Rektor mariborske univerze Igor Tičar je na današnjem srečanju s predstavniki medijev povedal, da si potenciale njihove univerze želijo implementirati v razvoj širše regije in družbe. Dejal je, da si prizadevajo za pridobitev evropskih sredstev za razvoj širše Vzhodne kohezijske regije in da je pred univerzo zadnji vlak razvoja.

Po Tičarjevi oceni morajo storiti vse, da bodo vstopili na ta vlak pripravljeni in skupaj s partnerji razvojna sredstva pripeljali tja, kjer so najbolj potrebna. “To je v vzhodno kohezijsko regijo, v naše gospodarstvo in naše institucije znanja,” je dejal Tičar.

Kot so sporočili z univerze, so se začeli intenzivno povezovati s partnerji doma in v tujini. Tako sta bila podpisana protokola o sodelovanju s štajersko in pomursko gospodarsko zbornico ter vrsta sporazumov s predstavniki lokalnih skupnosti in ostalimi partnerji, ki so pomembni pri ustvarjanju pogojev za uspešno črpanje evropskih razvojnih sredstev.

Mariborska univerza si želi znanje in raziskovalne dosežke povezati z industrijo. Osrednji projekt univerze na tem področju pa je projekt Inovativne Odprte Tehnologije. Kot vstopna točka tega projekta, ki bo kot taka služila tudi ostalim razvojnim projektom, se pripravlja informacijski portal Vzhodna.si.

Zaradi negativnih demografskih trendov in s ciljem privabiti najboljše študente iz širše domače regije in tujine bodo na univerzi sistemsko pristopili k promociji, izgradnji ugleda in področju “recruitinga”. Pri tem projektu so se že začeli povezovati z gospodarskim sektorjem, katerega cilj je pridobiti kakovostne in izobražene sodelavce, ki so zagotovilo za uspeh.

V prvem vpisnem roku v prvi letnik dodiplomskih in enovitih magistrskih študijskih programov v študijskem letu 2015/2016 je za skupno razpisanih 5142 vpisnih mest prispelo 3645 veljavnih prijav, sprejetih pa je bilo 2874 kandidatov. Izmed teh je bilo tudi 35 zlatih maturantov. Drugi prijavni rok bo potekal od 21. do 28. avgusta.

Univerzo v Mariboru je sicer v zadnjem času pretresla zgodba okoli primera dekana mariborske ekonomsko-poslovne fakultete Klavdija Logožarja, katerega je rektor pozval k odstopu. V izogib podobnim primerom v prihodnje so na univerzi začeli aktivno pripravljati etični kodeks.

Vir: STA

Iz Študentskih domov Maribor sporočajo, da se izteka ROK za oddajo prošnje za sprejem in podaljšanje bivanja, in sicer je prijave možno oddati še le do petka, 14. avgusta, do polnoči.

RAZPIS JE OBJAVLJEN NA SPLETNI STRANI www.studentskidomovi.um.si . Prošnjo za sprejem ali podaljšanje bivanja oddate elektronsko na spletnem portalu eVŠ http://portal.evs.gov.si/bivanje/.

Pri prijavi upoštevajte:
1. Prijava z digitalnim potrdilom (priloge lahko pošljete elektronsko ali po pošti)
2. Prijava z uporabniškim imenom in geslom. Ko prošnjo oddate elektronsko, jo OBVEZNO NATISNITE, PODPIŠITE in POŠLJITE priporočeno po pošti ali oddajte osebno do petka, 14. 8. 2015!
3. Če ste v letu 2014 prejemali (ali bi morali prejemati) preživnino, priložite ustrezen dokument (obvestilo CSD, notarski zapis ipd.).

Iz ŠD Maribor še opozarjajo, da bodite pozorni pri izračunu materialnega položaja študenta. Za izračun materialnega položaja študenta se namreč upoštevajo vsi družinski člani, ki so na dan poizvedbe navedeni v gospodinjski evidenci, ki jo vodi Ministrstvo za notranje zadeve (lahko tudi stari starši; člani, ki se niso odjavili, čeprav živijo drugje)! Če kateri od staršev ni prijavljen v skupnem gospodinjstvu, prošnji priložite potrdilo ali overjen dogovor o preživnini ipd..

V Sloveniji je trenutno na zavodu za zaposlovanje prijavljenih dobrih 24.000 mladih brezposelnih oseb, od tega jih je na območju Podravja okoli 3400. Kot je na včerajšnji okrogli mizi o perspektivi Podravja v Mariboru povedala Daša Babič iz tamkajšnje območne službe zavoda, imajo zadnje čase vendarle tudi spodbudne signale glede zaposlovanja mladih.

Okrogla miza o perspektivi mladih v Podravju.
Direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik in predstavnica mariborske službe zavoda za zaposlovanje Daša Babič
Foto: STA

Na mariborski območni službi je sicer trenutno prijavljenih dobrih 14.000 ljudi, zavod pa se je v okviru jamstva za mlade že v preteklih dveh letih precej osredotočil na delo z mladimi. Po besedah Babičeve so zanje organizirali posebne svetovalce zaposlitve, ob tem pa so bili nekateri ukrepi aktivne politike zaposlovanja usmerjeni prav na to populacijo.

“Za mlade diplomante, ki so bili uspešni, so potekali projekti Iz faksa takoj praksa, Usposabljanje na delovnem mestu in Delovni preizkus za mlade. Z njihovo pomočjo se je zaposlilo nekaj mladih, zato bomo z njimi nadaljevali tudi jeseni. S potrjevanjem nove finančne perspektive bodo mladim še naprej namenjena sredstva za nadaljevanje tovrstnih ukrepov,” je dejala Babičeva.

Kljub vsem ukrepom je po njenih besedah nemogoče zadostiti vsem potrebam, zato skušajo predvsem v lokalnem okolju sodelovati še z nekaterimi organizacijami in skupaj z njimi pripravljajo različne delavnice, na katerih delajo na dvigu kompetenc za boljšo zaposljivost mladih. Največja težava v podravski regiji je, da se potrebe delodajalcev ne skladajo s tem, kar bi mladi želeli delati in za kar so izobraženi.

“Največ prijavljenih mladih imamo z opravljeno srednjo strokovno šolo, ki jim sledijo diplomanti visokih šol, medtem ko je največ povpraševanja po poklicnih profilih. Težave imajo predvsem mladi z družboslovno izobrazbo,” je dejala Babičeva in kot dobro novico označila dejstvo, da je letošnji vpisni rok pokazal povečano zanimanje za tehniko in naravoslovje.

Da na mladih vendarle stoji svet, je danes dejala direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik, ki meni, da je mlada generacija danes največja žrtev sprememb, ki so se zgodile v zadnjem času, od globalizacije, do novih tehnologij, ki nekoč niso obstajale, pa tudi finančne krize. Za Slovenijo je to lahko dolgoročno velika težava, zato bi bilo po njenem mnenju potrebno poskrbeti za bolj stimulativno okolje.

“Čim prej bi se morali začeti ukvarjati s tem, kako mladim omogočiti delovna mesta in kako jih spodbuditi, da tudi samo nekoč odprejo podjetje ter s tem kakšno novo delovno mesto. Brez določenih ukrepov države, med drugim ustrezne davčne politike in boljše delovne zakonodaje, ne bo šlo. Malo se je potrebno ozreti tudi čez mejo, kjer imajo to očitno bolje urejeno, saj sicer naši mladi ne bi odhajali v tujino,” je dejala Podgornikova.

Na zbornici imajo svetovanja za mlade podjetnike, ob tem pa skušajo mlade spodbujati tudi k večji inovativnosti, del katerega je tudi vsakoletni izbor najboljših regijskih inovacij.

Vir: STA

Trail tekaški dogodek doživlja letos svojo premiero. Kot kaže odziv ciljnih javnosti in pozitivna energija, ki jo je čutiti ob organizacijskih aktivnostih projekta, se bo zgodba Trail maratona Pohorje, po oceni organizatorjev, nadalevala v nadgrajeni obliki in z novimi poglavji tudi v prihodnje.

Foto: Medaspeed

Gre za trail tekaško prireditev, sestavljeno iz tekmovalnega teka po gozdnih poteh na 42, 21 in 9 kilometrov ter humanitarnekga dela, s katerim želijo organizatorji vračati v lokalno okolje v katerem delujejo.

Župan Občine Ruše in častni predsednik Organizacijskega odbora Trail maratona Pohorje, Uroš Razpet, je povedal: »Čudovito se mi zdi, da se je organizator na pravi način lotil vljučevanja na različnh nivojih – ljudi, lokalne skupnosti in prostovoljstva. Zadeva je na dobrem in zavidljivem nivoju. Vidim, da znamo in zmoremo v lokalni skupnosti narediti čudovit dogodek. To je živ dokaz, da se da.« K temu pa dodal: »V loklnem okolju smo zelo veseli te športne iniciative. Želimo, da kraj zavzame v okolju aktivno vlogo. Skupaj se bomo tudi v prihodnje trudili, da bomo tovrtstnim aktivnostim v oporo. Da bo kraj postal zanimiva točka, kamor lahko povabimo ljudi.«

Jure Brečko, predsednik Društva Aktivni smo, je nadaljeval: »Občina se v zadnjem času usmerja v turizem in k temu želimo prispevati tudi mi. V društvu spodbujamo ljudi, še posebej mladino in otroke, k preživljanju prostega časa na prostem, na Pohorju. Premalo se zavedamo, kako pomembnoje to hribovje za naše lokalno okolje.«

Organizatorji pravijo, da dogodek pridobiva na razsežnostih. »Danes zjutraj je bilo na teke prijavljenih 237 tekačev. Pričakujemo, da bo število prijav na www.maratonpohorje.si naraščalo vse do 23. avgusta, ko se le-te zaključijo,« je povedal Simon Potrč, predsednik oganizacijskega odbora prireditve Trail maraton Pohorje. O tekmovalnem delu prireditve je dodal: »Največ prijav imamo prav na najdaljši, 42 kilometrski trasi, kar pomeni, da smo zanimivi prav za najbolj pripravljene tekače, ki prihajajo kar iz 5 različnih držav.« O preostalem dogajanju na dan prireditve je dodal: »Gre za celodnevno prireditev v centru Ruš, ki bo ponujala pester spremljevalni program, s posebej organiziranim otroškim programom v parku pred Občino Ruše.«

Partner prireditve Trail maraton Pohorje je od vsega začetka Zavod za turizem Maribor-Pohorje. Direktorica Janja Viher je o pomemenu povezovanja ob tovrstnih aktivnostih in ob prevzemu pomembne vloge promotorja povedala: »Želimo, da dogodek postane sinonim Pohorja, ki potrebuje življenje. Tukaj pred vrati imamo vse, kar potrebujemo. Pohorje je ena velika telovadnica.«

Ena od dodanih vrednosti Trail maratona Pohorje je tudi humanitarni del prireditve. Sredstva, ki bodo zbrana s prodajo majic, s humanitarnim pohodom na Martnico, s startninami tekov in s prostovoljnimi donacijami, bodo organizatorji predali OŠ Janka Glazerja Ruše. Namenili jih bodo za plačilo malic in kosil za otroke, ki prihajajo iz socialno šibkih družin v lokalnem okolju.

»Polovica otrok ruške šole prihaja iz družin, ki potrebujejo pomoč pri financiranju šolske prehrane, zato zelo cenimo projekte, ki poleg svojega osnovnega poslanstva uresničujejo še humanitarne cilje in s tem pomagajo v svojem okolju,« je povedal Ladislav Pepelnik, ravnatelj ruške osnovne šole in dodal: »V šoli namenjamo veliko pozornosti spodbujanju preživljanja časa ob športnih dejavnostih in ena od takšnih je Trail maraton Pohorje. Živimo pod Pohorjem, ki nudi neskončno priložnosti, zato podpiramo projekt in se ga bomo tako delavci šole, kot učenci z družinami udeležili, ne le kot udeleženci, ampak tudi kot prostovoljci.«

Trail maraton Pohorje bo zraven tekmovalnega dela ponudil pester spremljevalni prograv v glavnem prireditvenem prostoru na parkirišču Kmetijske zadruge Ruše, otroci pa se bodo zabavali ob animaciji in delavnicah v parku pred Občino Ruše.

V Lekarnah Maribor in hčerinski družbi Farmadent so v letošnji projekt Zdravje v vsak dom vključili humanitarno noto. Zvezi prijateljev mladine Maribor so donirali sredstva, s katerimi so 11-tim otrokom omogočili polno letovanje v Poreču. Tam so jih obiskali in jim podarili napihljive žoge. Si predstavljate veselje 300-tih otrok?

Tako se so otroci 5. izmene na letovanju v Poreču zabavali z žogami, darilu pomembnega obiska. Pripravili so si kar načrt aktivnosti. „Zabavali se bomo v vodi. V šoli ali pa doma, ko se bom igrala s kako prijateljico ali prijateljem,” so začeli hitro razlagati otroci.

V Lekarnah Maribor so letos posebej izpostavili humanitarnost. Omogočili so brezplačno letovanje 11 – im otrokom. Direktor Albin Turk je poudaril, da tako sledijo poslanstvu srbi za ljudi. Otroci pa so še poseben del tega. „To je en majhen delček, ki ga lahko damo. Kakorkoli, so poslanstvo Mariborskih lekarn zdrav človek, zdravi ljudje, zdravi otroci. Imeti zdrave ljudi v svoji okolici in v svojem mestu. To je pravo,” je dejal Turk. Ob tem se je spomnil obdobja, ko je tudi sam letoval z ZPM- om, ter tako nagovoril druge, naj v prihodnje podprejo tovrstne aktivnosti. „Zdaj, ko to vidim kako se vse skupaj dogaja, se kako sem pred 30 – imi leti, kot pedagoški vodja bil zraven, vidim, da je še ogromno odprtih možnosti. Ne le za Lekarne Maribor, temveč tudi za druga podjetja in druge, ki bi lahko sodelovali in omogočili še lepše letovanje otrokom,” dodaja Turk.

Humanitarne geste so v Zvezi iskreno veseli. Sekretar Božo Raušl je poudaril, da se resnično zavedajo kaj takšna donacija pomeni tem otrokom. „Zelo pozitiven pogled imamo na to, ker si zmeraj za otroke obetamo, da bo nekaj dobrohotnih podjetnikov doniralo sredstva, s katerimi bomo omogočili vsem enake možnosti,” je pojasnil Raušl.
Podrobnosti v oddaji Občinski informator na BK TV.