesecih v celoti posveča pripravam na vrnitev v smučarsko karavano. Ta čas veliko trenira, bila je tudi že na pripravah na Stelviu, vmes pa najde tudi kakšen trenutek za “normalne poletne aktivnosti”.

Zadovoljna je s telesno pripravljenostjo, od priprav v Čilu, kjer bo z ekipo od 20. avgusta do 21. septembra, pa pričakuje, da se bodo vsi skupaj imeli “ful fajn, tako kot vedno”, je dejala na današnji novinarski konferenci.

S kondicijsko pripravljenostjo Štuhčeve je zadovoljen tudi njen trener Grega Koštomaj, ki ima tudi sam pred pripravami v Čilu pozitivne občutke. Tja bodo z njima odpotovali še kineziologinja Anja Šešum, novi serviser Aleš Sopotnik in mama Štuhčeve, Darja Črnko.

Snežne treninge v Čilu so načrtovali tako, da bodo najprej opravili bolj tehnične treninge v El Coloradu, kjer bodo prvi teden sami, nato se bodo družili z drugimi ekipami, med drugimi s kanadsko žensko smučarsko ekipo. V drugi polovici priprav pa se selijo v La Parvo, kjer se bodo poskušali bolj posvetiti hitrim disciplinam, je načrte razkril Koštomaj.

Vmes se bodo udeležili še tekme, zato da prekinejo Ilkin “dolgi post”, je dodal Koštomaj, ki je glede aktualnih snežnih razmer v Čilu zadovoljen. “Upam, da nas bo pričakala zima. Po informacijah, ki jih imam, obratujejo vsa smučišča, vse proge, tako da naj ne bi imeli prevelikih težav.”

Po prihodu iz Južne Amerike Štuhčevo čaka malo daljši premor, namenjen regeneraciji, in krajši oddih, nato pa dvotedenski sklop kondicijskih priprav. Zatem ekipa načrtuje nadaljnje treninge na evropskih ledenikih, kje točno, je odvisno od vremenskih razmer. Za zdaj imajo po besedah Koštomaja rezerviranih več lokacij. “Predvsem bomo iskali mir, zato da se pripravimo za zadnji del pred samimi tekmami,” je dodal.

Tekmovalni program točno še ni določen, je pa Štuhčeva poudarila, da so, kot vedno doslej, prioriteta hitre discipline, kolikor bo šlo, bodo k temu dodali tudi tehnične discipline. O udeležbi na prvi tekmi nove tekmovalne sezone, ki se bo začela 27. in 28. oktobra v Söldnu, v ekipi Štuhčeve ne razmišljajo.

Sicer pa ima Štuhčeva, odkar se je po poškodbi in operaciji vrnila na treninge, za sabo že okoli 50 dni treninga na snegu. Operirano koleno je v redu, nove so le brazgotine na nogi, medtem ko drugo koleno po njenih besedah vseskozi “opozarja, da ima neko zgodovino za sabo”, čemur so tudi prilagodili treninge.

Sicer pa tudi po povratku na tekmovanja Štuhčeva ostaja zvesta švicarskemu proizvajalcu smuči Stöckli, s katerim je dosegla največje uspehe, 13 stopničk, od tega sedem zmag v svetovnem pokalu, ter se veselila dveh malih kristalnih globusov v smuku in kombinaciji ter naslova svetovne smukaške prvakinje.

Kot je dejala danes, se s smučmi Stöckli počuti “odlično kot vedno” in ne vidi razlogov za menjavo. Z novim serviserjem, ki ima po njenih besedah precej več izkušenj, preverjajo manjše detajle, večjih drugih preverjanj in testiranj pa ni in jih tudi ne načrtuje.
Vir: STA

Alpska smučarka Ilka Štuhec bo naslednji teden s svojo ekipo odšla na enomesečne priprave v Čile. Občutki pred odhodom so zelo dobri, je na novinarski konferenci v Mariboru dejala smučarka, ki se po izpuščeni sezoni zdaj veseli prvih tekem. Ene se bo, da “prekinejo dolgi post”, udeležila tudi v sklopu priprav v Južni Ameriki.

Ilka Štuhec; foto: M. Pigac

Ilka Štuhec; foto: M. Pigac

Ilka Štuhec; foto: M. Pigac

Ilka Štuhec; foto: M. Pigac

Po operaciji kolena, ki jo je opravila oktobra lani v Švici, se Ilka Štuhec v zadnjih mesecih v celoti posveča pripravam na vrnitev v smučarsko karavano. Ta čas veliko trenira, bila je tudi že na pripravah na Stelviu, vmes pa najde tudi kakšen trenutek za “normalne poletne aktivnosti”.

Zadovoljna je s telesno pripravljenostjo, od priprav v Čilu, kjer bo z ekipo od 20. avgusta do 21. septembra, pa pričakuje, da se bodo vsi skupaj imeli “ful fajn, tako kot vedno”, je dejala na današnji novinarski konferenci.

S kondicijsko pripravljenostjo Štuhčeve je zadovoljen tudi njen trener Grega Koštomaj, ki ima tudi sam pred pripravami v Čilu pozitivne občutke. Tja bodo z njima odpotovali še kineziologinja Anja Šešum, novi serviser Aleš Sopotnik in mama Štuhčeve, Darja Črnko.

Snežne treninge v Čilu so načrtovali tako, da bodo najprej opravili bolj tehnične treninge v El Coloradu, kjer bodo prvi teden sami, nato se bodo družili z drugimi ekipami, med drugimi s kanadsko žensko smučarsko ekipo. V drugi polovici priprav pa se selijo v La Parvo, kjer se bodo poskušali bolj posvetiti hitrim disciplinam, je načrte razkril Koštomaj.

Vmes se bodo udeležili še tekme, zato da prekinejo Ilkin “dolgi post”, je dodal Koštomaj, ki je glede aktualnih snežnih razmer v Čilu zadovoljen. “Upam, da nas bo pričakala zima. Po informacijah, ki jih imam, obratujejo vsa smučišča, vse proge, tako da naj ne bi imeli prevelikih težav.”

Po prihodu iz Južne Amerike Štuhčevo čaka malo daljši premor, namenjen regeneraciji, in krajši oddih, nato pa dvotedenski sklop kondicijskih priprav. Zatem ekipa načrtuje nadaljnje treninge na evropskih ledenikih, kje točno, je odvisno od vremenskih razmer. Za zdaj imajo po besedah Koštomaja rezerviranih več lokacij. “Predvsem bomo iskali mir, zato da se pripravimo za zadnji del pred samimi tekmami,” je dodal.

Tekmovalni program točno še ni določen, je pa Štuhčeva poudarila, da so, kot vedno doslej, prioriteta hitre discipline, kolikor bo šlo, bodo k temu dodali tudi tehnične discipline. O udeležbi na prvi tekmi nove tekmovalne sezone, ki se bo začela 27. in 28. oktobra v Söldnu, v ekipi Štuhčeve ne razmišljajo.

Sicer pa ima Štuhčeva, odkar se je po poškodbi in operaciji vrnila na treninge, za sabo že okoli 50 dni treninga na snegu. Operirano koleno je v redu, nove so le brazgotine na nogi, medtem ko drugo koleno po njenih besedah vseskozi “opozarja, da ima neko zgodovino za sabo”, čemur so tudi prilagodili treninge.

Sicer pa tudi po povratku na tekmovanja Štuhčeva ostaja zvesta švicarskemu proizvajalcu smuči Stöckli, s katerim je dosegla največje uspehe, 13 stopničk, od tega sedem zmag v svetovnem pokalu, ter se veselila dveh malih kristalnih globusov v smuku in kombinaciji ter naslova svetovne smukaške prvakinje.

Kot je dejala danes, se s smučmi Stöckli počuti “odlično kot vedno” in ne vidi razlogov za menjavo. Z novim serviserjem, ki ima po njenih besedah precej več izkušenj, preverjajo manjše detajle, večjih drugih preverjanj in testiranj pa ni in jih tudi ne načrtuje.
Vir: STA

Skoraj 60 mladih športnikov iz štirih držav se je pomerilo na premiernem, mednarodnem in-line slalomu v Vuzenici. Tako imenovani slalom na rolerjih je sicer za domačine že tradicija, a letos so se uvrstili tudi v evropski tekmovalni koledar.

Skoraj 60 mladih športnikov iz štirih držav se je pomerilo na premiernem, mednarodnem in-line slalomu v Vuzenici. Tako imenovani slalom na rolerjih je sicer za domačine že tradicija, a letos so se uvrstili tudi v evropski tekmovalni koledar.

V prejšnjem mesecu smo govorili o spravilu česna, no zdaj pa je čas, da ga še shranimo. Česen lahko ostane v shrambi uporaben 4 -8 mesecev, odvisno od sorte, časa sajenja, načina pridelave, pobiranja in hranjenja.

IMG_2833

Idealna temperatura skladiščenja bi bila malo nad ničlo, a ker doma po navadi nimamo tako hladnega prostora, se je potrebno znajti. Za sprotno uporabo, ga lahko obesimo kar v kuhinji, da bo pri roki, za daljšo hrambo pa poiščimo hladnejši prostor, kjer bo temperatura čim bolj stalna. Česen se bo najhitreje skvaril oziroma pognal, če bodo temperature nihale. Bolj česen »motimo«, hitreje bo začel poganjati.

DSCN1200

Pred skladiščenjem je zelo pomembno, da česen dobro posušimo. Lahko ga sušimo povezanega v šope ali v zabojčkih v zračnem prostoru (lopa, nadstrešek, podstrešje, garaža,….). Sušimo ga 2 do 4 tedne, da so vsi listi popolnoma suhi. Po sušenju glavice česna očistimo in skrajšamo korenine na približno 1 cm. Česen, ki ima lepe liste povežemo v šope ali spletemo tradicionalne kite in venčke. Preostalemu pridelku porežemo liste približno 2 cm od glavice in jih potem spravimo v košarah, vrečah, glinenih loncih ali plitkih zabojčkih.

Avtor: Metka Ternjak Gomboc

Občine Maribor, Ruše in Selnica ob Dravi si že vrsto let prizadevajo za sprostitev prepovedi plovbe z motornimi plovili po Dravi, saj bi rade reko izkoriščale v turistične in transportne namene. Na ministrstvu za okolje in prostor so zdaj pripravili predlog uredbe za to področje, a ta ni v skladu s pričakovanji lokalnih skupnosti.

drava

Osnutek Uredbe o uporabi plovil na motorni pogon na akumulacijskem jezeru hidroelektrarne Mariborski otok na reki Dravi so na ministrstvu objavili v torek in do 24. avgusta zbirajo javna mnenja in predloge.

Dokument se nanaša na nekaj manj kot 13 kilometrov Drave med hidroelektrarnama Fala in Mariborski otok. Medtem ko je tam zdaj uporaba plovil na motorni pogon prepovedana, naj bi s tem odlokom dovolili vožnjo plovil za rekreacijo, razen vodnih skuterjev, in plovil za javni prevoz potnikov, če plujejo na elektromotorni pogon in so krajša od 24 metrov.

Največja hitrost plovbe ne sme presegati deset kilometrov na uro, dvig ali spust plovila ter vkrcavanje in izkrcavanje potnikov se lahko izvaja samo na za to predvidenih mestih. Plovba je možna le od sredine marca do konca oktobra in le čez dan.

Kot izhaja iz besedila uredbe, so pogoji rabe vodnega dobra za plovbo določeni tako, da se v največji možni meri prepreči škodljive vplive na stanje voda oziroma združbe nevretenčarjev, na dvigovanje sedimenta oziroma spremembe rečnega dna. Varstvo rib in drstišč se zagotavlja s časovnimi prepovedmi plovbe in odmiki od rečnega brega oziroma s prepovedjo plovbe po plitvinah. Plovba prav tako ne sme vplivati na pridobivanje električne energije v hidroelektrarni ali povzročati škode na energetski infrastrukturi.

Na Mestni občini Maribor upajo, da se bo z uredbo končno uskladilo obstoječe odloke občin z aktualno zakonodajo. Na tem področju je namreč veliko nejasnosti, ponekod tudi neskladja med občinskimi in državnimi predpisi. “Uredba bi pomenila prvi korak k ureditvi plovbe in oživljanju tega dela občin, hkrati pa bi pomenila tudi osnovo za strateško načrtovanje razvoja turističnih in športnih aktivnosti ob in na Dravi,” pojasnjujejo na občini.

“Pobudo za to smo dali pred desetimi leti,” je povedal ruški župan Uroš Razpet. “Zdaj smo končno dobili predlog uredbe, ki pa ničesar ne rešuje.” Moti ga predvsem to, da ostaja plovba še vedno močno omejena, kar je v nasprotju z njihovimi načrti, po katerih bi radi na reki vzpostavili turistične prevoze, Ruše in Selnica ob Dravi celo javno potniško linijo. Letos so v Rušah sestavili splav, a ga ne morejo uporabljati, saj za njegovo pot navzgor po reki potrebujejo motorni čoln.

“Ne razumemo, zakaj ni mogoča neka normalna uporaba motornih plovil, kar je ključno za pritegnitev ljudi k reki,” je pojasnil župan. “Drava je plovna v Avstriji in na Hrvaškem, le pri nas to tako strogo omejujemo. Pa je v bistvu ista voda. Na reki imamo vrsto hidroelektrarn, ki so močno zarezale v reko, zdaj pa se bojimo domnevno velikega vpliva čolnov na naravne habitate,” je ogorčen.

Ne strinja se s omejitvijo na plovila na elektromotorni pogon, ki so cenovno manj dostopna. “Zgledujemo se po nekih visokih avstrijskih standardih na jezerih, čeprav je pri nas zgodba popolnoma drugačna. Reke so drugačne od jezer, hkrati se Avstrijci lahko gredo takšnih omejitev, saj so 20 let pred nami v turizmu in imajo vodne površine polne ljudi. Mi pa imamo reke prazne. In še naprej jih bomo imeli prazne, če ne bomo dovolili ljudem, da pljujejo po njej,” je prepričan Razpet.

Omejitve bi po njegovih ocenah morala določati lokalna skupnost, ki ima natančnejši vpogled v dejansko dogajanje na reki. “Državna uredba bi morala vzpostaviti nek relativno liberalen režim, ki bi ga pa občine lahko potem po potrebi zaostrovale, na primer z omejitvijo števila registriranih plovil,” meni.

Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da bodo vse prejete pripombe in predloge proučili. Glede predpisane uporabe plovil na elektromotorni pogon zaenkrat pravijo, da so takšna plovila sprejemljivejša za okolje kot pa motorji na notranje izgorevanje. “Plovila na elektromotorni pogon zagotavljajo ustreznejšo stopnjo varstva pred onesnaženjem voda in ohranjanja ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov. Pri uporabi plovil na elektromotorni pogon je vpliv hrupa na prosto živeče organizme manjši,” so navedli.
Vir: STA

Če imamo doma vrt ali balkon, je del prostora prav gotovo namenjen zeliščem, ker uživamo v prijetnem vonju in čudovitem pogledu, ker nas sprošča in pomirja. Eterična olja nas razvajajo, predvsem dopoldan , ko se rosa posuši, ko je njihova aroma najmočnejša. Takrat je tudi primerni čas, da jih naberemo za hladnejše dni.

čaj

Nabrana zelišča lahko posušimo, zamrznemo, vložimo v kis, sol, olje, sladkor , alkohol, lahko pripravimo pesto ali zeliščno maslo.
Ko zeli nabiramo, pazimo, da rastlin ne poškodujemo. Najpogosteje režemo rastline preden zacvetijo. Če jih sušimo uporabimo zračen, topel prostor zaščiten pred svetlobo. Temperatura naj ne presega 45 stopinj.

DSCN7756

Iz domačih posušenih rastlinic pa si lahko pripravimo po starem izročilu čaj, ko smo utrujeni, brez volje in energije, ko smo v stresu.
Potrebujemo enake količine kamilice, sivke, majarona, bazilike in melise. Zelišča premešamo in dve majhni žlički mešanice prelijemo 5 dl vrele vode. Precedimo in popijemo iz lepe skodelice in nam najljubšega naslonjača.

DSCN4718

Če nimamo vseh teh zelišč si pripravimo čaj iz sveže ali posušene melise. V ljudski medicini že od nekdaj velja za odlično poživljajočo zelišče.

DSCN0465

Avtor: Metka T. Gomboc

Senat Univerze v Mariboru je včeraj sprejel poročilo volilne komisije o poteku drugega kroga volitev rektorja Univerze v Mariboru, ki je potekal 13. junija. S tem je Zdravko Kačič, ki je na volitvah prejel največ glasov, tudi uradno postal novi rektor Univerze v Mariboru. Mandat bo nastopil v sredo, trajal pa naj bi do vključno 19. junija 2022.

Zdravko Kačič na razglasitvi rezultatov volitev devetega rektorja Univerze v Mariboru.

Zdravko Kačič na razglasitvi rezultatov volitev devetega rektorja Univerze v Mariboru.

Pravilnik o volitvah rektorja Univerze v Mariboru namreč določa, da senat univerze na koncu volilnega postopka obravnava poročilo o izidu volitev in ugotovi, kateri kandidat je dobil v statutu predpisano večino glasov volilnih upravičencev ter ga razglasi za rektorja.

Kot so pojasnili na univerzi, je senat tako poleg poročila sprejel tudi sklep, s katerim je Kačiča razglasil za novega rektorja.

Prvi krog volitev rektorja mariborske univerze je potekal 5. junija, a takrat nobeden od štirih kandidatov ni dobil zadostnega števila glasov. Drugi krog je potekal 13. junija, v njem pa sta se pomerila Kačič in prorektor mariborske univerze Žan Jan Oplotnik. Na koncu je Kačič prejel 51,9 odstotka, Oplotnik pa 48,1 odstotka glasov.

Kačič, rojen 22. maja 1961 v Mariboru, prihaja s fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), kjer je kot redni profesor zaposlen od leta 2003 in predava na študijskih programih elektrotehnike in telekomunikacij.

V obdobju med letoma 2011 in 2015, ko je univerzo kot rektor vodil Danijel Rebolj, je bil prorektor za finančne zadeve. Pred tem je bil prodekan za finančne zadeve na FERI, kjer je od leta 2010 tudi predstojnik inštituta za elektroniko in telekomunikacije. Leta 2013 je bil imenovan v delovno skupino za pripravo zakona o financiranju visokega šolstva pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Kot ključne točke svojega volilnega programa je navajal spodbujanje kulture dialoga, razvoj sistemskih rešitev za prenos znanja in tehnologij, krepitev sistema notranje evalvacije, zagotavljanje ustreznega položaja in vloge študentov pri odločanju, ureditev položaja nepedagoških delavcev in pripravo strategije razvoja univerze za obdobje do leta 2030.
Vir: STA

V prihajajočih poletnih mesecih se bodo v Mestnem parku Maribor odvijale številne prireditve. Zato obiskovalce in organizatorje pozivajo, da zaradi varnosti v primeru neviht z obilnimi padavinami in v času močnega vetra ne zadržujejo na površinah Mestnega parka.

Nogometaški / NK Maribor / Artkamp /  Festival Lent

Mestna občina Maribor opozarja, da se organizatorji prireditev morajo držati navodil iz soglasja za rabo javne površine v Mestnem parku in sicer:

  • v primeru slabega vremena morajo napotiti obiskovalce iz Mestnega parka, predvsem pa iz območja krošenj dreves in dogodek prekiniti,
  • dogodke morajo organizirati izven območja krošenj dreves,
  • odgovarjati morajo za vso škodo, ki bi nastala zaradi neupoštevanja navedenih pogojev.

Prehitra vožnja sodi med najpogostejše vzroke prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. V poletnih mesecih, ko je promet povečan, daljše poti pa so pogostejše, zato je na cestah potrebna še dodatna previdnost.

Vir: policija.si

Vse do 24. junija poteka preventivna nacionalna akcija Hitrost. Mariborski policisti pa prav danes poostreno nadzirajo hitrost vožnje in rabo mobilnih telefonov med vožnjo. Zaradi neprilagojene hitrosti se je lani na območju policistke uprava (PU) Maribor zgodilo 399 ali 5% manj prometnih nesreč.

V teh prometnih nesrečah je 8 udeležencev umrlo, 28 pa je bilo hudo poškodovanih. V povezavi s problematiko hitrosti izstopa tudi vožnja pod vplivom alkohola. Delež alkoholiziranih povzročiteljev je pri prometnih nesrečah zaradi neprilagojene hitrosti v letu 2017 znašal 20,1%.

 

Ste se kdaj vprašali kako je, če živiš v temi? Slepi in slabovidni so nam prikazali svoj svet. Kako živijo, katere vse pripomočke uporabljajo pri vsakodnevnih opravilih? Več v videu. 

Mariborska občina je prejšnji teden ostala brez naziva Mladim prijazna občina. Kot je danes pojasnil predsednik Mestnega mladinskega sveta Maribor Matic Matjašič, je inštitut, ki podeljuje certifikat, občini zamrznil certifikat, ker ta ni izvajala ukrepov za mlade, ki si jih je občina sama zastavila ob kandidiranju za naziv. Na to so se odzvali na mariborski občini. Pravijo, da Mestna občina Maribor “še vedno deluje v korist mladim, saj jim nameni več kot 1,14 milijona evrov letno”.

Mariborska občina tako po besedah Matjašiča, ki je tablo z nazivom danes želel vrniti predstavnikom mestnih oblasti, vendar mu ti niso dovolil prisotnosti na izjavi za medije podžupana Saše Pelka, med drugim ni naredila nič na področju stanovanjske problematika mladih, čeprav v mladinskem svetu na to že več let opozarjajo in ponujajo rešitve.

Naziv mladim prijazne občine podeljuje Inštitut za mladinsko politiko in ga trenutno nosi 33 občin, med njimi tudi sedem mestnih. Mariborska je bila med prvimi, ki so leta 2012 prejele certifikat za štiri leta, ob podaljšanju leta 2016 pa ga je prejela zgolj pogojno. Do 15. aprila bi morala po besedah Matjašiča poročati o izvedenih ukrepih v prejšnjem letu, a ker ukrepov ni dokazala, ji je inštitut certifikat zamrznil in prepovedal uporabo naziva.

Mestna občina Maribor se je z oddajo kandidature za podaljšanje zavezala h konkretnim ukrepom za mlade, med drugim je obljubila finančne vzpodbude za zaposlovanje mladih, olajšave za gospodarske družbe, ki zaposlujejo mlade, večanje števila neprofitnih stanovanj za mlade ter vzpodbude in pomoč mladim pri prvem stanovanju.

Ker je bila po njihovem mnenju ravno stanovanjska problematika mladih ključna za izgubo naziva, župan Andrej Fištravec pa se je osebno zavezal k izpolnitvi ukrepov, so v mladinskem svetu mnenja, da nosi tudi osebno odgovornost.

“Na razmere smo opozarjali že dlje časa, a posluha s strani občine ni. Žal izguba naziva ni samo simbolična, ampak pomeni tudi jasen signal, da Maribortrenutno ni občina, ki bi podpirala mlade, kar je ob že tako visokem izseljevanju mladih ter padanju števila mladih v Mariboru dodaten udarec za naše mesto,” je prepričan Matjašič.

V imenu občine se je danes na očitke odzval podžupan Pelko, ki je poudaril, da certifikat ni bil odvzet, pač pa le zamrznjen, vzrok za to pa so bili morda nekoliko preveč ambiciozni cilji. Zdaj se nameravajo z novimi cilji vnovič prijaviti za podaljšanje, ob tem pa je dodal, da je mariborska občina mladim ne glede na vse zelo prijazna.

“Certifikat je eno, realnost pa drugo. In z ostalimi mestnimi občinami smo zelo primerljivi. Občina na letni ravni skupaj za mlade porabi vsaj 1,14 milijona evrov,” je pojasnil Pelko in spomnil, da med drugim v višini 150.000 evrov sofinancirajo kar osem mladinskih centrov, kar je največ v Sloveniji.

Ob tem s 425.000 evri sofinancirajo javni zavod s področja mladine in mladinske kulture, denar pa namenjajo tudi za različne lokalne in mednarodne projekte s področja mladinske politike ter delovanje mestnega mladinskega sveta. Skoraj pol milijona evrov prispevajo tudi za različne oblike športa za mlade.

Odločitev inštituta jih ni presenetila, saj je nanjo že nekaj časa namigoval predsednik mladinskega sveta. Ta je po besedah Pelka tudi sam sodeloval z medobčinskim stanovanjskim skladom pri pripravi ciljev, za katere se je zdaj pokazalo, da jih ne morejo v celoti izvesti.

Vir: STA

Pet let po prvem snemanju danes na slovenske ceste spet prihaja ameriški spletni velikan Google. S posebej prilagojenimi vozili bo znova fotografiral ulice in ceste ter s tem posodobil prve posnetke, ki so dostopni v aplikaciji Street View. Googlovi avtomobili naj bi z delom zaključili predvidoma v dveh mesecih.

Vir: Google Earth

Vir: Google Earth

Aplikacija Street View (Ulični pogled), ki je na voljo znotraj Googlovih zemljevidov, uporabnikom omogoča raziskovanje sveta skozi 360-stopinjske posnetke mest, cest in naravnih znamenitosti. Storitev pokriva številne države, uporabnikom pa so na voljo tudi tematske vsebine zanimivih krajev, na primer posnetki Galapaških otokov ali znanstvenih postaj na Antarktiki.

Google posnetke redno posodablja. V okviru tokratnega snemanja v Sloveniji načrtuje vožnjo po večjih mestih (Murska Sobota, Maribor, Slovenj Gradec, Celje, Trbovlje, Krško, Novo mesto, Postojna, Ljubljana, Kranj, Nova Gorica in Koper) ter krajih v njihovi bližini. Vožnje bodo sicer prilagajali vremenskim razmeram, cestnim zaporam in drugim okoliščinam.

Prvo snemanje v Sloveniji so avtomobili z Googlovimi logotipi in nameščenimi kamerami izvedli poleti 2013. Snemanje je takrat trajalo tri mesece, dostop do fotografij pa je možen od začetka leta 2014.

Vir: Google street view

Kot so sporočili iz urada informacijske pooblaščenke, pravne podlage in varovalke, kot so denimo brisanje obrazov in registrskih tablic, ostajajo enake kot ob prvem snemanju. Določata jih zakon o varstvu osebnih podatkov in splošna uredba o varstvu osebnih podatkov. Posamezniki, ki želijo več informacij, se lahko po njihovih navedbah obrnejo neposredno na Google.

Zaradi podrobnih posnetkov je Googlov Ulični pogled že ob predstavitvi projekta pred leti v mnogih državah sprožil nasprotovanje in polemike glede pravice do zasebnosti. Google je zato zagotovil visoko raven varovanja zasebnosti, ki med drugim vključuje zameglitev obrazov in registrskih tablic, ki se pojavijo na posnetkih.

Vir: STA

Družba Elektro Maribor danes v Spodnji Koreni odpira 3500. transformatorsko postajo. “Zaradi naraščajočih potreb prebivalstva in gospodarstva zgradimo vsako leto nekaj deset novih transformatorskih postaj in obnovimo veliko obstoječih,” sporočajo iz podjetja.

Elektro MariborTransformatorske postaje s pretvorbo električne energije iz srednje v nizko napetost povezujejo srednjo napetostno omrežje z nizkonapetostnim, na katerega je priključena večina uporabnikov. Njihovo ustrezno delovanje odločilno vpliva na zanesljivost in kakovost oskrbe z električno energijo.

Leta 2000 so v Elektru Maribor postavili 3000. transformatorsko postajo. Danes postavljena postaja v Občini Duplek bo po napovedih predsednika uprave Borisa Soviča pomembno izboljšala oskrbo z električno energijo na območju Spodnje Korene in Žikarc, z možnostjo priključevanja novih uporabnikov, naprav in virov pa tudi omogočala razvoj območja.

Elektro Maribor je lani svojim uporabnikom pretežno na območju severovzhodne Slovenije distribuiral za 2,26 teravatne ure električne energije, kar je največ doslej. Lani so za naložbe namenili več kot 28 milijonov evrov, kar je druga najvišja vrednost v zgodovini družbe.

Vir: STA

Zaradi kolesarske dirke Po Sloveniji 2018 bo vse do 17. junija oviran promet na posameznih relacijah na območju Slovenije.

Kot so sporočili iz PU Maribor bo jutri, ob 11.10, start 2. etape v Mariboru (Trg Leona Štuklja). Promet bo od 11. ure oviran na relaciji Maribor – Fala – Ruše – Hoče – Slovenska Bistrica – Poljčane – Šmarje pri Jelšah – Dobje – Planina pri Sevnici – Lesično – Podčetrtek – Rogaška Slatina. Predviden zaključek 2. etape bo ob 15. uri. Na omenjenih relacijah bo prihajalo do kratkih popolnih zapor odsekov cest, zato voznike pozivajo, naj v tem času uporabijo vzporedne ceste.

s kolesom iz ožbalta v koper (7)Prav tako vse udeležence v cestnem prometu pozivajo, naj zaradi varnosti udeležencev prireditev in lastne varnosti dosledno upoštevajo odredbe policistov in navodila rediteljev. Udeležence opozarjajo tudi na prometna pravila v primeru, ko opazijo policijsko vozilo, ki uporablja rdeče-modro svetilko ter zvočne znake. Takrat morajo ustaviti svoje vozilo in se umakniti z vozišča, razen če jim policist ne odredi drugače.

Vozniki smejo z vožnjo nadaljevati šele, ko odpeljejo mimo vsa vozila v koloni, vključno z vozilom, ki uporablja rdečo-modro svetilko in vozilo organizatorja z napisom “Konec kolesarske dirke“. Šele takrat lahko vozniki nadaljujejo z vožnjo. Določba velja tudi za pešce, ki se morajo umakniti z vozišča.

Danes bodo med 10.00 in 11.00 v Mariboru prepevali s srci in se tako priključili akciji “Vseslovensko petje s srci”.

Vir: pixabay.com

Vir: pixabay.com

Pobudnica akcije v Mariboru je Matea Brečko, ki pravi, da je namen akcije s svojim glasom in glasbo odpreti svoja srca, in jih povezati v večje slovensko srce.  “Kot psameznica se že nekaj časa sprašujem, kaj lahko posameznik naredi za dobrobit družbe. Dobila sem idejo, da je to lahko petje, kajti glas nosimo ves čas s seboj in nato moramo dodati srčno namero, za več ljubezni… Seveda povezani skupaj,” je povedala. Zapeli bodo na večih koncih Maribora. Ob 10.00 bodo polepšali dan otrokom Klinike za pediatrijo UKC Maribor. V sodelovanju s koncertno pianistko Petro Dobnikar in violinistko Vesno Čobal bodo priredili krajši koncert in razveselili otroke s petjem slovenskih pesmi. Parv tako bodo peli pred II. gimnazijo Maribor, akciji pa se je pridružil tudi Konservatorij za glasbo in balet Maribor.

 

 

 

 

 

Neuradni izidi današnjega glasovanja na državnozborskih volitvah po polovici prešteteh glasov kažejo tudi na to kdo bo stolček v parlamentu zasedel iz mariborskih volilnih okrajev. Po dosedanjih podatkih so: Franc Trček (Levica) z 16,07%, Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) z 12,43%, Dejan Kaloh (SDS) z 27,52% in Branislav Rajić (SMC) z 12,73% glasov.

Na današnjih predčasnih državnozborskih volitvah so volivci največ glasov, 25,03 odstotka, namenili SDS, kažejo delni neuradni izidi glasovanja po skoraj vseh preštetih glasovnicah. Drugouvrščena LMŠ je dobila 12,63 odstotka glasov volivcev, v državni zbor pa se je skupaj uvrstilo devet strank.

poslanci maribor 2018-1poslanci maribor 2018-1

 

 

 

Vrtec Pobrežje obeležuje 70 let. Slavnostni jubilej največjega vrtca v Mariboru so priredili v Dvorani Tabor. Poglejte si video utrinke praznovanja.

Avtomobilski gigant Magna želi širiti proizvodnjo v Hočah. Po poročanju medijev ta že nadaljuje z načrti za proizvodnjo avtomobilov v Sloveniji. Druga faza projekta naj bi tako prinesla vsaj še tisoč novih zaposlitev, napovedi pa tudi kažejo na realizacijo tretje faze.

Gradbišče Magnine tovarne v Hočah marca 2018.

Gradbišče Magnine tovarne v Hočah marca 2018.

Avtomobilski velikan Magna uresničuje nadaljnje načrte za proizvodnjo v Sloveniji. Predvčeraj popoldne je agencijo za okolje zaprosil za okoljevarstveno soglasje za drugi del gradnje tovarne v občini Hoče-Slivnica. Tam namerava izdelovati celotna vozila in jih neposredno dobavljati distributerjem, so za TV Slovenija potrdili v Magni.

V Magni so tako začeli uresničevati napovedi, da v Hočah ne nameravajo ostati le pri lakirnici karoserij. Načrt predvideva trikratno povečanje sedanjih zmogljivosti, ki jih šele gradijo. Trenutno pospešeno postavljajo osrednjo halo za lakirnico, v kateri naj bi do leta 2022 delalo 400 ljudi. Proizvodnjo naj bi zagnali prihodnjo pomlad, čakajo pa še na okoljevarstveno dovoljenje. Za to prvo fazo gradnje proizvodnje v Hočah bo Magna dobila tudi 18 milijonov evrov državne pomoči. Druga faza, ki jo nameravajo po poročanju televizije postaviti brez državnih spodbud, naj bi za proizvodnjo celotnih vozil prinesla še vsaj 1000 novih zaposlitev.

A četudi bodo pridobili okoljevarstveno soglasje tudi za drugi del projekta, je do proizvodnje vozil še dolga pot. Začetek gradnje ne bo odvisen od pridobivanja dovoljenj, ampak tudi od števila novih naročil, so pojasnili v podjetju.

V graški Magni Steyr proizvajajo vozila znamk Mercedes, Jaguar in BMW. Ali bo tako tudi v Magni Hoče, ki spada v poslovno okolje Magne Steyr, za zdaj še ne morejo napovedati, načrtujejo pa, da bi na leto proizvedli 100.000 vozil, je še poročala TV Slovenija.

Vir: STA

Na Akademiji distribucije Elektra Maribor, so soorganizirali posvet na temo Elektroenergetike v programih političnih strank. Predstavniki sedmih strank so izrazli svoje stališča do nujnosti posodobitve električnega omrežja v bolj robustno in zmogljivejše. Opredelli so se tudi do Energetskega koncepta Slovenije ter izzivov, ki lahko doletijo Slovenijo, če ne bi bila pripravljena na tehnološke spremembe.

Denarna socialna pomoč za samsko osebo bo od 1. junija v skladu z zadnjimi spremembami zakonodaje več kot 87 evrov višja in bo znašala 385,05 evra.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Višji je tudi cenzus za varstveni dodatek. Vendar dvig ne bo avtomatičen, zato je treba oddati vlogo na center za socialno delo, opozarjajo na ministrstvu za delo. Osnovni znesek minimalnega dohodka oziroma redna denarna socialna pomoč, izredna denarna socialna pomoč in posmrtnina od danes znašajo 385,05 evra. Cenzus za varstveni dodatek za samsko osebo pa je od danes največ 566,02 evra, medtem ko je do zdaj znašal 484,97 evra. Tisti, ki do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka še niso upravičeni, so lahko vlogo vložili že maja. Tisti, ki že imajo veljavno odločbo o denarni socialni pomoči oziroma varstvenem dodatku, pa morajo za uveljavljanje višjega zneska oddati novo vlogo na center za socialno delo najpozneje do konca julija.

S 1. junijem se razširja tudi krog upravičencev do pogrebnine in posmrtnine na brate ali sestre, nečake ali nečakinje, vnuke ali vnukinje pokojne osebe, opozarjajo na ministrstvu.

Osnovni znesek minimalnega dohodka bo glede na novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki jo je DZ sprejel aprila, znašal 385,05 evra do konca letošnjega leta, od leta 2019 pa se bo znesek znižal na 331,26 evra. Vlada je predlagala zvišanje denarne socialne pomoči na 331,26 evra že s 1. junijem. Vendar je matični parlamentarni odbor dopolnil predlog novele z amandmajem Levice, da znesek v obdobju od začetka junija do konca leta znaša 385 evrov. Prejemnikov denarne socialne pomoči je bilo maja 49.854, prejemnikov varstvenega dodatka pa 16.649, so navedli na ministrstvu.

Vir: STA

Mariborskim nogometnim navijačem po selitvi naslova državnih prvakov v prestolnico v tolažbo ostaja vsaj to, da so le dan po zadnji tekmi na stadionu Ljudski vrt začeli s prvimi obnovitvenimi deli.

Za zdaj bodo na stroške kluba prenovili travnato površino, še vedno pa ni čisto jasno, kdaj bodo začeli z drugimi deli, zlasti z obnovo zahodne tribune. Kot so danes zagotovili na mariborski občini, projekt celovite prenove Ljudskega vrta – torej ureditev prostorov pod severno in južno tribuno in obnova zahodne tribune – teče po načrtih. Občina je zagotovila 5,5 milijona evrov, k temu pa je zdaj dodala še pol milijona evrov za menjavo travnate površine na drugem igrišču. Ob tem dodajajo, da izvedbo vseh del načrtujejo v letošnjem letu.

Vir: arhiva Lokalec.si

Znova so pojasnili, da bo celovita obnova zajemala preureditev zahodne tribune, kjer bodo postavili novo komunikacijsko klančino in povezovalni hodnik za novinarje, VIP goste in funkcionarje, ki bo omogočal povezavo stare tribune s severnim in južnim traktom. Ob tem bodo povečali število VIP sedišč ter uredili okoli 90 sedišč za komentatorje in 120 za novinarje

V okviru prenove zahodne tribune bodo uredili še sedeže za funkcionalno ovirane osebe in njihove spremljevalce, načrtujejo izvedbo VIP lože za pogostitve na visoki ravni, in postavitev platforme za glavno kamero. Prostore pod južno tribuno bodo namenili za gostinsko in trgovsko dejavnost, pod severno tribuno pa za potrebe klubske nogometne šole, novinarsko središče in prostore za upravljavca stadiona.

Na mestni občini dodajajo, da je obnova stadiona v fazi začetkov javnega razpisa, trenutno pa pričakujejo še del projektne dokumentacije za prostor pod tribunami, severni in južni, tako da bi v drugem junijske tednu lahko objavili razpis za izvajalca del. Če ne bo pritožb, bi z deli lahko pričeli konec julija, ker je za zahodno tribuno potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, pa bo gradnja na tem delu stekla predvidoma jeseni, še dodajajo na občini.

Še pred tem mora mestni svet potrditi investicijski program, posebej za obe fazi, kar naj bi se za prvo fazo zgodilo na izredni seji 7. junija, za drugo pa predvidoma na julijski seji. Kot še ob tem zagotavljajo na mariborski občini, skozi celoten proces priprave projektne in druge dokumentacije zelo zgledno sodelujejo z nogometnim klubom.

V Nogometnem klubu Maribor pa so pojasnili, da je menjava dotrajane travnate površine na glavnem igrišču ocenjena na 630.000 evrov, ki jih bo zagotovil klub. Omenjena dela morajo biti zaključena do 9. julija, saj najuspešnejši slovenski nogometni klub kmalu čakajo prve evropske preizkušnje.

Za izboljšanje igralnih pogojev in pogojev za vadbo so se odločili menjati tudi travnato podlago na drugem igrišču, ki bo stala prav toliko kot na glavnem. Večji del denarja bo zagotovila občina, klub pa bo razliko do polne vrednosti v višini 130.000 evrov s svojimi sredstvi. Dela bodo potekala v drugi polovici leta.

Vir: STA

V Mariboru bodo danes odprli prostore dispečerskega centra za nujno medicinsko pomoč, ki so ga na novo vzpostavili na Trgu Leona Štuklja.

Dispečerski center je bil sicer zgrajen že lani, a so med drugim čakali na informacijsko in telekomunikacijsko opremo. Center bodo odprli ministrica za zdravje, ki opravlja tekoče posle, Milojka Kolar Celarc, generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Aleš Šabeder in vodja dispečerske službe zdravstva v UKC Ljubljana Andrej Fink.

Vir: googlestreetview

Vir: googlestreetview

Po napovedih bo prikazana simulacija sprejema klica in dajanja navodil oživljanja po telefonu, simulacija aktivacije ekip nujne medicinske pomoči in simulacija oblikovanja regijske koordinacijske skupine zdravstva. Kdaj točno bo mariborski dispečerski center začel polno delovati, še ni znano. Dokončna vzpostavitev Dispečerske službe zdravstva, ki poleg mariborskega predvideva dispečerski center še v Ljubljani, je predvidena do konca leta 2019. V praksi jo bodo vzpostavljali postopoma. V prvi fazi so na začetku marca ustanovili novo samostojno organizacijsko enoto dispečerske službe zdravstva znotraj UKC Ljubljana. V drugi fazi je predviden začetek operativnega delovanja dispečerskega centra v Ljubljani in Mariboru ter zaposlovanje in usposabljanje novo zaposlenih. Šele po poskusni fazi je predvideno, da bosta oba dispečerska centra izvajala vse procese in storitve iz načrta na novo organizirane službe nujne medicinske pomoči v državi.
Dispečerska služba zdravstva bo delovala neprekinjeno 24 ur na dan, vse dni v letu, ter sprejemala vse nujne klice z zdravstvenega področja. Med drugim naj bi razporejala tudi ekipe izvajalcev ne nujnih prevozov.

Vir: STA

Policisti Policijske postaje Maribor II so v Mariboru (Brezje) obravnavali kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog.

Vir: PU Mariobr

Vir: PU Mariobr

Pri 43-letniku so izvedli hišno preiskavo, v kateri so odkrili 48 sadik konoplje ter posebej prirejen prostor za gojenje le teh. S prodajo konoplje bi si na črnem trgu lahko pridobil protipravno premoženjsko korist v višini okoli 10.000 evrov. Zoper moškega bo zaradi navedenega kaznivega dejanja podana kazenska ovadba.

 

Po izpovedih staršev smo izvedeli, da učenec petega razreda že dlje časa ustrahuje sošolce, tudi učiteljice. Po nedavnem incidentu, sta dva otroka pristala v bolnišnici. Starši domnevnega napadalca pred kamero niso želeli, ravnateljica šole pa zgodbe ni zanikala, je pa hkrati zatrdila, da je na šoli za vse ustrezno urejeno.

Domnevni napadalec naj bi se sošolca lotil s hrbtne strani in mu z rokami skušal raztrgati ustnice.

Več v videu:

Kot so sporočili iz Mestne občine Maribor, bo danes v spodnjem ribniku v Mestnem parku (jugovzhodni rob) ob 8.00 potekal izlov rib.

ribnik-mestni-park-2-696x392

“Strokovnjaki so namreč ugotovili, da jih je v ribniku preveč in jim v poletnih mesecih, zaradi naravnih pogojev (manj padavin, manjši dotok čiste vode in višje temperature) lahko zmanjka kisika. Da bi se izognili poginu večjega števila rib, se je MO Maribor odločila za izlov rib in prenos le teh v drugo, zaprto in manj naseljeno vodno okolje,” so sporočili iz mariborske občine. Po podatkih ribičev Ribiške družine Maribor v spodnjem ribniku živijo koi krapi. Z omenjeno akcijo se izvaja tudi izlov neavtohtonih akvarijskih vrst, ki so jih v ribnik vnesli nekdanji lastniki. Vse obiskovalce Mestnega parka pozivajo, da naj ne mečejo nikakršne hrane v ribnike, ker to posledično zelo slabo vpliva na življenjske razmere v vodi, prav tako naj ne vnašajo akvarijskih in okrasnih vrst (ribe, želve, rastlinje) v/ob ribnike, ker porušijo naravno ravnovesje.

“S skupnimi močmi lahko vzpostavimo naravno ravnovesje in prispevamo k samočistilni sposobnosti vode in njeni bistrosti v ribnikih,” so dodali.

V nakupovalnem središču Europark v Mariboru je danes več tisoč glava množica pričakala znanega turškega zvezdnika Buraka Özçivita, ki je zaslovel z vlogo Kemala v seriji Moja boš.kemal1
Potem ko se je turški zvezdnik danes srečal z oboževalci v Celju, je malo po 19. uri razveselil še oboževalce v mariborskem Europarku. Oboževalci, predvsem pa oboževalke so ga pričakovale že več kot uro prej. “Turški lepotec”, ko smo danes lahko slišali iz ust oboževalk, se je mimo obiskovalcev sprehodil po rdeči preprogi med prodajalnami in lokali ter nato še tisoče obiskovalcev pozdravil z velikega odra, kjer se je tudi fotografiral z oboževalkami in delil avtograme.

Burak vse zbrane pozdravil z velikega odra: “Zdravo, Slovenija!”. 

kemal 7

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, ki letos obeležuje 60 let obstoja, čez dve leti pričakuje nove prostore. Januarja naj bi se namreč začela gradbena dela za celovito obnovo zgradbe na Cankarjevi ulici, medtem ko naj bi v prostorih na Mladinski ulici uredili učni hotel in restavracijo.

Vir: Arhiva SŠGT

Vir: Arhiva SŠGT

Šola, ki jo obiskuje več kot 700 dijakov, izvaja pouk v Mladinski ulici 14 in delu zgradbe na Cankarjevi ulici 5, kjer sta bili nekoč Osnovna šola Ivana Cankarja in Waldorfska šola. Čez dve leti pa naj bi šola zaživela na eni lokaciji – v omenjeni stavbi na Cankarjevi ulici, ki naj bi jo v ta namen celovito prenovili.

“Začetek rekonstrukcije, statične in energetske sanacije zgradbe na Cankarjevi 5 v Mariboru je predviden za 3. januar 2019,” so povedali na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Začetek izobraževalnega procesa v novih prostorih napovedujejo za začetek šolskega leta 2020/2021.

Po besedah ravnatelja šole Dušana Erjavca bodo na 6000 kvadratnih metrih urejene najsodobnejše učilnice in prostori za praktični pouk. Tega se zelo veselijo, saj se šola sooča s prostorsko stisko že dve desetletji. Poleg neprimernosti obstoječih prostorov je problem tudi pouk na dveh lokacijah, ki sta med seboj oddaljeni slaba dva kilometra. Zaradi tega imajo težave s pripravo urnikov.

Učilnice za praktični pouk strežbe so na matični šoli na Mladinski, prav tako učilnica za kemijo in računalniški učilnici, večji del splošnih učilnic pa je na Cankarjevi. “Kljub trudu, da se dijaki čim manj selijo, se na šoli selitvam med dnevom ne morejo čisto izogniti. Po naših podatkih se učitelji selijo iz ene na drugo lokacijo tudi dvakrat dnevno,” pojasnjujejo na ministrstvu.

Investicija v celovito obnovo objekta na Cankarjevi 5 je ocenjena na nekaj več kot šest milijonov evrov, ki naj bi jih delno pokrili s kohezijskimi sredstvi. Denar bosta zagotovila ministrstvo in šola.

Obdržali bodo tudi zdajšnje prostore šole v Mladinski ulici. “Tu bomo uredili učni hotel in restavracijo za naše dijake, da bodo že med samim šolanjem naučeno uporabljali v praksi,” napoveduje ravnatelj.

Vir: STA