Iz Mestne občine Maribor sporočajo, da bodo zaradi izvedbe nogometne tekme med NK Maribor in FC Astana Kazahstan na stadionu Ljudski vrt jutri, 14. julija, popolna zapora nekaterih vozišč. Od 17.30 do 24h bo popolna zapora vozišča Gregorčičeve ulice na odseku od Strossmayerjeve ulice do Kajuhove ulice, Mladinske ulice na odseku od Strossmayerjeve ulice do Kajuhove ulice, Prežihove ulice na odseku od Gosposvetske ceste do Gregorčičeve ulice, Vilharjeve ulice na odseku od Kamniške ulice do Mladinske ulice in Kajuhove na odseku od Gregorčičeve ulice do Mladinske ulice.

Slika je simbolična

Prav tako bo sprememba poteka avtobusne linije št. 7 – smer Kamnica (spremenjena trasa – Strossmayerjeva – Gosposvetska – Vrbanska). Organizator je Nogometni klub Maribor Branik.

Sporočajo še, da bo zaradi izgradnje kanalskega priključka, med 18. julijem in 26. julijem bo polovična zapora vozišča Lackove ceste v območju križišča z Ulico 30. maja ter popolna zapora vozišča Ulice 30. maja v križišču z Lackovo cesto, zaradi izvajanja del, ki jih izvaja NIGRAD d.d.

V Mariboru se je s tradicionalnim polnočnim ognjemetom končal še en festival Lent, ki je kljub nekaterim spremembam zaradi finančnih težav pritegnil številno občinstvo. Res velikih zvezd na Lentu letos ni bilo, a večini je všeč tudi okrnjena oblika. Kot poudarjajo Mariborčani, je Lent njihov zaščitni znak, ki se mu ne nameravajo odreči.

ognjemet
Foto: BK TV

Večina dogodkov na letošnjem festivalu je bila na sporedu med 3. in 11. julijem, ko so v Mariboru med drugim nastopili Al Di Meola, Hugh Masekela, Riblja čorba, Hladno pivo, Dan D, Demolition group, Alenka Godec, Vlado Kreslin in Zoran Predin.

Vse od prvega Lenta pred 23 leti je vodilo festivala približati kakovostno kulturo najširši javnosti za sprejemljivo ceno. To je v Mariboru, ki se že vrsto let sooča z gospodarsko in socialno krizo, velikega pomena.

“Festival Lent je festival za družine,” je tudi letos poudaril njegov prvi mož, direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina. Zato po njegovih besedah niso toliko pomembna velika imena nastopajočih, čeprav so ta v preteklosti na festivalu že nastopala, temveč raznoliko dogajanje za vse generacije. Ker privlači raznolike skupine ljudi, je prireditev ključna za mariborsko gostinstvo in turizem.

Zaradi finančnih težav letos ni bilo Glavnega odra na Dravi, kar naj bi se poznalo pri prodaji vstopnic. Mnenja so deljena. Če nekateri obiskovalci menijo, da je pomembno druženje, lentovanje, ne pa infrastruktura in velika gostujoča imena, so drugi prepričani, da s takšnimi potezami festival nazaduje ter se izgublja v povprečnosti.

Drugače kot lani država ni priskočila na pomoč z dodatno finančno injekcijo, zato so letošnji proračun festivala ocenili na okoli 750.000 evrov, kar je skoraj pol manj kot lani in daleč od 2,5 milijona evrov, kolikor je znašal v prejšnjih letih.

Festival Lent, ki ga prirejajo od leta 1993, velja za največji slovenski festival na prostem in enega največjih v Evropi. Razvil se je iz Folkarta, a je že kmalu prerasel njegov vsebinski okvir in se razširil z nabrežja Drave čez vso mesto. Ponavadi ga obišče okoli pol milijona ljudi, največ v času ognjemeta ob zaključku festivala, letos naj bi bila številka nižja.

Vir: STA

Mariborčan Aleksander Kamenik, ki se je v torek zvečer lotil 48-urnega hiper-plavalskega maratona po Dravi, je podvig zaključil danes ob tretji uri zjutraj. Čeprav je svoj lanski poskus presegel za sedem ur, ga je bil prisiljen po 31 urah neprekinjenega plavanja zaključiti zaradi močnega deževja, ki je povzročilo znižanje temperature vode.

Kot je pojasnil po vnovičnem poskusu, organizem pri tako intenzivnem plavanju brez oddiha čuti tudi pol stopinjske ohladitve in nihanje temperature. Za veliko nevarnost so se izkazali plavajoči deli debel, ki jih je deževje in dvig ravni vode prinesel s tokom. Taki zalomljeni deli debel so zelo nevarni, saj lahko povzročijo resne poškodbe glave ali drugih delov telesa.

Kamenik je lanski maraton plaval za prepoznavnost društva Živalska policija v slovenskem prostoru, letos pa je želel širšo družbeno skupnost opozoriti na prevečkrat nezadovoljiv, pomanjkljiv ali neustrezen odnos lastnikov do živali.

“Žal mi je načrtovani 48-urni maraton preprečilo močno neurje. Z vsakim zamahom v 31 urah plavanja me je gnala misel, da se bo morda kdo le zamislil nad neustreznim odnosom do živali. Če sem jaz pripravljen to storiti za njihove živali, kaj so lastniki pripravljeni storiti za svoje živali, da jim omogočijo boljše življenjske, bivalne in oskrbne pogoje, ” se je vprašal Kamenik.

Kot je še dodal, se njihova organizacija na terenu vse prevečkrat srečuje z opustitvijo lastnikove dolžnosti po veterinarski oskrbi bolnih, onemoglih in ostarelih živali. Zaradi ekonomske in finančne krize so velikokrat prve žrtve živali.

Vir: STA

Vremenska napoved, ki vsaj za nekaj časa prinaša konec vročinskega vala, a hkrati tudi popoldanske nevihte in možnost toče, se že uresničuje. Med prvimi so močnejše deževje okoli poldneva dočakali v Mariboru, o toči pa za zdaj poročajo z območja Bovca in Bleda. Fronta, ki nad Slovenijo prihaja iz severozahoda, že dosega tudi Koroško.

Slika je simbolična

V Mariboru so zaradi močnejšega naliva že morali nekajkrat posredovati gasilci. Tako je meteorna voda zalila kletne prostore objekta na Lavtarjevi ulici, v Kamnici je ogrožala stanovanje v kletnih prostorih, v Limbušu pa zalila prostore v obratu podjetja Marles.

Na Agenciji RS za okolje (Arso) so sicer napovedali, da lahko pod vplivom hladne fronte danes popoldne in zvečer nastanejo krajevna neurja predvsem z močnimi nalivi, sunki vetra in udari strel, lokalno pa ni izključen tudi pojav toče. Vremensko dogajanje se bo ponoči umirilo.

V sredo popoldan in zvečer lahko ob močnejših nalivih v večjih delih države hitro narastejo posamezni manjši vodotoki in hudourniki, ob tem pa so možna tudi razlivanja ob strugah, so še dodali na Arsu.

Da bi se lastniki avtomobilov lažje izognili udarcem toče in nalivom, so se v nekaterih večjih trgovskih centrih odločili tudi čez noč pustiti odprta vrata svojih garažnih hiš. Tako bo mogoče vozila parkirati v mariborskem Europarku in celjskem Citycentru, pa tudi v Mercatorjevi centrih v Šiški in na Šmartinski v Ljubljani, v Kranju, Mariboru, Novem mestu, Celju in Velenju.

Vir: STA

Hokejski center Maribor z novim šolskim letom nadaljuje tudi projekt za najmlajše. Da bodo lahko z osnovami drsanja in hokeja seznanili otroke iz vrtcev in prve triade osnovne šole, imajo zasluge štirje odlični slovenski hokejisti. Jan Muršak, Mitja Robar ter brata Miha in Jure Verlič. Hokejskemu centru Maribor so donirali sredstva, s katerimi bomo kupili hokejske komplete za začetnike. “Z donirano vsoto bomo lahko zagotovili približno 30 kompletov, s pomočjo katerih bomo v Hokejskem centru Maribor zagotovo našli tudi kakšno bodočo zvezdo slovenskega hokeja, ki bo šla po stopinjah Muršaka, Robarja in bratov Verlič,” so sporočili iz Hokejskega centra Maribor (HCM).

Vsi štirje donatorji so svojo uspešno hokejsko pot začeli v Mariboru. 27-letni napadalec Jan Muršak jo je nadaljeval v ZDA, kjer je igral tudi v najprestižnejši ligi NHL, zdaj pa uspešno zastopa barve moskovskega CSKA v ruski ligi KHL. Za slovensko člansko reprezentanco je prvič nastopil na Svetovnem prvenstvu 2010 v Ljubljani, sodeloval pri zgodovinskem uspehu reprezentance – 7. mestu na olimpijskih igrah v Sočiju 2014, letos pa je prvič branil barve reprezentance na prvenstvu elitne divizije in bil izbran med tri najboljše igralce slovenske ekipe.

32-letni branilec Mitja Robar je na svetovnih prvenstvih za slovensko reprezentanco igral že enajstkrat, tudi on pa je okusil slast nastopa na olimpijskem turnirju pred dobrim letom dni. Profesionalno kariero je začel leta 2000 v HDK Maribor, v Sloveniji je igral še za Slavijo, Olimpijo in Acroni Jesenice. Med sezonama 2011/12 in 2013/14 je branil barve Krefelda v prvi nemški ligi, pred zadnjo sezono pa je prestopil k Mladi Boleslav v češko prvo ligo.

23-letni napadalec Miha Verlič je iz HDK Maribor odšel na Češko, kjer je dve sezoni igral za Slezan Opava, nato pa je tri sezone prebil pri ljubljanski Olimpiji. Sezono 2014/15 je odigral za Graz 99ers v ligi EBEL, pred sezono 2015/16 pa prestopil v VSV EC. Za slovensko reprezentanco je igral na dveh članskih svetovnih prvenstvih ter na olimpijskem turnirju v Sočiju. Starejši izmed bratov Verlič, 28-letni vratar Jure, je osem sezon igral za HDK Maribor, dve leti je branil v mladinski češki ligi, od sezone 2012/13 pa je član kluba CO Courbevoie v francoski drugi ligi. Za slovensko mladinsko reprezentanco je branil na dveh Svetovnih mladinskih prvenstvih.

“V HCM Maribor smo veseli, da so se odlični slovenski hokejisti odločili za pomoč najmlajšim, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Verjamemo, da bomo z njihovo pomočjo med deklicami in dečki iz mariborskih vrtcev in osnovnih šol našli nove zvezde slovenskega hokeja,” so še dodali.

Skupnost občin Slovenije je danes skupaj s partnerji v Mariboru pripravila delavnico na temo žensk v politiki v okviru mednarodnega projekta OPENN. Kot je povedala Vlasta Jalušič z Mirovnega inštituta, se ženske v Sloveniji kljub načelni podpori njihovi politični participaciji, še vedno soočajo s strukturnimi in osebnimi ovirami.

Ženske se pri vstopanju v politiko še vedno soočajo z ovirami
Foto: STA

“Te ovire morajo preseči, če se želijo najprej odločiti, da bi sodelovale v politiki, biti postavljene na kandidatne list in izvoljene ter nato tudi ostati v politiki,” je dejala Jalušičeva, ki je med drugim predstavila tudi spletni interaktivni zemljevid o prisotnosti žensk v slovenski politiki na nacionalni in lokalni ravni, ki je dostopen na spletni strani Metine liste.

Občinam Gornji Petrovci, Kobilje, Muta, Gorišnica, Juršinci, Žetale, Luče, Oplotnica, Križevci in Tišina je, razen dejstva, da so majhne, skupnega tudi to, da v svojih vrstah nimajo niti ene občinske svetnice, je pokazal pripravljeni zemljevid zadnjih lokalnih volitev, medtem ko so le občine Žirovnica, Vransko in Ivančna Gorica takšne, v katerih je svetnic več kot svetnikov.

Takšen pojav po mnenju Jalušičeve ni v skladu s časom in razmerami, v katerih se pojavlja, saj zgleda kot da ženske v teh krajih ne bi imele pasivne volilne pravice, to pa po njenem kaže, da enakosti spolov v nekaterih občinah ni. Ni nepomemben tudi podatek, da je v 212 slovenskih občinah le 16 županj oziroma osem odstotkov.

Da so razmere najslabše prav na lokalni ravni, priča podatek, da je ministrske položaje v vladi zaseda polovica žensk, tudi v državnem zboru je nekaj več kot tretjina poslank, je povedala Metka Roksandić iz Ženskega lobija Slovenije, ki je opozorila, da je napredek na tem področju zelo počasen. Ob tem je tudi spomnila, da mestne občine v tem sklicu nimajo niti ene županje.

“Analize kažejo, da se delež občinskih svetnic po uveljavljenih spolnih kvotah zvišal, a se tudi pri proporcionalnem sistemu, ki velja za večino občin, da z uporabo preferenčnega glasu izničiti predpisane vrste, zato so kandidati prehiteli kandidatke,” je dejala Roksandićeva in spomnila, da je ob tem tudi 21 občin z eno samo svetnico.

Med cilji projekta je oblikovanje mreže lokalnih političark, mentorski model in platforma podpore, pa tudi identifikacija ovir za vstop žensk v politiko, za kar so opravili raziskavo med 160 ženskami. Kot je povedala Milica Antić-Gaber z ljubljanske filozofske fakultete, je ta pokazala, da se ženske za kandidaturo največkrat odločijo po povabilu ljudi iz političnih krogov in ljudi iz lokalnega okolja.

Največjo spodbudo za vstop v politiko jim predstavlja nezadovoljstvo z nekim konkretnim stanjem v lokalnem okolju, pri tem pa je zgolj petina kandidatk sprejela kandidaturo brez večjega pomisleka. K njihovi izvolitvi je po mnenju vprašanih, ki so bile na volitvah uspešne, najbolj pripomoglo poznavanje lokalne problematike, največjo oviro pa po njihovem mnenju predstavlja nenaklonjenost okolja in postavitev na neizvoljivo kandidatno mesto.

Vir: STA

V času Festivala marsikje velja drugačen prometni režim. Prvič v zgodovini Festivala so ustvarjalci, skupaj z mimoidočimi, zaprli in zavzeli Koroško cesto, sicer eno bolj frekventnih prometnic v Mariboru.

Vse se je začelo na Koroški cesti v Mariboru. Minulo nedeljo te iste ceste skoraj ne bi prepoznali. Ustvarjalci, organizatorji Festivala, producenti programov in čisto naključni mimoidoči obiskovalci so zaprli Koroško cesto in s svojimi telesi naredili živo preprogo.

Nekateri pa so z manj šale sestavili protestno vrsto, s katero so želeli neizpodbitno dokazati, da Koroška cesta pripada ljudem, ne avtomobilom. “Želimo samo to, da se ta problem vzame malo resneje kot do sedaj. Ker je Koroška najstarejša ulica v Mariboru in ni prav, da pripada ljudem, tako kot nikjer na svetu ni, stari srednjeveški del mesta, dobesedno preplavljen z avtomobili in ne z ljudmi,” je dejala soudeležena v protestni vrsti.

A žal brez ostrih besed druge strani ni šlo. Tako se je izpostavil sovoznik službenega kombija, ki je nasprotoval “zapori” ceste: “Spustite nas prek, pa mi gremo mimo, ker se nam mudi. Ajde, bejžte dol. Prosim vas, ite dol…” in zapeljal med množico. “Eni delamo, vi pa stojite tu na cesti. Kaj ste vi nori al ka vam je… Majmuni, kaj vam ni jasno. Idioti eni!”

Vsaka zgodba ima pač dve plati.

V sklopu Festivala Lent, ki z današnjim dnem dobiva še bolj zgoščeno podobo, se bo na dravskem obrežju že petič začela tudi največja slovenska promenada ulične prehrane SladoLent. Do 11. julija se bo predstavilo 27 vrhunskih slovenskih kuharskih mojstrov z več kot 60 avtorskimi “street food” jedmi v družbi vrhunskih slovenskih vin.

Še pred petimi leti so kritike o “čevapčičarski kulinariki” bile stalni spremljevalec festivalskega dogajanja, največjega mariborskega festivala pa si že nekaj časa brez vrhunske kulinarične ponudbe sploh ne moremo več predstavljati. SladoLent se je v nekaj letih iz simpatične ideje in obetajočega koncepta prelevil v enega najhitreje rastočih prizorišč festivala, ki je samo v lanskem letu gostil več kot 10.000 dobrojedcev in dobrojedk.

Glas o chefih, ki kuhajo pred obiskovalci, o velikem številu vrhunskih vin in o odličnem razpoloženju se je hitro razširil ter v času Lenta prelevil majhno prizorišče v središče slovenskega kulinaričnega dogajanja, ki v Maribor privabi številne domače in tuje gurmane.

Peta promenada vrhunskih slovenskih mojstrov kuhe bo v štajersko prestolnico tudi letos pripeljala kuharje iz najboljših slovenskih gostiln in restavracij. Vsak večer se bodo na stojnicah s svojimi jedmi ulične prehrane predstavili po trije vrhunski slovenski kuharji in njihove restavracije. Avtorske ulične jedi bodo spremljala vrhunska vina šestnajstih slovenskih vinarjev iz vseh treh vinorodnih dežel.

V skladu z letošnjimi prilagoditvami festivala bo dogajanje na SladoLentu sicer trajalo le devet dni, a kljub temu je organizatorjem uspelo v program vključiti skoraj vse velikane slovenske kulinarike. Na dravsko nabrežje tako prihajajo številni chefi, ki so s svojimi mojstrovinami že v preteklih letih navduševali obiskovalce, ter nekaj novih, ki bodo v letošnjem letu prvič dobili priložnost s svojo ustvarjalnostjo, bogatimi izkušnjami in estetskim čutom navdušiti lačne obiskovalce.

Med najbolj zvenečimi imeni organizatorji izpostavljajo Andreja Kuharja iz Vile Herberstein, Janeza Bratovža iz JB Restavracije, Tomaža Kavčiča iz Gostilne pri Lojzetu, pa Marka Pavčnika iz gradu Tabor, Bineta Volčiča iz Kulinaričnega ateljeja ter brata Davida Vračka (Restavracija Mak) in Gregorja Vračka (Hiša Denk).

Kuharski spektakel na Lentu se bo v treh profesionalno opremljenih kuhinjah vsak večer začel ob 19. uri in bo trajal do polnoči. Obiskovalci bodo lahko posamezno jed poskusili po 3,5 evra.

Vir: STA

Župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec je danes v Mestni hiši Rotovž sprejel udeležence mednarodnega tekmovanja Alkmaar.

Med 24. in 29. junijem so v nizozemskem mestu Alkmaar potekale 49. mednarodne igre šolarjev (49th International Children’s Games), ki se jih je udeležilo 1.300 mladih tekmovalcev in 400 trenerjev iz 91 mest celotnega sveta. Udeleženci so tekmovali v atletiki, plavanju, tenisu, nogometu, odbojki, odbojki na mivki, golfu, judu in gimnastiki. Mednarodnega tekmovanja se je udeležila tudi mariborska odprava, ki jo je sestavljalo 18 športnikov, 5 trenerjev, vodja odprave in predstavnica mesta. Mladi športniki iz Maribora vsako leto dosegajo odlične rezultate. Na letošnjih igrah sta Luka Popović Krajnc in Tjaša Križan oba zasedla drugo mesto v disciplini suvanja krogle.

Igre so namenjene vsem otrokom, ki so v letu izvedbe iger napolnili od 12 do 15 let, za nekatere je to tudi prvi stik s športno konkurenco na svetovnem nivoju. Med ustanovitelji Mednarodnih iger šolarjev leta 1968 v Celju smo bili tudi Slovenci. Igre so priznane s strani Mednarodnega olimpijskega komiteja in predstavljajo olimpijske igre mladih. Mladi športniki na tekmovanju so zmeraj hkrati tudi predstavniki mesta iz katerega prihajajo.

Na Višjem sodišču v Ljubljani so ugodili pritožbi Mestne občine Maribor, vloženi zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je stečajnemu upravitelju Športnega centra Pohorje – v stečaju, izdalo soglasje o višini odkupne vrednosti žičniških naprav. Ta naj bi znašala 17.081.573,25 EUR, občina pa bi morala znesek plačati konec maja 2015. Višje sodišče v Ljubljani je tako sklep Okrožnega sodišča v Mariboru razveljavilo, predlog stečajnega upravitelja za izdajo soglasja o višini odkupne vrednosti pa zavrglo.

Po odločitvi Višjega sodišča izpodbijani sklep naj ni bil izdan v skladu z veljavno zakonodajo, stečajni upravitelj pa naj ne bi imel podlage, da bi zaprosil sodišče za soglasje k odkupni vrednosti žičniških naprav. Za določanje višine nadomestila in rokov plačila so namreč pristojni na stečajnem sodišču, ne pa upravitelj sam. Kot so sporočili iz Mestne občine Maribor, “glede na odločitev višjega sodišča v Ljubljani, MO Maribor v tem trenutku Športnemu centru Pohorje v stečaju ni zavezana plačani ničesar oz. bo zavezana plačati tisto višino odkupne vrednosti žičniških naprav, ki bo pravnomočno določena v konktradiktornem postopku, ki ga sedaj mora izvesti Okrožno sodišče v Mariboru.”
Nadomestilo za prehod žičniških naprav na Mariborskem Pohorju, med njimi tudi krožno kabinske žičnice, katerih prenos lastništva v postopku zahteva občina, torej nadomestilo za razlastitev je sicer nedvomno treba določiti. Temu na mariborski občini, na katero so žičniške naprave z izločitvijo prešle, ne nasprotujejo, “vendar je logično, da se stečajni dolžnik kot prejšnji lastnik in občina kot novi lastnik, najprej poskusila uskladiti glede višine tega nadomestila”, so zapisali.
O višini in roku plačila bodo vsekakor odločali na stečajnem sodišču. Če se stranki ne bosta mogli dogovoriti, bodo najverjetneje določili ustreznega cenilca. “Stečajni upravitelj v okviru tega postopka ne more občine zavezati in je prisiliti, da poleg žičniških naprav prevzame v lastništvo še vso ostalo premično premoženje, ki ne služi izvajanju žičničarske dejavnosti, tako kot je to stečajni upravitelj storil, ko je občini ponudil smuči, smučarske palice in čevlje, sušilce, svetilke, stole, mize, garderobne omare, pomivalne stroje in še vso drugo opremo, ki se je našla v popisu osnovnih sredstev stečajnega dolžnika Športnega centra Pohorje in še to po knjigovodski vrednosti“, še dodajajo na MOM.

V Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) naj bi danes spoznali nove lastnike. Banko sta namreč v torek kupila ameriški investicijski sklad Apollo in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), danes pa naj bi se predstavila upravi in predstavnikom delavcev.

Glede na situacijo v NKBM v zadnjih letih se je po besedah predsednice sindikata zaposlenih v tej banki Mire Štiher nekaj moralo zgoditi, zato prodajo pozdravlja. “Če pa je Apollo pravi, še ne vemo. Bo pokazal čas, je pa edini, ki je bil pripravljen banko kupiti,” je v torek povedala za STA.

Zaenkrat še ne ve, kakšne posledice bo imela prodaja na več kot tisoč zaposlenih v tej banki. Ne dvomi pa, da bo prišlo do odpuščanja, saj so na nujnost tega ukrepa opozorile že prejšnje revizije banke. Več naj bi bilo znanega prav po današnjem sestanku, ki je sicer interne narave.

Apollo in EBRD sta s Slovenskim državnim holdingom (SDH) v torek podpisala pogodbo o nakupu prej državne NKBM za 250 milijonov evrov. Apollo bo lastnik 80-odstotnega deleža, medtem ko bo EBRD postala 20-odstotna lastnica banke. V lastništvu NKBM naj bi po navedbah njunih predstavnikov vztrajala od pet do deset let.

Vir: STA

Že nekaj časa so se v javnosti širile neuradne informacije, da naj bi na mariborski univerzi prihajalo do neskladij pri plačilih oz. plačnih razredih zaposlenih, glede na izobrazbo. Predsednica Visokošolskega sindikata pojasnjuje, da je teh primerov največ na Filozofski fakulteti, bodoči dekan slednje opozarja, da je to treba rešiti sistemsko, iz rektorata Univerze v Mariboru pa so sporočili, da temeljito analizirajo stanje.

“Asistenti z doktoratom so slabše plačani kot natakarica v sosednjem lokalu“. S temi besedami nas je nagovoril bodoči dekan Filozofske fakultete (FF) Božidar Kante (bodoči, ker za prevzem funkcije potrebuje še potrditev rektorja, sicer pa redni profesor). Člani senata FF so že opozorili na “11 ljudi, ki so asistenti z doktoratom ali docenti z doktoratom in so še vedno na mestu asistenta, kar pomeni, da imajo 30. plačni razred in dobivajo približno 900 evrov. Ljudje z doktoratom!”, je poudaril Kante in stanje ocenil kot porazno.

S takšno oceno se je strinjala predsednica Visokošolskega sindikata Slovenije na mariborski univerzi Marija Javornik Krečič. Pravi, da so habilitacije ena osrednjih problematik, ki jih obravnavajo v sindikatu. “Za zaposlene na Univerzi lahko trdimo, da so že nekaj časa izločeni iz sistema javnih uslužbencev, zato ker do uskladitve delovnega mesta in habilitacijskega naziva ne prihaja.” Med takšne primere naj bi sodilo približno 38% vseh zaposlenih.

Na rektoratu na temo habilitacij zaenkrat ne dajejo izjav, so pa v pisnem pojasnilu med drugim izpostavili, da so od nastopa mandata rektorja Igorja Tičarja takoj pričeli s postopki temeljite analize stanja. “V okviru ureditve tega področja potekata dva vzporedna procesa, odprava vsebinskih pomanjkljivosti in organizacijska ureditev postopkov habilitacij. V zvezi s tem, je v teku že temeljita analiza neskladij. Takoj po zaključku analize, se bodo pripravili tudi ustrezni ukrepi“, so zapisali in dodali, da bodo sproti obveščali javnost.

Letos obeležujejo 20. obletnico tragičnih dogodkov v Srebrenici. SNG Maribor in Kulturno društvo MariBorke bosta ob tej priložnosti organizirala spominski koncert SREBRENIČKI INFERNO, ki bo jutri, 2. julija, ob 20.00, v Stari dvorani SNG Maribor. Danes, dan pred koncertom je nastopajoče pred Rektoratom Univerze v Mariboru, sprejel rektor Igor Tičar.

V Stari dvorani SNG Maribor bodo v sodelovanju z SNG Maribor priznanimi umetniki iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine prvič v Mariboru organizirali izvedbo oratorija Srebrenički inferno, delo skladatelja Đela Jusića in avtorja besedila Džemaludina Latića. Himno Srebrenice bo pod izkušeno dirigentsko palico Đela Jusića izvedel Mladinski zbor iz Zenice, v sodelovanju s Simfoničnim orkestrom Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Mladinski zbor Zenica, pod vodstvom Milenka Karovića, ki ima edini avtorske pravice za izvedbo oratorija, je delo prvič izvedel septembra 2003.

Scenografijo za koncert v Mariboru bo, v sodelovanju z Radio Televizijo BiH BH RT, pripravil priznani scenograf Dragan Gačnik v obliki dokumentarnega filma. Dogodek bo potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

Dan pred koncertom, danes, je nastopajoče pred Rektoratom UM, sprejel tudi rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar.