Mestna občina Maribor je objavila javni razpis za štipendiranje nadarjenih dijakov in študentov Mestne občine Maribor za šolsko oziroma študijsko leto 2015/2016 in javni razpis za štipendiranje dijakov srednjega poklicnega izobraževanja Mestne občine Maribor za šolsko leto 2015/2016.

Predmet javnega razpisa je štipendiranje nadarjenih dijakov in študentov s stalnim prebivališčem v Mestni občini Maribor v šolskem letu 2015/2016, ki traja od 1.9.2015 do 31.8.2016 oziroma študijskem letu 2015/2016, ki traja od 1.10.2015 do 30.9.2016. Razpis za nadarjene dijake je odprt do 15.9.2015, za nadarjene študente pa do 15.10.2015. Predmet javnega razpisa je štipendiranje dijakov srednjega poklicnega izobraževanja s stalnim prebivališčem v Mestni občini Maribor v šolskem letu 2015/2016, ki traja od 1.9.2015 do 31.8.2016. Razpis je odprt do 15.9.2015.

Razpisna dokumentacija za oba razpisa je na voljo na spletni strani www.maribor.si ali na sedežu MO Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor, v sobi 14/pritličje, v poslovnem času.

Višina štipendij za dijake je lansko leto znašala mesečno 130 EUR, za študente, ki študirajo v Sloveniji 190 EUR in za študente, ki študirajo v tujini 250 EUR. Za naslednje šolsko leto je na razpolago 90.000 EUR, višina posamezne štipendije v šolskem oz. študijskem letu 2015/2016 pa bo odvisna od števila prejetih vlog, ki bodo izpolnjevale zahtevane kriterije iz razpisa. V lanskem šolskem letu je bilo podeljenih 21 štipendij dijakov in 23 štipendij študentom. Štipendije za srednje poklicno izobraževanje niso bile podeljene zato, ker upravičenci niso izpolnjevali osnovnih pogojev.

V društvu Coda, alternativni glasbeni šoli iz Maribora, so se odločili odpisati stare terjatve socialno šibkejših strank. Gre za enkratni odpis terjatev, ki so nastale pred 31. avgustom 2014, in za katere so izčrpali vsa sredstva za poravnavo. Odpis se bo zgodil v ponedeljek, 31. avgusta 2015.

Njihova ideja o odpisu terjatev je zorela že v začetku tega leta, ko so se pojavile prve zamisli o odpisih dolgov najšibkejšim. Pričakovali so, da se bo formirala širša iniciativa, h kateri bi pristopile organizacije in podjetja ter podprle prvi korak na poti reševanja finančne in socialne zagate Slovencev. To se ni zgodilo, zato so se v KUD Coda odločili, da ponudijo vzgled in vržejo rokavico vsem odgovornim organizacijam.

»Pri Slovencih bi si želeli več racionalnosti pri naročanju blaga in storitev, saj opažamo, da je nepreudarnost pogosto razlog za kasnejšo nezmožnost plačevanja. Nikakor ne podpiramo plačilne nediscipline, prav tako pa že v vseh letih našega obstoja ta problem naslavljamo sproti in se v večini primerov s strankami sporazumno dogovorimo,« pove Martin Počkar, poslovni direktor KUD Coda.

Počkar dodaja, da smo v sedmih kriznih letih »poslušali o nujnosti dokapitalizacij bank in državnih podjetji. Oblastniki so mirne vesti reševali zagate bankirjev in drugih elit na ramenih običajnih davkoplačevalcev. Menimo, da posledice teh potez navadnih ljudi, ki so jih sprejemali s kislim razumevanjem, nikdar niso dosegle. Čas je, da se oživi življenja navadnih ljudi, tistih socialno šibkejših v naši družbi.«

V društvu Coda se ne bodo potegovali za državna nadomestila za izpad terjatev. Naša država potrebuje prečiščenje navadnih ljudi, ki ne zmorejo več dodatnih bremen, zato bodo v KUD Coda po lastnih zmožnostih ter na lastne stroške prispevali svoj delež k prečiščenju.

Nikogar ne želijo prisilno pozivati, da stori podobno. Želijo si le, da bi se seznam odgovornih nevladnih organizacij in podjetji po njihovem vzgledu vsakodnevno daljšal.

Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) je v prvih šestih mesecih letos ustvarila 33,4 milijona evrov dobička pred rezervacijami in oslabitvami ter 25,9 milijona evrov dobička iz rednega poslovanja, kar je za dobrih osem milijonov več kot v enakem obdobju lani.

Banka je v tem obdobju povečala število novih kreditnih in depozitnih poslov, znižala operativne stroške ter nadgradila sistem za znižanje stopnje nedonosnih terjatev, so zapisali v sporočilu za javnost.

“Poleg dobička je imela NKBM v prvi polovici letošnjega leta za 3,3 odstotka manj operativnih stroškov kot v enakem obdobju lani. Znižala se je tudi bilančna vsota, ki je konec junija znašala 3,54 milijarde evrov oziroma 1,9 odstotka manj kot ob koncu lanskega leta,” je dejal predsednik nadzornega sveta NKBM Peter Kukovica.

Kot je dodal, je zniževanje stroškov, ki so ob koncu junija znašali 34,3 milijonov evrov, in zniževanje bilančne vsote skladno z izpolnjevanjem zahtev Evropske komisije.

V prvih šestih mesecih je banka oblikovala za 7,4 milijona evrov neto rezervacij in oslabitev. Obrestna marža, izračunana na povprečno aktivo, je v prvi polovici leta znašala 2,29 odstotka.

Kapital banke je konec junija dosegel 591,7 milijona evrov in je bil v primerjavi s koncem leta 2014 višji za 11,4 milijonov evrov. Po besedah mariborskih bančnikov to odraža čisti dobiček banke v prvi polovici leta in spremembe tržnih cen vrednostnih papirjev, ki se vrednotijo preko kapitala.

Konec junija 2015 so dolgovi do strank, ki niso banke, znašali skoraj 2,5 milijarde evrov, kar je 5,6 milijonov evrov več kot 31. decembra 2014. Neto stanje kreditov strankam, ki niso banke, se je v prvi polovici leta znižalo za 60 milijonov evrov in je na zadnji dan v juniju znašalo 1,53 milijarde evrov.

Kot je v izjavi za javnost povedal predsednik uprave Robert Senica, so v banki tudi v juniju sklenili več novih poslov: “Odobrili smo za slabo tretjino več potrošniških in stanovanjskih kreditov ter za slabo petino več kreditov za pravne osebe. Skupno manjši obseg kreditiranja ob koncu prvega polletja je tako posledica predvsem razdolževanja podjetij in gospodinjstev, ki poplačujejo oziroma vračajo kredite.”

Poudaril je še, da je banka z namenom zniževanja stopnje nedonosnih terjatev sprejela strategijo upravljanja slabih naložb in skoncentrirala upravljanje tveganih terjatev in naložb na enem mestu.

“Banka bo v letošnjem letu v celoti začela uporabljati sistem zgodnjega opozarjanja na finančne težave dolžnikov, ki nam bo omogočal pravočasno zaznavanje povečanega kreditnega tveganja,” je še pojasnil Senica.

Prvi nadzornik pa je med drugim dejal še, da se “skupina NKBM postopoma osredotoča na svojo osnovno, bančno dejavnost, obenem pa tečejo aktivnosti dezinvestiranja oziroma prodaje nestrateškega premoženja”.

V prvi polovici leta se je začelo tudi ocenjevanje možnih scenarijev integracije Poštne banke Slovenije v NKBM, Adria Bank je vrnila licenco za opravljanje bančne dejavnosti, nadaljujejo se postopki v likvidaciji KBM Leasing, Gorica Leasing, KBM Leasing Hrvatska in družbe Adria Abwicklungs, v katero se je preoblikovala Adria Bank po prenehanju poslovanja. Tudi postopek prodaje KBM Banke v Srbiji še poteka, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Glede na trenutne rezultate poslovanja in makroekonomske kazalce v NKBM predvidevajo, da bodo letošnje poslovno leto zaključili v skladu z zastavljenimi načrti – uspešno, stabilno in dobičkonosno.

Vir: STA

Iz mariborske občine so sporočili, da je sinoči svoj poslovni obisk v Mariboru zaključila 12-članska delegacija kitajskih podjetnikov iz province Shandong.

Med svojim obiskom so si ogledali največjo kitajsko investicijo v Sloveniji, Tam DuraBus. V pozdravnem nagovoru je župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec dejal: »Slovenska družba je postala postindustrijska družba. To pomeni, da industrija ni več centralna dejavnost v družbi, vendar je zaradi dolge industrijske tradicije še vedno strateška dejavnost v mestu. Rezultati naših obiskov na Kitajskem so med drugim vidni v čedalje večjem zanimanju kitajskih poslovnežev za iskanje novih poslovnih priložnosti v Mariboru, o čemer pričajo številni poslovni obiski v mestu.« Župan je kitajske delegate povabil tudi na Slovensko-kitajski poslovni forum v Mariboru med 9. in 11. novembrom 2015. Vodja tokratne kitajske delegacije, namestnik generalnega direktorja Oddelka za trgovino province Shandong, Shi Guangliang, se je zahvalil za sprejem in dejal: »Izjemno veseli smo za sprejem vodstva občine in udeležbe mariborskih podjetnikov v okviru našega obiska v Mariboru. Ker prihajamo iz province, v kateri živi 97 milijonov prebivalcev, je naš interes po poslovnem sodelovanju z Evropo velik, prav tako z Mariborom. Vabimo vas, da nas v okviru današnjega sodelovanja kmalu obiščete na Kitajskem.«

Po predstavitvi prednosti lege, poslovnih priložnosti Maribora in dosedanjih mariborsko-kitajskih aktivnosti županove ekipe so sledili poslovni sestanki. Med drugim tudi v podjetju v Mariborski livarni Maribor, za katero so kitajski delegati pokazali izjemen interes.

Zavod za turizem Maribor – Pohorje v sodelovanju z lokalnimi ponudniki in kulturnimi ustanovami organizira vsako soboto od julija do oktobra brezplačna turistična vodenja po Mariboru. Ta niso namenjena le tujim obiskovalcem, ampak jih priporočajo tudi domačinom, ki se pogosto niti ne zavedajo lepot in zanimivosti svojega mesta.

Pričetek enournih vodenj po starem mestnem jedru, ki so tudi tematsko obarvana, je vsako soboto ob 10. uri izpred Turistično-informacijskega centra (TIC) Maribor pred frančiškansko cerkvijo v središču mesta, zaključek pa pred Hišo Stare trte na Lentu.

Vodenja potekajo v slovenskem in angleškem jeziku. “Namen brezplačnih turističnih vodenj je v najbolj obiskanih mesecih zagotoviti dodatno turistično ponudbo za individualne obiskovalce in povezati raznolika področja turistične ponudbe, hkrati pa s pomočjo organiziranih turističnih vodenj prispevati k večjemu obisku posameznih ponudnikov,” pravijo v Zavodu za turizem Maribor – Pohorje.

Maribor s Pohorjem sicer tudi letos beleži rast turističnega obiska. V prvih štirih mesecih letošnjega leta ga je obiskalo 47.000 ljudi, ustvarili pa so okoli 79.500 nočitev. S tem so v mestu zabeležili 40-odstotno, na ravni celotne destinacije pa 30-odstotno rast nočitev.

Poleg domačih gostov v štajersko prestolnico najpogosteje prihajajo gostje iz Avstrije in Nemčije, sledijo jim Hrvati in Srbi, pa tudi gostje iz bolj oddaljenih držav. Slabo tretjino gostov predstavljajo slovenski obiskovalci, ki so pomembni predvsem v zimskem času, ko prihajajo na smučanje, približno 70 odstotkov je gostov iz tujine.

Vir: STA

“Mestna občina Maribor je bila na pobudo župana dr. Andreja Fištravca med prvimi občinami v Sloveniji, ki je pristopila k državnemu sporazumu o sodelovanju pri odpisu dolgov, česar povod je bil sprejet Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (ZPIUOD),” so sporočili iz MOM.

Skladno z omenjenim zakonom lahko občani pričnejo z oddajo vlog v ponedeljek, 3. avgusta. Čas za oddajo vlog je do vključno 31. oktobra, 2015. Vloge je potrebno oddati v vrtcih in osnovnih šolah MO Maribor, v prostorih javnih podjetjih, kjer je dolg nastal, in na Centru za socialno delo. V MO Maribor pa smo se odločili, da občanom olajšamo postopke oddaje vlog, zato bodo vsi obrazci za oddajo vlog na razpolago v informacijski pisarni (MO Maribor, pritličje – soba 14). Prav tako smo se odločili, da bomo na tej isti lokaciji prevzemali izpolnjenje vloge in jih bomo namesto občanov posredovali posameznim upnikom (vrtci, osnovne šole, javna podjetje). Z direktorji javnih podjetij smo se tudi dogovorili, da bodo občani lahko pri enem od njih oddali več različnih vlog, ki se bodo po skupnem dogovoru ustrezno predajala. Mestna občina Maribor je pristojna za odpis neplačila vrtcev in šolske prehrane v osnovnih šolah. Med MO Maribor in mariborskimi javnimi podjetji poteka koordinacija, danes na prvi smo se dogovorili, da kljub temu, da še niso uradno pristopili k podpisu dogovora, kar lahko storijo vse do 31. oktobra, bodo vloge občanov sprejemali.

Vse vloge, ki bodo oddane do 31.10.2015, bodo enakovredno obravnavane. To pomeni, da ne bomo upoštevali vrstnega reda oddaje vlog, ampak bodo sredstva, ki jih bomo uspeli zagotoviti v rebalansu proračuna, razdeljena vsem ugotovljenim upravičencem v enaki višini. Podatek o višini odpisanih sredstev s strani MO Maribor bo znan po zaključku in pregledu prejetih vlog ter ugotovitvi števila upravičencev. Za tem bodo sledile sklenitve dogovorov o odpisu dolgov do vključno 31. januarja, 2016.

Skladno z ZPIUOD je določeno, da se dolgovi odpišejo tistim dolžnikom, ki so bili kadarkoli v obdobju med 1. 1. 2015 in 30. 6. 2015:
– prejemniki denarne socialne pomoči ali
– prejemniki varstvenega dodatka ali
– prejemniki veteranskega dodatka ali
– prejemniki otroškega dodatka iz 1. oziroma 2. dohodkovnega razreda ali prejemniki otroškega dodatka v 3. dohodkovnem razredu in hkrati prejemniki dodatka za nego otroka oziroma dodatka za veliko družino.

Ker v ZPIUOD ni natančneje opredeljen postopek ali način izvrševanja odpisa dolgov, bo Mestna občina Maribor v naslednjem tednu posredovala pobudo na Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije o pripravi enotnega modela odpisov dolgov in hkrati seveda pobudo za pristop vseh občin k dogovoru.

Obrazci bodo na voljo tudi na spletnem mestu www.paketpomoci.si in na mariborskih enotah Centra za socialno delo, Rdečega križa Slovenije – Zvezi združenj, Slovenskega Karitasa in Zvezi prijateljev mladine Slovenije od 3. avgusta 2015 naprej.

Prihodnji teden se bodo v okviru mednarodne konference Wireless Battle of the Mesh v8 srečali slovenski in tuji strokovnjaki, ki sodelujejo pri razvoju brezplačnega in skupnostnega interneta. Iniciativa si prizadeva ponuditi odgovor na vpliv gospodarskih lobijev z vzpostavitvijo brezžičnih omrežij v lasti in upravljanju skupnosti.

Konferenca bo potekala med 3. in 9. avgustom v Domu obrambe Pekre v Mariboru. “Ob vse večjem uveljavljanju novih tehnologij pri vsakodnevnih in demokratičnih procesih naših družb je naloga pred nami razvoj in udejanjanje vključujočih in emancipatornih potencialov informacijsko komunikacijskih tehnologij”, so pojasnili organizatorji dogodka.

Po njihovem mnenju je ključ do doseganja brezplačnega brezžičnega omrežja v lastni skupnosti v tem, da si ga zgradimo sami, zato bodo strokovnjaki na področjih brezžičnih odprtokodnih omrežij na konferenci soočili tehnološke rešitve za dosego in nadgradnjo teh ciljev.

Letošnji dogodek Wireless Battle of the Mesh, ki vsako leto poteka v drugi državi, je osmi po vrsti. V Mariboru ga bo gostila mariborska civilna pobuda W-lan Slovenija, ki povezuje slovenske prostore in posameznike v samostojno in neodvisno brezžično omrežje po Sloveniji.

Vir: STA

Mladinski kulturni center Maribor tudi v letošnjem poletju organizira sklop počitniških delavnic za vse, ki radi ustvarjate – sami, s prijateljem ali sošolko, vnučko ali sosedo.

Med 4. in 18. avgustom 2015 si boste lahko izdelali malo beležnico, zapestnico iz gumbov, žice in blaga, darilno škatlico ali pa rožico kot broško, okrasek ali obroč. Na delavnicah vam bodo pokazali tudi osnove Wire wrapping tehnike (izdelovanje nakita in dekoracij iz žice), osnove kvačkanja ter kaj vse si lahko izdelate iz stare majice, ki jo prinesite s seboj na delavnico (npr. torbico, šal, pas, zapestnico… ). Za vse ostalo bodo poskrbeli organizatorji.

Delavnice bodo potekale v Kulturnem Inkubatorju, Koroška cesta 18, Maribor, v naslednjih terminih (3 x v torek in 2 x v četrtek):
- torek, 4. avgust 2015, med 10:00 – 13:00,
- četrtek, 6. avgust 2015, med 15:00 – 18:00,
- torek, 11. avgust 2015, med 10:00 – 13:00,
- četrtek, 13. avgust 2015, med 15:00 – 18:00,
- torek, 18. avgust 2015, med 10:00 – 13:00.

Udeležba je brezplačna, prav tako ni potrebna predhodna prijava na delavnice.

Na območju Policijske uprave Maribor bodo v četrtek, 30. 7. 2015, med 20. in 1. uro naslednjega dne, izvajali poostren nadzor cestnega prometa po metodologiji PEGAZ.

“Gre za obliko poostrenega nadzora, pri katerem bo poudarek namenjen celoviti kontroli motornih vozil, tovora in potnikov, ki jo skupaj opravljajo tako policija kakor tudi drugi državni organi kot so: Finančna uprava Republike Slovenije, DARS,…” so sporočili iz PU Maribor.

Slika je simbolična

Rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar je, potem ko je proučil primer prodaje vsebine diplomskega dela študentke, v katerega je vpleten zdajšnji dekan Ekonomsko-poslovne fakultete (EPF) v Mariboru Klavdij Logožar, tega danes pozval k takojšnjemu odstopu z mesta dekana. Primer je pustil madež na ugledu univerze, navajajo na mariborski univerzi.

Po petkovem razkritju časnika Dnevnik, da je zdajšnji dekan EPF Klavdij Logožar leta 2008 vsebino diplomskega dela svoje študentke kot študijo prodal Darsu za 24.000 evrov brez vednosti študentke, je rektor mariborske univerze Tičar zaprosil strokovne službe, da mu čim prej zberejo vso potrebno dokumentacijo.

Po seznanitvi z okoliščinami primera je Tičar ocenil, da je treba storiti vse, da se zaščitita ugled in integriteta Univerze v Mariboru. “Ta primer, ki je pustil madež na ugledu Univerze v Mariboru, poudarja nujnost sprejetja ustreznih ukrepov, s katerimi bodo v prihodnje v največji možni meri preprečili podobna ravnanja. Zato je etični kodeks, ki bo v največji možni meri preprečeval podobne primere, že v pripravi,” so danes sporočili iz univerze.

Ob tem ponovno navajajo, da je univerza primer zaradi ugotovljenih kršitev že obravnavala leta 2009, v času, ko je bil rektor Ivan Rozman. Takrat je univerza Logožarju izrekla opozorilo z možnostjo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov v primeru ponovne kršitve delovnih obveznosti. Kot danes navajajo na univerzi, je bil Logožar kljub temu s strani senata EPF izvoljen in 1. januarja letos s strani nekdanjega rektorja Danijela Rebolja imenovan za dekana EPF.

Razkritje ravnanja nekdanjega profesorja in zdajšnjega dekana EPF je Tičarja, kot pravi, močno pretreslo, zaradi resnosti situacije pa je tudi prekinil svoj dopust. Logožar po njegovih besedah velja za strokovnega in delavnega sodelavca, vendar je zanj kot rektorja najpomembnejše, da zaščiti ugled in integriteto Univerze v Mariboru na vseh ravneh njenega delovanja.

Tičar ocenjuje, da je breme, ki ga je “z moralno in etično spornim dejanjem” Logožar prevzel na svoja ramena, preveliko, da bi lahko kot dekan ene izmed pomembnejših članic univerze še naprej opravljal to funkcijo, zato ga poziva k takojšnjemu odstopu s funkcije dekana.

Logožar je v torek za STA pisno sporočil, da o odstopu z mesta dekana EPF ne razmišlja. Pojasnil je še, da do 17. avgusta tečejo študijske počitnice, zato zaradi dopustov v tem času na fakulteti niso načrtovane nobene seje organov fakultete.

Časnik Dnevnik je sicer ob razkritju afere navajal Logožarjevo pojasnilo, da je študentka diplomirala pod njegovim mentorstvom z omenjeno temo, na katero da jo je usmeril ravno zaradi študije, ki jo je opravil za Dars in temelji na omenjeni diplomski nalogi. Obenem je Logožar zanikal prepisovanje javno dostopnega diplomskega dela, ker takrat diplomska dela še niso bila javno dostopna.

Na policiji so glede tega primera konec lanskega leta prejeli prijavo zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, iz zadeve pa so bili razvidni tudi razlogi za sum na goljufijo, a je kazenski pregon zastaral.

Vir: STA

Borza študentskih sob in stanovanj Kamrica, ki so jo pred enajstimi leti ustanovili Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), Študentski servis Maribor in Zavod PIP, poleg brezplačnega iskanja sobe oziroma stanovanja, uporabnikom ponuja še številne druge ugodnosti.

Kamrica deluje v okviru portala za mlade Dostop.si (www.dostop.si/kamrica), kjer sta zbrana tako ponudba, kot povpraševanje po sobah in stanovanjih (oddaja oglasa je brezplačna). Najemnikom in najemodajalcem pa Zavod PIP brezplačno nudi še pravno pomoč, posredovanje pri sklepanju najemnih razmerij, pripravo najemne pogodbe, posredovanje v primeru spora, pa tudi možnost arhiviranja najemnih pogodb.

KAMRICA je največja baza brezplačnih oglasov za najem oziroma oddajo sob in stanovanj. V enajstih letih delovanja je bilo oddanih več kot 45.000 oglasov, od julija 2011 je bilo zabeleženih okoli 5 milijonov ogledov strani ter 1.975.662 obiskov s strani 465.662 različnih obiskovalcev. Spodbudno je še, da se vse več uporabnikov (tako najemodajalcev kot najemnikov) spletne strani odloča za pravno svetovanje, povezano z najemnimi razmerji.

Vse informacije o brezplačni posredovalnici sob je mogoče dobiti na telefonski številki 02 234 21 46, na elektronskem naslovu kamrica@dostop.si, osebno v Zavodu PIP ter v vseh enotah Študentskega servisa Maribor. Oglas je moč oddati osebno v Zavodu PIP, po telefonu ter preko spletne strani www.dostop.si/kamrica, kjer se ni potrebno registrirati za podrobnejši ogled prostih sob.

ŠOUM opozarja tudi vse študente, da se rok za sprejem in podaljšanje bivanja v študentske domove izteče 16. 8. 2015.

Minuli teden si je bilo še nemogoče zamišljati, da bi na Univerzi v Mariboru kaj doseglo moralno sprijenost početja Klavdija Logožarja. A je odgovornim v rektoratu to uspelo. S tem, ko z zavajanji branijo plagiatorja, so se še bolj blamirali, kot se je dekan ekonomsko-poslovne fakultete, v Dnevniku piše Tomaž Klipšteter.

Dejstva so znana. Študija, ki jo je Logožar leta 2008 prodal Darsu, ga je razgalila kot brezsramnega prepisovalca. Ukradel je celotno avtorsko delo svoje študentke, katere mentor je bil pri pisanju diplomskega dela.

O nemorali njegovega početja ne kaže razpravljati. Edini, ki nočejo prepoznati dejstev in primerno sankcionirati Logožarjevih prestopkov, sedijo v vodstvu mariborskega rektorata. Rektorjevi se trudijo prepričati javnost, da Logožar ni plagiator, češ da je na naslovnici kopirane študije zapisal tudi študentkino ime.

Vodstvo univerze v moralnem prostem padu do zdaj ni niti pomislilo na to, da bi se javno opravičilo prizadevni diplomantki. Pač pa skušajo neoprostljivi greh univerzitetnega profesorja zreducirati v civilnopravni spor med diplomantko in dekanom, z utemeljitvijo, da je Logožar pisal študijo kot samostojni podjetnik, ne pa kot profesor.

Med rektorsko volilno kampanjo je Tičar obljubljal: “Osebno bom skrbel, da bo celotni širši vodstveni tim na univerzi deloval na principu sodelovanja s študenti!” V kontekstu afere Logožar ima ta napoved boleče ciničen prizvok, še piše komentator.

Vir: STA

Iz Mestne občine Marior so sporočili, da je župan Andrej Fištravec včeraj obiskal Letalski center Maribor, kjer so mu predstavili kako njihovi piloti izvajajo zaščito pred točo.

Letos junija je Letalski center Maribor dobil pogodbo za izvajanje zaščite proti toči, iz proračuna pa jim 5.700 EUR namenja tudi Mestna občina Maribor. “S samo enim letalom opremljenim za izvajanje zaščite proti toči so od 9. junija letošnjega leta in do 25. julija, ko so posredovali nazadnje, izvedli že 16 akcij, ker so letošnje vremenske razmere bolj resne kot denimo v lanskem letu, in so v teh akcijah skupaj leteli 10 ur in pol,” so sporočili iz MOM.

Predsednik republike Borut Pahor se je včeraj udeležil tradicionalne študentske delovne brigade, ki jo ob Bukovniškem jezeru organizira Študentska organizacija Univerze v Mariboru. Predsednik Pahor se je pridružil več kot štiridesetim študentom, birgadirjem iz vse Slovenije, ki s prostovoljnim delom pomagajo domačinom pri odpravljanju posledic poplav.

Predsednik republike Borut Pahor se je danes udeležil tradicionalne študentske delovne brigade, ki jo ob Bukovniškem jezeru organizira Študentska organizacija Univerze v Mariboru. Predsednik Pahor se je pridružil več kot štiridesetim študentom, birgadirjem iz vse Slovenije, ki s prostovoljnim delom pomagajo domačinom pri odpravljanju posledic poplav.

Ob prihodu v kamp ob Bukovniškem jezeru so predsednika republike sprejeli dobro razpoloženi brigadirji, ki že cel teden, na različnih deloviščih, pomagajo krajanom pri vsakodnevnih opravilih, obnovi mostov, čiščenju obvodnih jarkov, gradnji nasipa, ureditvi turistične infrastrukture in pomoči socialno ogroženim družinam.

Predsednik republike se je s skupino študentov odpravil na delovišče ob jezeru, kjer so dokončali “Brigadirski most”, ki je bil od lanskih poplav neprehoden. Delo so nato nadaljevali z urejanjem turistične poti okrog Bukovniškega jezera. V izjavi za medije je predsednik Pahor spomnil, da se je študentom že pridružil, pred dvema letoma jim je pomagal v Radečah: “Vesel sem, da študentje ohranjajo to tradicijo. Gre za občutek zadovoljstva, zadoščenja, veselja, da za seboj pustiš nekaj dobrega.” Kljub temu, tako predsednik, da je naša družba tekmovalna, bo vedno tudi solidarna. “S takšnimi delovnimi brigadami negujemo medsebojno pomoč, in takrat, ko jo zares potrebujemo, ljudje samoiniciativno pomagamo,” je dejal Pahor in ob zaključku dela čestital brigadirjem z beesedami: “Fantje, čestitke! Most je sijajen!”

Ob prihodu v kamp ob Bukovniškem jezeru so predsednika republike sprejeli dobro razpoloženi brigadirji, ki že cel teden, na različnih deloviščih, pomagajo krajanom pri vsakodnevnih opravilih, obnovi mostov, čiščenju obvodnih jarkov, gradnji nasipa, ureditvi turistične infrastrukture in pomoči socialno ogroženim družinam.

Predsednik republike se je s skupino študentov odpravil na delovišče ob jezeru, kjer so dokončali “Brigadirski most”, ki je bil od lanskih poplav neprehoden. Delo so nato nadaljevali z urejanjem turistične poti okrog Bukovniškega jezera. V izjavi za medije je predsednik Pahor spomnil, da se je študentom že pridružil, pred dvema letoma jim je pomagal v Radečah: “Vesel sem, da študentje ohranjajo to tradicijo. Gre za občutek zadovoljstva, zadoščenja, veselja, da za seboj pustiš nekaj dobrega.” Kljub temu, tako predsednik, da je naša družba tekmovalna, bo vedno tudi solidarna. “S takšnimi delovnimi brigadami negujemo medsebojno pomoč, in takrat, ko jo zares potrebujemo, ljudje samoiniciativno pomagamo,” je dejal predsednik in ob zaključku dela čestital brigadirjem z beesedami: “Fantje, čestitke! Most je sijajen!”

Pretok Drave se je zaradi poletne suše z junijskih nekaj manj kot 330 kubičnih metrov na sekundo julija zmanjšal na 250, kar je nižje od večletnega povprečja.

V Dravskih elektrarnah Maribor (Dem) so za STA navedli, da dolgoletni povprečni dravski pretok znaša 271 kubičnih metrov na sekundo. Ob lanski, rekordno visoki vodnatosti pa so junija lani zabeležili pretok nekaj več kot 430 in julija nekaj manj kot 360 kubičnih metrov na sekundo.

Kot so dodali, letošnji nižji pretok Drave ni le posledica suše, temveč tudi zadnje, relativno suhe zime oz. manjših količin snega, ki se tali v visokogorju.

Proizvodnja dravskih HE je nižja od načrtovane, saj so junija proizvedli tri četrtine in julija dobre tri petine načrtovane proizvodnje električne energije. Sicer pa so na letni ravni letos proizvedli približno 85 odstotkov načrtovane električne energije, kar ni tako slabo, so še ocenili v Demu.

Vir: STA