Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Mariborska občina, smučarski klub Branik Maribor ter občinski podjetji Marprom in Šport so danes podpisali sporazum o skupni organizaciji smučarske tekme ženskega svetovnega pokala za Zlato lisico v prihodnje. V naslednji sezoni omenjene tekme sicer ne bo, saj bo smučarke gostila Kranjska Gora, bodo pa naredili vse za to, da se tekma čim prej vrne.

Kot je ob podpisu povedal župan Saša Arsenovič, Zlate lisice že nekaj časa ni bilo v Mariboru, potem ko se je morala zadnja leta zaradi neugodnih vremenskih razmer seliti v Kranjsko Goro, vseeno pa so vlagali veliko truda v to, da bi jo lahko izpeljali. Po opravljeni analizi so se odločili kritične točke odpraviti, da bi v prihodnje tekma spet bila na Pohorju.

Tekmi, ki jih bo gostila Kranjska Gora, ne bosta šteli za Zlato lisico

“Sploh ne razmišljamo o tem, da Zlate lisice nekoč v Mariboru ne bi bilo, zato tudi vsi naši napori. Tudi v naravi, kjer smo se kljub drugačni strategiji odpovedali celo drevesom, ki jih bomo v prihodnje na eni od drugih lokacij posadili v dvojnem številu. Volja torej je, hkrati pa razumem tudi Fis, da jim je težko načrtovati tekmo, za katero z veliko verjetnostjo vedo, da je ne bo,” je dejal Arsenovič.

Z današnjim podpisom so vsi deležniki dali jasen signal, da si v Mariboru tekme želijo, ob tem pa se zavedajo, da podpisovanje papirjev ne zadošča, pač pa bodo morali tudi na terenu dokazati, da bodo pravočasno pripravili progo in ne glede na temperature zagotovili bistveno večjo verjetnost, da bodo tekmo lahko izvedli na Mariborskem Pohorju.

Predsednik Branika Gregor Lednik je pojasnil, da tekmi, ki jih bo naslednjo zimo gostila Kranjska Gora, ne bosta šteli za Zlato lisico, si bodo pa prizadevali, da bi njihovi člani sodelovali pri njihovi organizaciji. Ali se bo to tudi zgodilo, še ni jasno, saj se bodo o tej temi dogovorili v naslednjih dveh tednih.

Nova proga

Marprom, kot upravljavec pohorskih smučišč, ki bodo v bližnji prihodnosti preseljena pod okrilje zavoda Šport, se je že lani lotil poseke na višjem delu Pohorja, saj želijo zagotoviti rezervno različico proge v primerih, ko jim snežne podlage ne bi uspelo pripeljati do Snežnega stadiona v dolini.

Kot je povedal direktor podjetja Ranko Šmigoc, so tik pred dogovorom z družbo Slovenski državni gozdovi za organizacijo ruvanja ostankov dreves in izravnave terena. Omenjena dela so ocenjena na okoli pol milijona evrov, še veliko več denarja pa bo potrebnega za vzpostavitev infrastrukture in pripravo sistema za zasneževanje. Za ta del, torej navezovalne proge in vmesno postajo gondole, si obetajo tudi denar iz državnih in evropskih virov.

“Vsaka tekma takega formata je velik izziv in odgovornost. V preteklosti smo naredili vse, kar je bilo v naši moči, a je bila narava pogosto močnejša od nas. Jasno je, da s smučišči na Pohorju živimo in jih želimo razvijati, zato je rezervna varianta začetek nove zgodbe, ki bo dajala dobro podlago,” je prepričan Šmigoc.

Lednik je ob tem poudaril, da je naloga njegovega kluba, da po ureditvi rezervne proge poskrbi še za njeno homologacijo pri Fis, kar je tudi precej zahtevna naloga. Kljub temu je glede prihodnosti tekme in odločitve mednarodne smučarske zveze zelo optimističen, hkrati pa zagotavlja, da bodo vedno najprej delali na tem, da tekmo pripeljejo do doline, šele tik pred zdajci se bodo, v primeru, da ne bo dovolj snega, odločili za plan B. Če bi slednji obstajal že doslej, po njegovem mnenju v zadnjem desetletju ne bi odpadla nobena tekma v Mariboru.

VIR: STA

Mariborska občina, smučarski klub Branik Maribor ter občinski podjetji Marprom in Šport so danes podpisali sporazum o skupni organizaciji smučarske tekme ženskega svetovnega pokala za Zlato lisico v prihodnje. V naslednji sezoni omenjene tekme sicer ne bo, saj bo smučarke gostila Kranjska Gora, bodo pa naredili vse za to, da se tekma čim prej vrne.

Kot je ob podpisu povedal župan Saša Arsenovič, Zlate lisice že nekaj časa ni bilo v Mariboru, potem ko se je morala zadnja leta zaradi neugodnih vremenskih razmer seliti v Kranjsko Goro, vseeno pa so vlagali veliko truda v to, da bi jo lahko izpeljali. Po opravljeni analizi so se odločili kritične točke odpraviti, da bi v prihodnje tekma spet bila na Pohorju.

Tekmi, ki jih bo gostila Kranjska Gora, ne bosta šteli za Zlato lisico

“Sploh ne razmišljamo o tem, da Zlate lisice nekoč v Mariboru ne bi bilo, zato tudi vsi naši napori. Tudi v naravi, kjer smo se kljub drugačni strategiji odpovedali celo drevesom, ki jih bomo v prihodnje na eni od drugih lokacij posadili v dvojnem številu. Volja torej je, hkrati pa razumem tudi Fis, da jim je težko načrtovati tekmo, za katero z veliko verjetnostjo vedo, da je ne bo,” je dejal Arsenovič.

Z današnjim podpisom so vsi deležniki dali jasen signal, da si v Mariboru tekme želijo, ob tem pa se zavedajo, da podpisovanje papirjev ne zadošča, pač pa bodo morali tudi na terenu dokazati, da bodo pravočasno pripravili progo in ne glede na temperature zagotovili bistveno večjo verjetnost, da bodo tekmo lahko izvedli na Mariborskem Pohorju.

Predsednik Branika Gregor Lednik je pojasnil, da tekmi, ki jih bo naslednjo zimo gostila Kranjska Gora, ne bosta šteli za Zlato lisico, si bodo pa prizadevali, da bi njihovi člani sodelovali pri njihovi organizaciji. Ali se bo to tudi zgodilo, še ni jasno, saj se bodo o tej temi dogovorili v naslednjih dveh tednih.

Nova proga

Marprom, kot upravljavec pohorskih smučišč, ki bodo v bližnji prihodnosti preseljena pod okrilje zavoda Šport, se je že lani lotil poseke na višjem delu Pohorja, saj želijo zagotoviti rezervno različico proge v primerih, ko jim snežne podlage ne bi uspelo pripeljati do Snežnega stadiona v dolini.

Kot je povedal direktor podjetja Ranko Šmigoc, so tik pred dogovorom z družbo Slovenski državni gozdovi za organizacijo ruvanja ostankov dreves in izravnave terena. Omenjena dela so ocenjena na okoli pol milijona evrov, še veliko več denarja pa bo potrebnega za vzpostavitev infrastrukture in pripravo sistema za zasneževanje. Za ta del, torej navezovalne proge in vmesno postajo gondole, si obetajo tudi denar iz državnih in evropskih virov.

“Vsaka tekma takega formata je velik izziv in odgovornost. V preteklosti smo naredili vse, kar je bilo v naši moči, a je bila narava pogosto močnejša od nas. Jasno je, da s smučišči na Pohorju živimo in jih želimo razvijati, zato je rezervna varianta začetek nove zgodbe, ki bo dajala dobro podlago,” je prepričan Šmigoc.

Lednik je ob tem poudaril, da je naloga njegovega kluba, da po ureditvi rezervne proge poskrbi še za njeno homologacijo pri Fis, kar je tudi precej zahtevna naloga. Kljub temu je glede prihodnosti tekme in odločitve mednarodne smučarske zveze zelo optimističen, hkrati pa zagotavlja, da bodo vedno najprej delali na tem, da tekmo pripeljejo do doline, šele tik pred zdajci se bodo, v primeru, da ne bo dovolj snega, odločili za plan B. Če bi slednji obstajal že doslej, po njegovem mnenju v zadnjem desetletju ne bi odpadla nobena tekma v Mariboru.

VIR: STA

Žreb parov prvega kroga kvalifikacij za ligo prvakov bo na sporedu 14. junija. Med potencialnimi nasprotniki Maribora je nekaj nevarnih ekip.

NK Maribor se bo kmalu po slavju ob osvojitvi državnega naslova, začel fokusirati na evropske kvalifikacije. NK Maribor bo igral v kvalifikacijah za ligo prvakov, kjer bo v prvem krogu med nosilci, poroča nogomania.

Kdaj bo žreb?

Njegovi potencialni nasprotniki (UEFA na dan žreba vzpostavi skupine in zmanjša število potencialnih nasprotnikov) so: Linfield, Zrinjski, Šahtjor Soligorsk, Sutjeska, KI Klaksvik, Lech, Hibernians, Tobol, Shkupi, RFS, Dinamo Batumi, Tirana, Ballkani, armenski prvak in zmagovalec dvoboja prekroga, še zapišejo na nogomanii.

Žreb parov bo na sporedu 14. junija. Prve tekme bodo odigrane že 5. oziroma 6. julija, povratne pa 12. oziroma 13. julija.

Na Medicinski fakulteti UM, kjer potekajo krvodajalske akcije Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor, so danes gostili krvodajalca stokratnika.

Nov stokratnik je postal Danijel Cvilak, ki je kri prvič daroval leta 1979. Zdravstveno osebje Centra za transfuzijsko medicino in Rdeči Križ so se mu za to plemenito dejanje zahvalili z darilom.

Danes, 11. 5. 2022, je v UKC Maribor potekala izjava za javnost in simbolni prerez traku ob otvoritvi novo zgrajenih požarnih dvigal v kirurški stolpnici.

Izjavo sta podala prof. dr. Anton Crnjac, dr. med., višji svétnik (direktor UKC Maribor) in Jure Dolinar – vodja po pooblastilu, Sektor za investicije in javna naročila (Ministrstvo za zdravje).

Pri prerezu traku sta se jima pridružila Helena Ulčar Šumčić – generalna direktorica, Direktorat za zdravstveno ekonomiko (Ministrstvo za zdravje) in prof. dr. Nataša Marčun Varda, dr. med. (strokovna direktorica UKC Maribor).

Več v video

V petek so učenci OŠ Kamnica v okviru čistilne akcije čistili v kraju. Ob startu so se zbrali pred kulturnim domom Kamnica, kjer jih je pričakalo osebje Mariborskega Vodovoda in njihova maskota Vidra.

Pogovarjali so se o smeteh in otroci so pokazali, kako zelo so osveščeni o vsem. Nato jim je Vidra razdelila presenečenja, ki so otroci bili zelo veseli. Sebastijan Jaušovec, predsednik KS Kamnica, je ob tem dejal, da je izjemno ponosen, ko vidi, kako zavzeto se takšnih akcij lotevajo najmlajši, od katerih je odvisna naša prihodnost.

Čistilna akcija se je nadaljevala tudi včeraj, ko so se je udeležili številni krajani in različna društva.

Predsednik KS je ob tem dejal: “Akcija je bila uspešna, kljub izjemno slabemu vremenu. Po kraju smo namestili opozorilne table, očistili gozdove, travnike , potoke….Zahvaljujemo se starši tudi vam, da ste poslali otroke kljub vremenu. Tudi tokrat jih je obiskala Vida Vidra, s katero so otroci pokramljali, nato jim je razdelila presenečenja.”

“Čistilne akcije se je udeležila tudi skupna občinska uprava Maribor, za kar jim iskrena hvala. Iskrena hvala Mariborskemu vodovodu za vnovično sodelovanje. Hvala društvom, župniji, Snagi in seveda vam krajani  brez vas akcija nebi uspela. Vnovič ste dokazali, da vam je mar za naravo in za kraj Kamnica.”

 

UKC Maribor je danes, 30. 3. 2022, za 76 zaposlenih, ki so se upokojili v letu 2021, pripravil sprejem.

Navzoče sta nagovorila direktor UKC Maribor, prof. dr. Anton Crnjac, dr. med. ter strokovna direktorica prof. dr. Nataša Marčun Varda, dr. med., ki sta se jim zahvalila za delovni prispevek in jim zaželela obilo zdravja.

Več v posnetku spodaj.

Italijanka Sofia Goggia je letošnja zmagovalka smukaškega seštevka svetovnega pokala alpskih smučark. Edina, ki bi še lahko ogrozila smukaško prevlado Italijanke, Švicarka Corinne Sutter, je danes nastopila pred Goggio in že ob prihodu v cilj zapravila vse možnosti za mali globus.

Po alpskih smučarjih so se na novo progo Eclipse v Courchevelu podale še alpske smučarke, ki so se pomerile za zmago na zadnjem smuku sezone.

To je osvojila Mikaela Shiffrin, ki je s startno številko 21 za desetinko sekunde ugnala konkurenco za 74. zmago v svetovnem pokalu ter komaj tretjo zmago v kraljevski disciplini in peto v sezoni. Nazadnje je bila na smukaških stopničkah pred dvema letoma z zmago v Banskem.

Shiffrinova povečala prednost v boju za veliki kristalni globus

Shiffrinova, ki jo je bodril njen norveški fant Aleksander Aamodt Kilde, ta je pred tem osvojil smukaški mali globus, je izdatno povečala prednost v dvoboju za veliki kristalni globus s Petro Vlhovo.

Slovakinja je kot 16. izpadla celo iz prve petnajsterice ter danes ni osvojila točk, kar pomeni, da ima Shiffrinova pred zadnjimi tremi tekmami sezone (superveleslalom, slalom, veleslalom) 156 točk prednosti.

Na drugem mestu sta dve tekmovalki, ki sta si vse do nastopa Shiffrinove delili najboljši čas 1:27,10, in sicer Christine Scheyer iz Avstrije in Joana Hählen iz Švice. Scheyerjeva je za desetinko zgrešila drugo smukaško zmago v svetovnem pokalu, Hählenova pa svoj prvenec.

Smukaške točke za Ilko Štuhec

V eni sekundi se je zvrstilo kar 19 tekmovalk. V plesu stotink je zadnje smukaške točke v sezoni osvojila edina slovenska predstavnica Ilka Štuhec s 14. mestom (+0,75), ki si ga je razdelila z veleslalomsko specialistko iz Italije Marto Bassino.

Boja za smukaški mali kristalni globus je bilo hitro konec. Suterjeva, ki je v Pekingu osvojila naslov smukaške olimpijske prvakinje, bi možnosti za globus ohranila, če bi ob prihodu v cilj prišla na drugo mesto. A je zaostala tako za Ester Ledecko iz Češke in Avstrijko Stephanie Venier. To je seveda pomenilo, da je Goggia ubranila prednost, tudi ob morebitni ničli.

Suterjeva je tekmo končala brez točk kot 19., Goggia je bila 12., kar pomeni, da je globus potrdila s prednostjo 97 točk. Razlika med Italijanko in Švicarko je pred finalno tekmo znašala 75 točk v korist Italijanke. Ledecka je v seštevku smuka končala na tretjem mestu. Najboljša Slovenka je Štuhčeva na 21. mestu.

“Že nekajkrat letos je bilo na ‘knap’, ampak tako zelo pa nikoli. Takole bi si človek včasih mislil, pa joj tistih nekaj stotink bi še stisnila. Moram pa reči, da sem z vožnjo danes zelo zadovoljna. V zadnjem delu ni bilo super, to je dejstvo. V zadnjem času sem premlevala neke stvari in sem sprejela neke odločitve. Sedaj ponovno smučam in mi je zelo ‘fajn’,” je sporočila Štuhčeva.

Še nekaj tekem do konca letošnje sezone

V Courchevelu sta danes ob Štuhčevi nastopila tudi Martin Čater in Boštjan Kline, ki na 24. oziroma 19. mestu nista osvojila točk.

V četrtek sta na sporedu superveleslaloma, kjer Slovenija nima svojega predstavnika. V petek je v Meribelu na programu paralelna tekma mešanih ekip, Slovenija pa bo nastopila v postavi Žan Kranjec, Čater, Ana Bucik in Andreja Slokar.

V soboto in nedeljo sta v Meribelu na sporedu še tehnični disciplini. Bucikova in Slokarjeva bosta na startu slalomu, Kranjec pa bo nastopil v veleslalomu. V nedeljo bo na ženskem veleslalomu na startu Bucikova. V moškem slalomu Slovenija nima predstavnika.

Približuje se mesec marec, ko bodo na kmetijsko zemljišče na Studencih pripeljali krškopoljske prašiče.

Obrnili smo se na Mestno občino Maribor in jih povprašali, kako tečejo aktivnosti, glede na to, da so konec januarja dejali, da bodo storili vse, da preprečijo, da bo do izvedbe prišlo in da bodo poiskali možnost, da tako v urbanem mestu nikjer v Mariboru ne bo omogočena prašičja ali katera druga reja.

Kmetijske dejavnosti ne želijo omejevati

“Zavedamo se, da je mesto Maribor sestavljeno iz različnih dejavnosti, med katerimi je seveda tudi kmetijska dejavnost (med katero sodi tudi živinoreja) in je tudi ne želimo omejevati ali onemogočati. Prav tako se zavedamo, da bo zmeraj prihajajo do stika površin namenjenih stanovanjski gradnji in kmetijskih zemljišč, saj se temu ni moč izogniti in upamo, da bodo vse dejavnosti lahko v mestu bivale skladno in sožitno,” so odgovorili.

Sektor za urejanje prostora MO Maribor je na željo stranke izdal Lokacijsko informacijo.: “Iz zahteve je bilo razvidno, da želi stranka na zemljišča postaviti »pomožni kmetijski objekt za zavetje prosto rejnih živali, ograjo in začasni montažni silos za krmo rejnih živali.”

V lokacijski informaciji so bili navedeni pogoji, kot izhajajo iz prostorskih aktov, in sicer da na delih parcel postavljanje pomožnih kmetijskih objektov ni dopustno, na južnih delih nekaterih parcel in neposredno ob obstoječi stavbi z naslovom Pekrska 61, pa je gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov v določenih primerih in ob pozitivnem mnenju Kmetijsko gozdarskega zavoda dopustna, pojasnijo.

Še vedno čakajo na odgovor

“Mestna občina Maribor pa do tega trenutka še ni dobila odgovora na lansko leto posredovane predloge spremembe namenske rabe zemljišč, kjer smo predlagali izravnalne ukrepe (nadomestna zemljišča, ki jih vračamo v primerno namensko rabo) s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,” zaključujejo.

“Dela se, dela in stroji kar ne nehajo brneti,” so zapisali na Športnih objektih.

“Na fotografijah je moč videti postopek del, ki se izvajajo na famoznem mostu na, včasih Felberjev, danes pa naš, en in edini – Mariborski otok. Izvaja se sanacija mostu, ki je uvod v projekt revitalizacije Otoka. Držimo pesti, da nam vse skupaj uspe spraviti še letos pod streho,” so zapisali ob tem.

“Kar se tiče Dvorane Tabor, stroji prav tako laufajo. Želimo si le, da jo, prenovljeno, odpremo še pred poletjem. Zahvaljujoč pripravam na Olimpijske igre mladih, ki se v Mariboru odvijajo naslednje leto, zadeva teče.”

V naše uredništvo smo prejeli anonimno pismo, kjer so zapisali, da kot zaskrbljeni starši dajejo prijavo zoper odgovorne osebe v vrtcu Ruše, ki spada pod OŠ Janko Glazer Ruše.

Zapisali so, objavljamo v celoti in nelektorirano:

“Delo v različnih starostnih skupinah v vrtcu že nekaj časa vodi samo ena vzgojiteljica ali pomočnica, kar je po zakonu prepovedano. V skupini morata biti najmanj dve strokovni delavki, da se zagotovi maksimalna varnost naših otrok. Takšno neodgovorno obnašanje opažamo že več let in ne samo v času korone. Prav tako opažamo, da otroci niso več v mehurčkih, ampak se popoldan otroci celega vrtca in jaslic združujejo v eno skupino. Tudi zjutraj ob prihodu so vsi otroci, tudi jaslični, do 7.30 v eni skupini. V tem času se v eni igralnici zbere več kot 20 otrok. Po navodilih NIJZ bi jih menda moralo biti največ 8. Posledično je veliko okužb.”

“Zahtevamo, da nemudoma ukrepate in da za nastalo situacijo tudi nekdo odgovarja, v nasprotnem primeru bomo vložili kazenske ovadbe.”

V vrtcu očitke zavračajo

Obrnili smo se tudi na ravnatelja omenjenega vrtca, Ladislava Pepelnika, ki je dejal, da so navedbe iz anonimne prijave netočne: “Ves čas korona krize se trudimo, da zagotavljamo varno in vzpodbudno okolje za otroke našega vrtca. Dejstvo je, da je v času korone veliko otrok manjkalo in da je bilo odsotnih tudi veliko strokovnih delavk. Po najboljših močeh smo se trudili, da je delo v skupinah teklo nemoteno.

Pri tem je izpostavil naslednja dejstva:
– V tednu od 17.1. – 21.1.2022 je bilo v celotnem zavodu odsotnih 10 strokovnih delavk, v stavbi vrtca in jasli Ruše pa 7 strokovnih delavk.
– V tednu od 17.1. – 21.1.2022 je bilo v enoti Vrtec Ruše potrebno zagotoviti nadomeščanje v 6 skupinah od skupno 8 skupin v stavbah vrtec in jasli Ruše.
– V tednu od 17.1. – 21.1.2022 so se skupine Rože, Zajčki in Metulji združevale ob 14.30, kljub temu pa je bilo zagotovljeno zadostno število otrok za oblikovanja mehurčka, 10 otrok, saj je bilo v posameznih skupinah prisotnih manj otrok kot običajno in tudi domov so odhajali prej, npr. v skupini Metulji ob 14.30 ni bilo več otrok. V dežurni skupini sta bili prisotni dve osebi.
– V organizaciji dela smo v vseh tednih poskrbeli, da osebe, ki so nadomeščale odsotne delavke niso v oddelkih delale samostojno, temveč so s svojo prisotnosti zagotavljale sočasno prisotnost dveh oseb.
– V okrožnicah Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport z dne 11. 10. 2021, št 603-1/2021/69 in z dne 12. 11. 2021, št 6030-2/2021/25 je navedeno:
»Na podlagi drugega odstavka 105. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št 152/20,175/20 – ZIUOPDVE, 82/21 – ZNB-C in 112/21 – ZNUPZ) je ministrica izdala sklep o nujnih ukrepih na področju kadrovske problematike, ki so potrebni za nemoteno delovanje vzgojno- izobraževalnih zavodov. Na podlagi tega sklepa se lahko v primeru odsotnosti strokovnih delavcev, ki so posledica izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s COVID-19, vzgojno-izobraževalnim zavodom določa, da lahko v šolskem letu 2021/2022 pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela, pod vodstvom mentorja, sodelujejo tudi študentje, in sicer v obliki začasnega oziroma občasnega opravljanja študentskega dela (študentska napotnica).« To možnost smo koristili, ko je študentka bila sama prisotna v skupini v času odhoda otrok domov, dokler ni tudi sama zbolela.
– V okrožnici Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport , z dne 7.1.2022, št. 6030- 1/2022/2, je v prvi točki SPLOŠNA PRIPOROČILA v drugem odstavku zapisano, da v kolikor pride do nepredvidene odsotnosti strokovnih delavk, kar pomeni za vrtec izredno situacijo, lahko v oddelku opravlja le ena strokovna delavka, dokler vrtec ne more zagotoviti običajne sočasnosti. To se nam je zgodilo v tednu od 17.1. – 21.1 2022, v skupini Rože. V tem tednu je bila tudi prisotnost otrok zelo nizka.
– Pri organizaciji nadomeščanj smo poizkušali upoštevati vse možnosti, ki so navedene v Protokolu ravnanja za zagotavljanje nadomeščanja krajših odsotnosti delavcev v vrtcu: notranje prerazporeditve, začasna prerazporeditev delovnega časa vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev, občasno delo upokojene strokovne delavke, ki pa je sodelovanje po enem dnevu prekinila zaradi možnosti okužbe s covid-19 in delo študentov v oddelku.

S pismom seznanjeni, a nadzora ne bo

Na Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport so zapisali, da so z omenjenim pismom seznanjeni, a da samo pismo ne pomeni izvedbe nadzora: “Dejstvo namreč je, da v času zdravstvene krize prihaja do situacij, ko v posameznih vrtcih oziroma zavodih, zaradi pomanjkanja kadra ne morejo upoštevati vseh določb, ki urejajo sočasno prisotnost vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja. 17. člen Zakona o vrtcih določa, da je sočasnost vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja v oddelku zagotovljena s sistemizacijo delovnih mest ob oblikovanju oddelkov. V kolikor pride do nepredvidene odsotnosti strokovnih delavcev, za vrtec to predstavlja izredno situacijo, ki jo ni mogoče predvideti, zato v takšnem primeru, ko dejanska sočasnost ni zagotovljena iz objektivnega in utemeljenega razloga, lahko delo v oddelku opravlja le en strokovni delavec, dokler vrtec ne more zagotoviti običajne sočasnosti.”

“IRSŠŠ v obdobju, ki ga omenjate, ni zaznal teh nepravilnosti, ob tem pa je potrebno poudariti, da je za organizacijo dela v vtrcu/šoli odgovoren ravnatelj, vendar je potrebno zmeraj izhajati iz samih okoliščin, ki v nekem trenutku nastanejo (npr. povečana odsotnost strokovnega kadra zaradi različnih okoliščin, itd). Odgovornost ravnatelja zmeraj nadzoruje Svet zavoda, na katerega se lahko starši vedno obrnejo. Posamezno nezagotavljanje sočasnosti pa še ne pomeni nezakonitega ravnanja.”

V preteklih dneh je nemalo prahu dvignila postavitev smetnjakov pred Umetnostno galerijo Maribor. Le-te so postavili tik ob umetniško delo, ki je del Forma Vive.

“Delo Willa Nettleshipa “Poletno veselje”, ki je umeščeno pred UGM, je kot del Forme Vive v Mariboru že od začetka bilo zamišljeno kot preplet kiparske forme, arhitekture in narave,” je zapisala Aleksandra Gruden na družabnih omrežjih in ob tem delila nekaj fotografij.

Župan MO Maribor Saša Arsenovič je danes komentiral postavitev potopnih smetnjakov: “Potopne smeti so preblizu Forma Vive, tega nismo vedeli, kaj šele si tega želeli.” Priznal je, da je investicija šla po svoje, in ob tem dodal, da je sprožil vse postopke, ki bodo peljali v smer prestavitve teh potopnih zabojnikov na bolj primerno lokacijo, tako, da ne bodo ogrožali Forma Vive.

“Niti javnost, ne kulturna, ne katera druga se ni ukvarjala s formo Vivo do sedaj. Ob tem je bil degradiran podhod, pa smo ga uredili. Neurejena je bila fasada, ki smo jo uredili.”

“Kar se tiče Forma Vive je to bila velika zgodba za Maribor vse do leta 1986 in je takrat zamrla,” je med drugim povedal. Vzpostavili so delovno skupino, da bodo lahko z umeščanjem skulptur v Mariboru nadaljevali še v letošnjem, ali najkasneje prihodnjem letu.

FOTO: Aleksandra Gruden

Bralka nam je posredovala fotografijo, ki jo je posnela na Piramidi. Vreme je očitno na plan privabilo kače. V Sloveniji živi 11 vrst kač, od tega so le tri strupene:  modras, navadni gad in laški gad.

Edina strupena v Mariboru je modras. Le-tega lahko prepoznamo po značilnem rožičku, čokatem telesu, rožičku na gobčku in temni cik-cak progi po sredini hrbta.

Na Kačefonu svetujejo: “Če srečamo kačo v naravi, nikar ne bezajmo vanjo, temveč se umaknimo in ji omogočimo pobeg. Kača se namreč človeka boji. V brezizhodnem položaju se lahko brani z ugrizom (razen belouške in kobranke).”

Glavni namen projekta “Kačofon” je prispevati k izboljšanju odnosa Slovencev do kač. “Na telefonski liniji Kačofon 040/322-449 člani društva nudimo informacije o domorodnih vrstah kač ter svetujemo, kako postopati, če se kača pojavi v bližini domovanj oziroma zaide v objekt. V nujnih primerih opravljamo intervencije na domovih in kače preselimo v primernejša bivališča.”

Na Mariborskem Pohorju nameravajo s ciljem krepitve ponudbe za obiskovalce postaviti nova igrala na prostem, klopi in interpretativne table. Načrtujejo, da bo postavitev opreme pod krovnim nazivom Doživetja Bolfenk izvedena do začetka poletja.

Javno naročilo za urbano opremo bo v okviru projekta Doživetja Bolfenk objavljeno v začetku naslednjega meseca, so za STA povedali na mariborski občini.

Projekt zajema pripravo elaborata celostne ureditve Mariborskega Pohorja, programa izobraževanja in ozaveščanja o njegovih vsebinah ter modela programa vodenih doživetij.

Na območju pri zgodnji postaji Pohorske vzpenjače in cerkvi svetega Bolfenka bodo med drugim namestili klopi, interpretativne table, hotel za žuželke, foto točko ter nova igrala. Na razgledišču Nad Lukejem pa bodo postavljene foto točka, klop in interpretativna tabla.

Vrednost celotnega projekta je nekaj več kot 78.000 evrov, od tega bo 77 odstotkov prispeval Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

Priprava projekta je v rokah Regionalne razvojne agencije (RRA) za Podravje – Maribor. “Tečejo vse potrebne aktivnosti, da izvedemo skupaj z občino javno naročilo in da se do začetka poletne sezone te zadeve na Bolfenku tudi postavijo. Imamo še sestanke s predstavniki zavoda za varstvo kulturne dediščine, saj je treba urbano opremo uskladiti tudi z njimi, ker se nekatera igrala postavlja v neposredno bližino bolfenške cerkve,” je za STA povedal direktor agencije Uroš Rozman.

Postavitev igral za otroke, ki bodo tematsko prilagojena Pohorju, je po njegovih besedah prvi korak v širši zgodbi okrepljene ponudbe na Mariborskem Pohorju.

V načrtu je namreč celovita ureditev prostora od spodnje postaje vzpenjače preko Trikotne jase in koče Luka ter hotela Bellevue in Bolfenka do Razglednika na vrhu Mariborskega Pohorja, s čimer želijo narediti to območje zanimivo za obiskovalce skozi vse leto.

vir. sta

Tako kot drugod po Sloveniji so tudi na Srednji šoli za oblikovanje Maribor tako danes kot jutri. Oba dneva bodočim dijakom in njihovim staršem nudijo informacije o vseh programih, ki jih izvajajo na tej šoli, ter tudi novitetah.

Ravnateljica SŠOM Nadja Jager Popović je predstavila sedanje programe, ki jih izvajajo, ob teh pa imajo tudi nove programe, za katere so se odločili tako zaradi možnosti poglobljenega učenja za frizerskega tehnika kot tudi zaradi stanja na trgu zaposlitev, kjer delodajalci iščejo določene profile obrtniških poklicev. Tako uvajajo frizerskega tehnika, ki je nadgradnja triletnega programa frizerja, naredili pa bodo tudi kombiniran oddelek izdelovalca oblačil, kar je bilo nekoč bolj znano kot šivilja ali krojač, ter tudi grafičnega operaterja, kjer gre za delavca za stroji, za tiskarskimi stroji v tiskarni ipd. Povedala je tudi, da sodelujejo tudi z bodočimi delodajalci svojih dijakov, ki velikokrat sprašujejo za povsem določen kader.

Dve dijakinji, ki obiskujeta program grafičnega oblikovalca, na tej šoli, pa sta povedali, kaj sta onidve razmišljali ob vpisu in na kaj naj gledajo osnovnošolci gledajo pri izbiranju vpisa v srednjo šolo.

Fotogalerija:

Mariborski otroci bodo v novo šolsko leto vstopili v eno novo in eno dograjeno vrtčevsko enoto, so sporočili iz MO Maribor.

Da je Maribor na poti razvoja je razvidno tudi iz številnih novogradenj, obnov in prenov, ki potekajo oziroma se v mestu načrtujejo. Trenutne vrtčevske kapacitete so polno zasedene, zato je MO Maribor resno pristopila k načrtovanju in izgradnji novih enot. Ob vstopu v novo šolsko leto 2022/2023 si v Mariboru obetamo dve novi vrtčevski enoti in sicer pod okriljem Vrtca Pobrežje in Vrtca Studenci Maribor, so sporočili iz mariborske občine.

Od konca leta 2021 v Brezju v enoti Vrtca Pobrežje se izvaja dograditev dveh oddelkov pri obstoječem vrtcu.

Sedaj ima enota dva oddelka drugega starostnega obdobja, po izvedbi investicije pa bo enota Brezje štiri-oddelčna enota, kjer bo prostora za tri oddelke drugega starostnega obdobja in en oddelek prvega starostnega obdobja. V sklopu del rekonstrukcije obstoječega dela se bo prenovila tudi kuhinja in izvedla se bo kontaktna izolacijska fasada, leta 2020 je bilo že menjano stavbno pohištvo v obstoječem delu.

Predviden zaključek del je junij 2022, skupna cena je 1.050.785,15 EUR z DDV, izvajalec del je Noah d.o.o. v partnerstvu z Remont d.o.o..

Druga enota z dvema oddelkoma se načrtuje na območju nove soseske na Studencih, ki jo gradi Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Mestna občina Maribor s Stanovanjskim skladom vodi pogovore kako urediti sodelovanje in uporabo prostorov, prostori bodo za otroke pripravljeni do novega šolskega leta.

Večji vrtec na Šarhovi

Večji, šest-oddelčni, vrtec, ki bo sprejel maksimalno 132 otrok, pa se načrtuje na Šarhovi ulici, tudi na Studencih. Območje je trenutno v fazi sprejemanja OPPN, po tem sledi naročilo projektne dokumentacije. Kot rečeno bo vrtec šest-oddelčni, kjer bo imela prostore tudi vrtčevska uprava in bo vanj umeščena centralna kuhinja.

Na lokaciji območja Ljudskega vrta se načrtuje enota »Športni vrtec«, ki bo omogočal koriščenje obstoječe športne infrastrukture, zato tudi takšno delovno ime. Med obstoječimi enotami Vrtca Ivana Glinška Maribor, katerega del bo tudi nova enota, ima namreč polovica enot premajhne ali/in neustrezne zunanje površine in primanjkljaj notranjih prostorov za športne aktivnosti.

Z umestitvijo vrtca na mikrolokacijo Ljudskega vrta, ki je sinonim za športno udejstvovanje v Mariboru, bomo krepili pomen športa in športnih aktivnosti z uporabo okoliške športne infrastrukture, dodajo: “Poudarjamo, da je cilj športnega vrtca zagotovitev redne uporabe športne infrastrukture v Ljudskem vrtu za vse vrtce v Mestni občini Maribor ter vzpostavitev pilotskega modela izvedbe športnih aktivnosti, ki ga bo mogoče prenesti tudi v druge vrtce znotraj MO Maribor.”

Večja izvedena investicijsko vzdrževalna dela na vrtcih v letu 2021 so bila:
– Obnova sanitarij v Vrtcu Ivana Glinška, enota Gledališka v vrednosti 192.062,14;
– Obnova fasade v Vrtcu Jožice Flander, enota Vančka Šarha (na Ulici Moše Pijade) v vrednosti 113.157,00;
– Sanacija ogrevalnega sistema v Vrtcu Otona Župančiča v vrednosti 16.382,99;
– Obnova sanitarij v Vrtcu Studenci, enota Pekrska v vrednosti 86.868,47;
– Obnova predelne stene v hodniku in sanacija stropa v Vrtcu Studenic, enota Limbuš – vrtec, v vrednosti 24.436,11;
– Obnova sanitarij v Vrtcu Tezno, enota Pedenjped v vrednosti 135.296,70;
– Zamenjava grelnih teles in razvoda centralnega ogrevanja v Vrtcu Tezno, enota Mehurčki, v vrednosti 39.178,59;

Iz področja obnove opreme vrtcev je bilo v letu 2021 dobavljeno:
– Dva avtomobila za prevoz hrane za Vrtcev Ivana Glinška – 18.625,00 in Vrtec Jožice Flander 18.625,00;
– Dobava otroških igral v štirih enotah različnih vrtcev v skupni vrednosti 31.580,01;
– Dobava kuhinjske in gospodinjske opreme v 10 enotah različnih vrtcev v skupni vrednosti 60.967,33;
– Dobava pohištvene opreme v 3 enotah različnih vrtcev vključno z odprtjem dveh dodatnih
oddelkov v Vrtcu Ivana Glinška v skupni vrednosti 15.889,65;

V letu 2022 je za investicijsko vzdrževanje načrtovanih 900.000 EUR, za izvedbo se načrtuje izgradnja teras v enoti Košaki Vrtca Borisa Pečeta, enoti Grinič – jasli Vrtca Pobrežje, obnova sanitarij, zamenjava talne obloge hodnikov, menjava kletnih oken v enoti Poljane – Groharjeva Vrtca Studenci, sanacija razdelilne kuhinje Enote Kekec Vrtca Pobrežje, menjave oken v enoti Oblakova Vrtca Otona Župančiča, obnova fasade na Smoletovi ulici v enoti Vančka Šarha Vrtca Jožice Flander. Za potrebe priprav investicijske in druge dokumentacije ter pripravljalnih del za enoto Športni vrtec in enoto Šarhova je rezerviranih 290.000 EUR.

Javni holding Maribor (JHMB), ki ima v različnih službah skupno 92 zaposlenih, od danes deluje z novo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest. Nova organizacijska struktura temelji na dejanskih potrebah in uvaja poenotenje delovnih procesov JHMB, kar bo omogočilo njegovo skladnejše, učinkovitejše in fleksibilnejše poslovanje. Ob tem reorganizacija predstavlja tudi izhodišče za nadaljnji razvoj družbe.

Z začetkom uporabe novega Pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v JHMB 1. 2. 2022 so bila delovna mesta v celoti na novo sistemizirana, hkrati pa so bila ukinjena predhodna delovna mesta.

Zaradi tega so zaposleni prejeli nove pogodbe o zaposlitvi. Pred tem je bila v sodelovanju s sodelavci, svetom delavcem in sindikatom sprejeta tudi prva Podjetniška kolektivna pogodba JHMB, tako da družba sedaj že deluje na podlagi novih splošnih aktov.

S tem JHMB postaja sodobna storitvena družba, ki zagotavlja optimalno strokovno podporo povezanim podjetjem z namenom kakovostnega izvajanja gospodarskih javnih služb v Mestni občini Maribor in sosednjih občinah, kjer so povezana podjetja prisotna s storitvami javnega pomena.

»Sodelavci JHMB so strokovno usposobljeni in verjamem, da bomo skupaj učinkovito prispevali k doseganju zastavljenih ciljev. Z novimi idejami, izboljšavami storitev in ukrepi za obvladovanje stroškov bomo odgovorno povečevali uspešnost delovanja, od česar bomo imeli korist vsi, od zaposlenih, uporabnikov do celotnega mesta,« je izpostavil direktor JHMB mag. Andrej Rihter.

Za nemoteno opravljanje javnih storitev skrbi več kot 1200 sodelavcev podjetij iz Skupine JHMB (Energetika Maribor, Mariborski vodovod, Marprom, Nigrad, Pogrebno podjetje in Snaga), ki sooblikujejo osnovne pogoje za vsakdanje bivanje na širšem mariborskem območju. Gre za skupino podjetij z dolgoletno tradicijo, ki jo namerava JHMB v prihodnje razvijati in nadgrajevati, eden od ključnih ciljev pa je, da bo mesto z okolico ob odličnem javnem servisu postalo še prijetnejše in privlačnejše za bivanje.

»Povezanost, usklajenost in soodvisnost vseh podjetij iz Skupine JHMB omogočajo kakovostno, hitro in učinkovito reševanje izzivov ter zadovoljevanje potreb naših uporabnikov. Z osredotočenim pristopom, ki ga z novo organizacijo dvigujemo na višjo raven, postajamo pomemben in še kakovostnejši upravljavec storitev javnega pomena. Že obstoječo prepoznavnost povezanih podjetij želimo še bolje izkoristiti in okrepiti svoj tržni položaj ter postati vodilni partner pri obnavljanju in ohranjanju lokalnega okolja, za kar si bomo prizadevali skozi celovite in trajnostne rešitve,« je še poudaril Andrej Rihter.

V mariborskem mestnem potniškem prometu bodo glede na vse večjo odsotnost voznikov zaradi karanten in izolacij, povezanih s covidom-19, avtobusi od ponedeljka, 31. 1. 2022,
začasno vozili po prilagojenih voznih redih.

Ti bodo predstavljali kombinacijo počitniških voznih redov z okrepljenimi odhodi avtobusov na določenih linijah. Tako bo na linijah 7 Kamnica–Rošpoh in 13 Črnogorska k počitniškemu režimu dodan po en avtobus v času jutranje in popoldanske konice, na liniji 15 Bresternica–Košaški dol pa en avtobus med popoldansko konico.

Na linijah 9 Zrkovci–Dogoše, 10 Malečnik–Metava, 20 Grušova in 151 Gaj nad Mariborom bodo avtobusi ohranili polne vozne rede. Na vseh ostalih mestnih linijah pa bodo od ponedeljka vozili po počitniških voznih redih.

Medtem bo prevoz na integriranih šolskih linijah potekal nemoteno. Prilagojeni vozni redi, ki bodo 28. 1. 2022 objavljeni na spletni strani www.marprom.si, bodo veljali do nadaljnjega. Javno podjetje Marprom iz Skupine JHMB bo lahko vrnilo običajne vozne rede mestnih avtobusov ob zadostnem številu voznikov za vsakodnevni izvoz avtobusov v celotnem obsegu.

Upoštevaje trenutno odsotnost voznikov (delež odsotnih že presega 20 % vseh) in zakonsko določene počitke to ni mogoče. V času veljave prilagojenih voznih redov, sestavljenih na način, ki bo najmanj »prizadel« potnike, slednje prosimo za razumevanje.

Glede na rekordna števila okuženih s covidom-19 pa tudi za upoštevanje vseh
zaščitnih ukrepov, kot so vstop na avtobus s pogojem PCT, obvezno nošenje obrazne maske, razkuževanje rok, uporaba samo neoznačenih sedežev in ohranjanje medsebojne razdalje na stojiščih najmanj 1 meter.

Mariborski policisti so sporočili, da obravnavajo vlom v vozilo.

Neznani storilec je v noči na 27. 1. 2022, na Frankolovski ulici v Mariboru vlomil v tovorno vozilo in iz njega odtujil več kosov električnega in akumulatorskega orodja.

Materialna škoda znaša okoli 4.000 evrov.

Policisti PP Slovenska Bistrica so včeraj zvečer obravnavali voznika, ki je zapeljal v jarek.

Ugotovljeno je bilo, da je 27-letnik brez veljavnega vozniškega dovoljenja vozil neregistrirano vozilo z nameščenimi registrskimi tablicami, ki ne pripadajo temu vozilu. Preizkus alkoholiziranosti je moški odklonil, med postopkom pa voznik in njegova 18-letna sopotnica nista upoštevala navodil policistov, zato so bila zoper njiju uporabljena prisilna sredstva.

Sopotnica pridržana

V postopku sta policiste tudi žalila in jim izrekla več groženj. Sopotnici je bilo za čas postopka odrejeno pridržanje po ZNPPol, saj ni bilo mogoče na drug način zagotoviti javnega reda, vozniku pa so nadaljnjo udeležbo v prometu preprečili tako, da so mu zasegli vozilo (23. čl. ZPrCP) in ga pridržali do iztreznitve (24. čl. ZPrCP), saj je želel vožnjo nadaljevati z drugim vozilom. Zoper moškega bo podan obdolžilni predlog, sopotnica pa je zaradi kršitev določil ZJRM-1 prejela plačilni nalog.

Le dva dneva pred Božičem so člani Jamarske reševalne službe znova presenetili najmlajše. Tokrat je dogodek potekal nekoliko drugače, saj se zaradi razmer spustu niso mogli pridružiti znani obrazi, ki so v minulih letih obdarovali otroke

Ne le otroci, na božičkov spust vsako leto nestrpno čakajo tudi zaposleni. Med spustom so Božički uprizorili tudi kakšno norčijo. Hitradio Center pa je poskrbel, da so bolnike virtualno nagovorili Eva Boto, Stella, Bepop, Žan Serčič, Anabel, Kori ter DeLiri.

Obisk je na otroke zagotovo vplival pozitivno, želja je le, da bodo kmalu spet doma v objemu domačih.

V prispevku smo napačno zapisali priimek namestnika predstojnika klinike za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, pravilno je Vojko Berce. Za napako se opravičujemo.

Na naš portal se je obrnil bralec in nam posredoval fotografijo, ki jo je posnel čez vikend na pokopališču Pobrežje. “Sveče ležijo vse naokoli, zabojnik je do vrha poln. In tudi v drugih zabojnikih stanje ni nič kaj rožnato. Se sveče odvažajo samo enkrat mesečno? Nimajo nikogar, ki bi skrbel za red na pokopališču?”

Obrnili smo se na Pogrebno podjetje Maribor in jih povprašali, kako je urejen odvoz odpadkov s pokopališč ter ali je zaposlen kdo, ki v tem času skrbi za stanje pokopališča, tudi za morebitne smeti, ki ležijo v okolici zabojnikov? Prosili smo za pojasnilo, kako je lahko prišlo do takšnega stanja.

Iz Javnega holdinga Maribor so nam odgovorili, da je na pokopališčih skozi vse leto zagotovljen redni odvoz odpadkov: “praznjenje zabojnikov za ločeno zbiranje različnih vrst odpadkov na pokopališčih poteka najmanj dvakrat tedensko, ob tem pa po potrebi še ob sobotah, nedeljah in praznikih.” Na pokopališču Pobrežje imajo skupno 48 zabojnikov, s čimer, kot zapišejo v nadaljevanju, močno presegajo omenjeni standard iz uredbe.

Pojasnili so, kakšni so pogoji ravnanja z odpadnimi svečami. Ti so določeni s posebno uredbo: “Skladno s to mora upravljavec pokopališča zagotavljati zmogljivosti za začasno skladiščenje zbranih odpadnih nagrobnih sveč v zabojnikih za najmanj 3 m³ na vsak hektar površine pokopališča.”

Organizirana je dežurna služba

“Ker se zavedamo, da je določen del pokopališča občasno še posebej obremenjen z odpadnimi svečami, imamo organizirano posebno dežurno službo, ki je strankam na voljo v pokopališki pisarni na Pobrežju ali preko dežurnega telefona. Pri tem stranke pozivamo, naj nas o svojih opažanjih takoj obvestijo, saj takšne zadeve rešujemo hitro – tudi v konkretnem primeru smo za odvoz odpadnih sveč poskrbeli že v ponedeljek zjutraj,” zapišejo.

“Kljub vsemu zapisanemu se občasno lahko zgodi, da so zabojniki prepolni, kar kaže na problematiko odpadnih sveč na slovenskih pokopališčih. Ta je posledica dejstva, da smo Slovenci po številu prižganih sveč v samem evropskem vrhu, s tem pa žal tudi po obremenjevanju okolja z odpadno plastiko sveč,” zaključijo na holdingu.

V kolikor v Mestni občini Maribor naletite na kaj, kar menite, da si zasluži pozornost,
nam to lahko posredujete na info.bktv@gmail.com.

Drugi dan Festivala mariborskega športa se je vadbe 12 športnih društev udeležilo več kot 300 otrok. Šolarje je pozdravil tudi Boštjan Kline.

Otroci so v športnem kompleksu Ljudski vrt preživeli dva dneva. V četrtek popoldan je potekal klubski festival, v petek dopoldan pa šolski festival. Oba dneva je pred začetkom športnih aktivnosti potekal pravi olimpijski protokol, z maskoto Foksi, olimpijsko baklo in zastavo.

Prinesli so tudi čisto pravo olimpijsko baklo.

Danes zjutraj je mlade športnike prišel pozdraviti tudi smučar Boštjan Kline, ki je v nagovoru na zasneženem stadionu povedal: “Šport je nekaj najlepšega, kar imamo v življenju. Gibajte se, bodite športno aktivni in potem vse, kar ste se v športu naučili, prenesite v vsakdanje življenje. Ob tem ne pozabite na fair play.” Posebno sporočilo pa je za vse otroke povedal tudi naši ekipi.

Otroke je v imenu organizatorja, Športne zveze Maribor, nagovoril tudi podpredsednik zveze Iztok Kvas. “Zelo smo veseli, da vidimo toliko mladih na tribunah tega stadiona. To pomeni, da ima mesto Maribor veliko prihajajočih športnikov, ki nas bodo v naslednjih letih razveseljevali s svojimi rezultati. Želim vam, da danes na Festivalu Mariborskega športa uživate enako kot športniki na pravih športnih tekmovanjih.” Naši ekipi je povedal, da niso nad festivalom navdušeni samo otroci, ampak tudi vsi drugi.

Svoje vtise iz festivala pa so strnili tudi šolarji Eva, Jalen in Jaka (6 let) iz OŠ Kamnica: “Tukaj nam je zelo všeč, ker se veliko dogaja. Najraje bi se ukvarjali kar z vsemi športi naenkrat! Radi skačemo in telovadimo in bomo še prišli.”

Učenci so spoznali tudi hokej.

Predstavila so se mariborska društva in klubi

Namen Festivala mariborskega športa je, da se lahko mariborska društva in klubi predstavijo s svojimi dejavnostmi in predvsem mladim približajo široko paleto gibalnih možnosti. Na ta način otroci spoznavajo tudi športe, ki jih sicer ne vidijo vsak dan. Kot na primer jadranje.

Predstavitev jadrnice optimist

Črt Skalicky, Brodarsko društvo Sidro, mladi tekmovalec na jadrnici optimist, jim je pokazal jadrnico in kako se premika jadro: “Tukaj sem že dva dni kot demonstrator in vsem z veseljem pokažem, kaj je pomembno za naš šport. V vožnji optimista uživam in upam, da se našemu društvu pridruži čim več članov.” Predstavil pa se je tudi hokejsko drsalni klub Maribor, tako je Jure Verlič iz tega kluba povedal: “Vedno se z veseljem odzovemo povabilom ŠZM. Festival je super dogodek, otrokom je zelo zanimivo, da lahko preizkusijo vse športe, ki jih Maribor ponuja.”

Danes, 3. 12. 2021, so na Ta veseli dan kulture v Pokrajinskem muzeju Maribor zagnali tradicionalni projekt Gugalnik idej in odprli razstavo Zlitje – Fusion Slikarke Cvetke Hojnik.

Projekt Gugalnik idej z zbirko pohištva umetnike nagovarja k samoizpraševanju o tem, kako dediščina deluje na njihovo ustvarjalnost, kako jih nagovarja in kako jih spreminja. Spodbuja jih, da se odzovejo na ustvarjalnost, ki je zakodirana v zbirki pohištva in s tem vzpostavijo dialog med institucionalizirano kulturno dediščino in živo kulturno ustvarjalnostjo.

Večkrat nagrajena slikarka Cvetka Hojnik je navdih za razstavo Zlitje – Fusion našla v kvadratnih ali pravokotnih oblikah pohištva, ki so postali navdih za slikarske temeljnike, različne teksture na razstavljenih slikah pa simbolno nakazujejo intarzije in vzorce na pohištvenih elementih.

Kvadrat, osnova za sestavljanje slik, je sporočilo trdnosti in stabilnosti. Slike niso preproste dvodimenzionalne slikovne ploskve, so površina, odprta za nadgradnjo in pripravljena za vstop v tretjo dimenzijo. Na njih se prepleta nežna ženskost in trda moška podoba, materialni in duhovni svet, minljivost in večnost.

Na Ta veseli dan kulture, s katerim slovenske kulturne institucije obeležujejo rojstni dan pesnika Franceta Prešerna, si lahko obiskovalci brezplačno ogledajo razstave Pokrajinskega muzeja Maribor. Poleg stalnih razstav v gradu si lahko v Kinu Partizan ogledajo občasno razstavo Vino naše vsakdanje, na interaktivni digitalni mizi pa se seznanijo z zgodovinskimi pojedinami od 15. do 20. stoletja.

Za nekatere obiskovalce, ki so prišli na odprtje razstave, pa so bile umetniške slike tudi presenečenje.

A prav to je ne nazadnje tudi naloga umetnosti – daje človeku ne samo možnost občudovati, ampak ga tudi provocira in spodbuja k razmišljanju.

Slikarka Cvetka Hojnik
Nastop ob Ta veselem dnevu kulture
Slika umetnice Cvetke Hojnik
Pohištvo v depoju Pokrajinskega muzeja Maribor

Tudi Kamnica je minuli petek zasijala v praznični preobleki. Predsednik KS Kamnica Sebastijan Jaušovec je dejal, da ga to, da jim je znova uspelo, zelo veseli: “Drage krajanke, dragi krajani, tudi Kamnica je zasijala v praznični preobleki. Veseli nas, da nam je uspelo, a nam ne bi, če ne bi bilo vas, ki ste pripomogli k temu.”

Danes so prižgali prvo adventno luč na adventnem vencu v centru Kamnice

Tamkajšnji župnik Jože Povh je ob tem zapisal: “Danes sem skupaj s predsednikom KS g. Sebastijanom Jaušovcem, hišnikom KS g. Urbanom Prapertnikom in nekaj verniki blagoslovil vaški adventni venec v centru Kamnice. Naj nas kot kristjane vabi k veri v Luč, ki nam sveti v Jezusu Kristusu. Kot krajane pa nas naj vabi h kulturi srečevanja in spoštljivega ustvarjalnega dialoga, ki sta začetek dobrega splošnega počutja sobivanja”

Minuli petek pa so prižgali luči.  “Upamo, da vam bomo s tem v teh težkih časih pričarali vsaj malo praznične čarobnosti. Ostanite zdravi in imejte se radi,” je dejal predsednik KS Kamnica.

Jauševec se je ob tem zahvalil otrokom in vzgojiteljicam in učiteljicam iz Osnovne šole Kamnica ter ter vrtca Borisa Pečeta enota Kamnica za okrasitev dreves.
“Hvala tudi ekipi iz Rošpoha za postavitev smreke pod cerkvijo in župniku Jožetu Pavhu, Sonji in Jožetu Puklavec za okrasitev. Prav tako hvala ekipi z Urbana za prevoz in postavitev drevesa pri pokopališču in KS Kamnica. Podjetju Jureta Jagodiča za pomoč pri okrasitvi dreves, parka s strojno opremo. Hvala vsem društvom, ki so priskočili na pomoč in hvala Urbanu Prapretniku za požrtvovalnost in delo pri vseh električnih delih, ki jih ni bilo malo. Hvala vsem, brez vas te čarobne preobleke nebi bilo.”

V centru Maribora so danes postopno prižgali praznične luči.

Lučke so prižgali na velikem božičnem drevesu v krožišču na Glavnem trgu in po ulicah. Zasvetile pa so tudi podobe, pri katerih so se že danes ustavljale družine in se fotografirale na saneh, ki jih “pelje” osvetljeni jelenček. Ponovno je v mestu tudi velika novoletna krogla, ki vabi obiskovalce, da se sprehodijo skoznjo.

Na Glavnem trgu so postavljene tudi praznične stojnice na Božični tržnici, kjer lahko obiskovalci dobijo praznično ponudbo z domačimi kulinaričnimi dobrotami.

Manjša novoletna drevesca so v podhodu z Glavnega na Rotovški trg, nekaj ulic je osvetljenih podobno kot prejšnje leto, prav tako pa lahko Mariborčani in domačini najdejo tudi panoje, ob katerih se lahko fotografirajo.


Poslanci so s 55 glasovi za in 32 proti vnovič podprli predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti. Ker je bil pred tem na predlog novele zakona izglasovan veto, so za ponovno potrditev potrebovali 46 glasov podpore.

Predlog novele je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina SMC, a so jo pozneje z dopolnili pomembno predrugačili. Novelo so nato poslanci s 47 glasovi za in 37 proti potrdili 20. oktobra in ponovno dovoljuje vertikalno povezovanje v lekarniški dejavnosti, če veletrgovca z zdravili ustanovi občina ali javna lekarna. S tem bi omogočili, da bosta veledrogerista LL Grosist in Farmadent ostala v lasti Lekarne Ljubljana oz. mariborske občine. Po doslej veljavnem zakonu bi namreč morali prekiniti lastniško povezavo do konca leta.

A je državni svet izglasoval odložilni veto, po mnenju predlagateljev veta bi ne glede na novelo še vedno ostala prepoved, da bi zasebne lekarne ustanavljale veledrogeriste in obratno. To pa vzpostavlja neenakopravnost deležnikov na trgu, s tem pa tudi krši ustavno določeno svobodno gospodarsko pobudo.

Poslanec SMC Dušan Verbič je opozoril, da nasprotniki novele vseskozi prepričujejo, da so v SMC pripravili lobistični zakon, medtem ko so pravi lobisti sami, ker želijo, da se v Sloveniji ohranita zgolj dva dobavitelja, eden v tuji lasti, drugi s skritimi lastniki. Vse aktivnosti nasprotnikov novele jih še bolj utrjujejo v prepričanju, da morata na slovenskem trgu dobave zdravil tudi po 31. decembru 2021 še naprej delovati mariborski Farmadent in ljubljanski Grosist.

V SDS po besedah Jožefa Lenarta menijo, da morata biti nosilec lekarniške dejavnosti kot tudi izvajalec dejavnosti popolnoma neodvisna pri opravljanju svojega dela, ker se lahko le tako zagotovi strokovnost, svetovanje in varovanje zdravja posameznika in celotne družbe. Zato je po njihovem mnenju veto državnega sveta upravičen. V ponovnem glasovanju sta sicer novelo podprla tudi poslanca SDS iz Maribora Dejan Kaloh in Franc Breznik.

Lidija Divjak Mirnik pa je dejala, da v LMŠ obžalujejo, da državni svetniki, med katerimi so tudi predstavniki lokalne oblasti, ne zasledujejo javnega interesa, ampak so se očitno odločili, da bodo zasledovali interes zasebnega kapitala.


Franc Trček (SD) se strinja s svarili glede prevlade kapitala, “ampak prevlada kapitala je poskus rušenja tega zakona”. Kot je opozoril, gre za dobre 1,4 milijarde evrov in seveda to so veliki “penezi in veliki interesi”.

Poslanec Levice Miha Kordiš je izrazil upanje, da je ta poseg v zakon o lekarniški dejavnosti, ki bo omogočil javni obstoj teh dveh veledrogeristov, prvi korak v smeri, da se začne veleprodaja z zdravili na ravni celotne države izvzemati iz rok teh in onih zasebnih korporacij.

Andrej Černigoj (NSi) je opozoril, da so razlikovanja med koncesionarji in javnimi zavodi v prid slednjih neutemeljena. Medtem pa se bo z novelo zakona vzpostavila neenakost med akterji na trgu z zdravili, saj bodo javne lekarne lahko vertikalno povezane z veledrogeristi, zasebne pa ne.

Maša Kociper (SAB) se strinja, da je treba področje lekarniške dejavnosti urediti sistemsko in celovito, a se je treba zdaj nujno odzvati in zaščititi javni interes pred zasebnim monopolom ali duopolom.

V DeSUS so se po besedah Ivana Hršaka v preteklosti že zavzemali za prekinitev vertikalnih povezav. Kot je dejal, zdravila niso povsem običajno tržno blago, zato je zaščita javnega interesa na tem področju nujna. Tako so proti noveli zakona.

Nepovezani poslanci so po besedah Branislava Rajića prepričani, da je za Slovenijo pomembno, da predvsem javne lekarne in bolnišnice niso v celoti odvisne samo od duopola družb, v zasebni in lasti tujih multinacionalk, ampak da imamo tudi domače dobavitelje v javni lasti.

V SNS pa po besedah Dušana Šiška niso naklonjeni vertikalnim povezavam v lekarništvu, saj v ospredje postavlja kapital in ne posameznika.

vir:sta

Spodaj v celoti in nelektorirano objavljamo pismo Vilija Rezmana, ki ga je posredoval na naš naslov.

Vili Rezman, Ruše, 11.11.2021

OBLETNICA
(kozerija ob prvi obletnici uničenja parka)
Prav na letošnje martinovo se izteče prvo leto, odkar je ruška županja Urška Repoluskova dala, simbolično rečeno, »umoriti park«. O umoru smemo govoriti, kadar kdo vzame življenje in to stori naklepno, na grozovit način. Našemu parku na Trgu vstaje v Rušah je bilo s tem, da ga je županja dala posekati, čeprav je bil zaščiten kot del kulturnega spomenika, »vzeto življenje«. Ga ni več! To so naredili naklepno, z namenom, da bi tam skopali velikansko »luknjo«, jo zabetonirali in v njej vzpostavili gostinski vrt … Način je bil grozovit. Kot da so tja prišli naravnost z »Martinovega lumpanja« so posekali drevesa, okrasne grmovnice, uničili rože, travno rušo, populili nekaj »štorov«, odstranili urbano opremo, porušili dve spominski plošči ter spomenik ter jih deponirali kot kakšne smeti in za nameček posekali blagoslovljeno osamosvojitveno lipo. Nato so vse skupaj zagradili s kovinsko mrežo … Komando je dala županja Urška – kot kak samodržec, cesarica, EDINA.

Potem je vse skupaj spričo znane neučinkovitosti ruške občine in nesposobnosti njenega vodstva stalo celo leto kot zanemarjen travnik pred vrati občinske stavbe in pod županjinim oknom. Je najbrž sploh ni motilo. Bo že nekako, si je mislila. Protesti, pobude za saniranje nastale škode niso zalegli. Županja je v skladu z »briljantnim spinom«, da niso krivi tisti, ki grešijo, pač pa tisti, ki s prstom pokažejo na greh, raje zagrozila. Boste že videli! Sledijo ovadbe itd., če se ne boste opravičili za to pritoževanje v zvezi z našimi plemenitimi nameni.

Županji je priskočila na pomoč še državna sekretarka na znamenitem ministrstvu za kulturo, Ignacija Fridl Jarc. Čeprav je najprej zatrjevala, da je njen minister Simoniti zapriseženi borec za ohranitev dediščine, je nato kritika sekanja parka hotela zavesti s pošiljanjem »nekih dokumentov« in ga drugače odvrniti od njegovih stališč. Ne le, da ga je z dopisom, v katerem je kritik hitro razkril laž, hotela preslepiti. Napisala mu je celo »tolažilno misel«, češ, gospod Rezman, nehajte se razburjati, saj imate čisto blizu Pohorje. Da Ignacijina misel ni prav globoka, nima smisla dokazovati. Se pa je treba vprašati, kako lahko gospa, ki ne loči med samoniklo raslim gozdom na Pohorju in kultivirano urejeno naravno vrednoto, načrtno zasajenim in z odlokom zaščitenim parkom, zaseda dobro plačano funkcijo in se celo podpisuje z doktoratom? Opravičila se gospa ni. Ne za zavajanje, podtaknjeni dokument, ne za neumnosti, ki jih je zapisala. Raje se je zatekla v molk, ki ji po njeni funkciji ne bi smel biti dovoljen.

Vrnimo se k »Urškini luknji«. Seveda »luknja« ni Urškin umotvor. Zamislil si jo je ljubljanski arhitekt, sicer univerzitetni učitelj Aleksander Ostan. Pionir »zasnove luknje«, po globini njenega sporočila pravzaprav »pionirček«! Razen tega, da je redno pošiljal račune občini ter javno vabil v bodočo »luknjo« na kozarček, svojih obvez po pogodbi ni izpolnil. Je pa seveda krčevito branil svoj projekt, katerega bistvo je gostinski vrt v »Urškini luknji«, kar je narisal in kar je županja brez razmisleka adoptirala. Da bo bolj jasno, zakaj tako srdito zavračam Ostanov »prispevek«, naj napišem resnico, ki se jo da razkriti v uradno procesiranih dokumentih: naš »pionirček« je tisti mož, ki je predlagal, med drugim, da se najmarkantnejši, tudi po avtorjih velik spomenik NOB poruši, prestavi drugam, na njegovem mestu pa vzpostavi še en gostinski vrt in namesti stojalo za kolesa! Bravo, univerzitetni učitelj! S fakultete, ki je o tem obveščena, ali iz društva slovenskih arhitektov doslej še ni bilo kakšnega glasu. Je pa Urška letos ob nedavni komemoraciji pri tem spomeniku, ki mu je Ostan namenil, da ga prestavijo (kazi pogled na gostinski lokal za njim?), dala izjavo za javnost. Ni bilo slišati česa modrega, pietetnega, ne o partizanih, ne o skeletih padlih partizanov, ki so jih nedavno izkopali v parku, ko so rili v zemljo, da bi naredili to »Urškino luknjo« – zamrmrala je le nekaj o reformatorjih …, saj najbrž sploh ni vedela, očem naj govori.

Če že fakulteta ni rekla nič o Ostanovem »podvigu«, pa se je o tem razpisal akademik, letošnji Prešernov nagrajenec Marko M. Mušič, ki sem mu osebno predstavil svoje stališče, tudi o prestavljanju-uničenju spomenika NOB. Ja, točno tisti nagrajenec, ki mu je utemeljitev za nagrado napisal in prebral naš »pionirček« Ostan. In kaj je »za povračilo« napisal Mušič? Da je Ostanov projekt »predelave« zaščitenega parka v »betonsko luknjo« krasen, čudovit in poceni. (Predvideni prvotni stroški so se enormno, štirikrat povečali. Preden bo kaj zgrajenega, so bodo še!) Pri tem si je gospod Mušič privoščil poizkus, da bi mene in javnost prevaral, a ga je pri tem, ko je napisal svoje mnenje, kot da je to mnenje SAZU, ustavila zaposlena uslužbenka na SAZU. Zalotila ga je pri poizkusu lažiranja in je korektno opozorila, da je zapisano njegovo osebno stališče in ne stališče SAZU. Mušič je nato svoje mnenje prenaredil in objavil tako, da bi se to zakrilo. Neuspešno. Akademiki, pri katerih sem protestiral zoper take zlorabe (tudi svojih kolegov in kolegic), so bili bolj »mlačni«. Seveda niso hoteli avtorizirati Mušičeve izmišljotine, kakšne odločne zavrnitve, kaj šele obsodbe tega početja, pa tudi nisem zaznal. Nekateri drugi iz SAZU so Ostanovo početje (pisno) obsojali (ne želeč to storiti javno).

Kako pa se brani Urška ob nespoštljivem početju, zločinu proti naravi in kulturi? Najprej je trdila, da park sploh ni park (tako kot Ostanova sodelavka Pavlinova). Čeprav to, da gre za zaščiten park, piše tako v strokovnih podlagah, v občinski »zakonodaji«, v odlokih, v pogojih varstva kulturne dediščine, v gradbenem dovoljenju in v gradivih, ki sta jih Ostan in Pavlinova (pod)pisala ter poslala upravni enoti. Ampak, če samovoljna Urška, EDINA reče, da park ni park, potem je to pač najbrž res. Saj je rekla, da tudi park tudi gozd ni. In če ni ne park in ne gozd, kaj potem sploh je, lahko potem da drevesa kar posekati. Da, tako meni Urška. Kakšna omejena pamet. Podkrepi to omejenost še z »opravičevanjem« in »upravičevanjem«, da že lani začeta dela sploh niso dela po GD, nakar to svojo misel ovrže sama in se sklicuje na to, da je vse v skladu s predpisi in GD. In dela naprej. Koplje, rije, pridobiva denar, judeževe groše … in naleti na novo zadrego, zaradi česar so že zopet odpeljali gradbene stroje in vse spet stoji. Medtem ko so kopali tam, kjer ne bi smeli, so naleteli na skeletne ostanke padlih partizanov. Dela so morali ustaviti, dokler … Odloča o tem Ministrstvo za obrambo.

Tisto, ki ga vodi minister Tonin, predan istim krščanski vrednotam, kot naša Urška. Ta »velika Urškina luknja«, s katero je morda nameravala pridobiti volivce prihodnje leto, je sedaj dejstvo. Ministrstvo za kulturo (minister Simoniti in njegova Ignacija še kar molčita) vse to »sofinancira«. Grozno, nepietetno …, težko je to prikriti. Je namreč tudi vse fotografirano (dokumentarna, ne umetniška fotografija). Če si v domišljiji dovolimo nekaj »umetniških vtisov«, pa si sam znam predstavljati, kaj bi lahko storili ob prvi obletnici. Pravi »hepening«. »Najlepše« bi bilo, če bi Ostan prinesel kak flaškon (morda še Martinovo gos) in bi nazdravili. Mušič bi prispeval tortico (tako čudovito, poceni, z eno svečko). Ignacija bi donirala en drevešček iz pohorskih gozdov. Urška bi ga posadila, upihnila bi svečko, gosko pa bi podarila tistim občinskim adlat(us)om in volivcem, ki stojijo ob strani (in v strahu za svoje službe?) aklamirajo ter vse to podpirajo. (Jaz bi naslednje leto štel tiste, ki se jim zdi »Urškina /in Ostanova/ velika luknja« res tako atraktivna, da lahko dobi z njo dovolj glasov za ponovno izvolitev.) In bi se na ali ob grobišču rajalo do večera … Tako, kot so na sokolskem zletu na istem mestu, ko tam še ni bilo grobov, ruški … rodoljubi rajali leta 1914. Nemci so jih zato, najbolj zavedne, odpeljali v graške zapore.

O pieteti bi raje kdaj drugič, ko bodo podrto ograjo okoli parka in grobišča zopet postavili in razkopanino (za moj okus degutantno, po domače ogabno »Urškino veliko luknjo«) sanirali … Prišel bo tudi kulturo varstvenik Srečko Štajnbaher in rekel: Vse je OK! A Urška z adlat(us)i, kot je videti iz javnih obvestil, komaj čakajo, da bodo lahko nadaljevali z ritjem po grobišču (nekdanjem parku).

S 15. novembrom se na slovenskih cestah uradno začenja zimska sezona, ki bo koledarsko trajala do 15. marca 2022. V tem času bodo enote zimske službe v stalni pripravljenosti, vsa vozila v prometu pa morajo biti ustrezno opremljena z obvezno zimsko opremo.

Pooblaščeni izvajalec zimskega vzdrževanja na območju Mestne občine Maribor je tudi v aktualni zimski sezoni komunalno podjetje Nigrad iz Skupine JHMB, ki bo dela izvajalo skupaj s kooperanti in podizvajalci.

Po besedah vodje Urada za komunalo, promet in prostor Mestne občine Maribor Suzane Fras bodo v sezoni 2021/2022 na območju MOM za izvajanje del v zimski sezoni namenili 1.332.540 EUR: “Na sestanku štaba zimske službe so pristojni za izvajanje zimskega vzdrževanja pri Nigradu poleg akcijskega načrta predstavili tudi zaloge posipnih materialov in potrdim lahko, da smo ob začetku zimske službe ustrezno založeni s soljo in peskom. Prav tako je za koordinirano izvajanje zimske službe vzpostavljena komunikacija med Nigradom in vzdrževalci državnih cest na območju MOM.”

“V proračunu imamo tudi za aktualno sezono na voljo cca 1,3 milijona evrov, medtem ko je bilo v lanski sezoni realizacije za natanko 1.345.025 evrov,” so sporočili iz Nigrada.

Direktor družbe Nigrad, ki na območju Mestne občine Maribor izvaja zimska vzdrževalna dela, Matjaž Krevelj je dejal, da je zimska služba primer dobrega sodelovanja med podjetji, ki izvajajo storitve javnega pomena, in da je prepričan, da bo ob podpori Javnega holdinga Maribor, del katerega je Nigrad že dobro leto, dobila še dodaten zagon, vsekakor pa, da so njihove enote na začetek del v zimskem času dobro pripravljene.

Na zalogi skoraj 100 ton soli

“Izvedli smo pregled vseh plužnih enot, za začetek sezone pa je v zalogi še približno 935 ton soli, skupaj 610 kubičnih metrov posipnega peska in 150 m3 mešanega agregata. Program izvajanja zimske službe je usklajen z zahtevami krajevnih skupnosti in mestnih četrti, za izvajanje del pa bo tudi letos na voljo 80 plužnih enot in 150 sodelavcev”, navaja Matjaž Kerbler, vodja službe javne prometne površine in vodja zimske službe pri Nigradu.

V izvajanje zimske službe je vključen tudi Režijski obrat Mestne občine Maribor, ki bo sodeloval pri ročnem čiščenju na dogovorjenih lokacijah v mestu. “Enote, ki so v stalni pripravljenosti, pričnejo s pluženjem, ko na glavnih cestah zapade do 10 centimetrov snega, kriterij za ostale ceste pa je do 15 centimetrov”, še dodaja Matjaž Kerbler.

Vojko Bevk, predstavnik Postaje prometne policije, apelira na voznike, naj pravočasno pripravijo svoje vozilo na zimske razmere in preverijo tehnično brezhibnost vozil: “Za vsa motorna in priklopna vozila je od 15. novembra naprej obvezna zimska oprema, vozniki pa morajo v primeru snežnih padavin, še pred vožnjo, obvezno očistiti svoja vozila.”

Globe za nepravilno opremljenost vozil več sto evrov

Predpisano zimsko opremo morajo imeti vozila tudi v zimskih razmerah, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledena deska) ali poledenelo (poledica). “Od 15. novembra dalje bodo policisti ob svojem rednem delu pri nadzoru cestnega prometa preverjali tudi opremljenost vozil s predpisano zimsko opremo. Globe, ki so predpisane za kršitelje, so v razponu od 40 do 500 EUR”, še opozarja Vojko Bevk.

Izvajanje nadzora zimske službe bo opravljala Medobčinska inšpekcija

Nina MIKL, vodja Medobčinske inšpekcije, poudarja, da so zaradi zagotavljanja varnosti in neovirane uporabe javnih prometnih površin upravniki ali lastniki oz. uporabniki zgradb dolžni poskrbeti, da se s streh in žlebov odstranjujejo ledene sveče, pri čemer morajo pred tem ustrezno zavarovati pločnik za pešce, prav tako pa so dolžni poskrbeti, da so pročelja zgradb, ki so obrnjena k javni prometni površini, opremljena z vzdrževanimi žlebovi in odtoki za meteorne vode.

Globa 200 evrov

Dolžni so preprečiti padanje snega s streh na javno cesto ali drugo javno površino. Opozoriti je treba predvsem na to, da je pri odstranjevanju snega z javnih prometnih površin, streh ter funkcionalnih in drugih površin, prepovedano odmetavati sneg na javne prometne površine. V času odstranjevanja snega z javnih prometnih površin so lastniki vozil dolžni svoja vozila pravočasno umakniti. Zaradi nespoštovanja navedenih obveznosti
je za posameznika v skladu z določbami Odloka o občinskih cestah zagrožena globa v višini 200 EUR.