“Vzdrževalcem kapo dol“, je dejal Anton Knez, direktor Športnih objektov Maribor. Za otvoritev sezone so pripravili vse, kar se je dalo, v to vložili več kot 15 tisoč evrov, tako rekoč tik pred zdajci pa čakajo na vodno dovoljenje. Na Agenciji RS za okolje so jim zagotovili, da ga bodo dobili.

Mariborski otok je “starček, ki že hrope. 85 let ni malo!,” je dejal Knez. Četudi se že nekaj let ponavljajo s komentarji o tem, da je preprosto premalo denarja za vzdrževanje, kaj šele za celotno obnovo, za katero ocenjuje, da bi potrebovali približno 4 milijone evrov. Še enkrat je opozoril, da je stanje resnično zelo resno. Za delovanje kopališča namreč še vedno uporabljajo 85 let stare naprave.

Po oceni vodje vzdrževanja Branka Kirbiša bi bilo nujno zamenjati vsaj črpalke. “Otok je star, infrastrukture so dotrajane, omrežje je 9 mesecev počivalo… upamo, da bo zdržalo“, je dejal Kirbiš. Ali bo pa bodo v praksi izvedeli šele, ko bodo bazene napolnili z vodo. Za črpanje slednje še vedno čakajo na dovoljenje. “Na ARSU so zagotovili, da ga dobimo še danes ali najkasneje jutri“, je dejal Knez, kar v praksi pomeni, da bodo morda morali odpreti sezono z zgolj dvema bazenoma, kajti polnjenje največjega traja minimalno 24 ur.

Ne glede na vse, Knez dodaja, da imajo pripravljen tudi rezervni načrt tako, da bodo v nedeljo zagotovo odprli sezono s tradicionalnim tekom ob Dravi. “Voda bo in imela bo prijetnih 22 stopinj Celzija,” se je pošalil Knez.

Podrobnosti v oddaji Občinski informator! Jutri ob 18.30 na BK TV!

Iz Mestne občine Maribor so sporočili, da bodo zaradi nenehnih povzročitev poškodb jeklenih vrvi Studenške brvi, odstranili obešanke, ki se jih je v vseh letih nabralo precejšnje število.

“Zaradi tega je lahko vprašljiva statična obremenitev ograje, temu posledično pa varnost pešcev na mostu,” so sporočili iz MOM. Vsi, ki ste obešanko z lepimi željami namestili na Studenško brv, jo lahko v naslednjih štirinajstih dneh dvignete na podjetju Nigrad d.d.

V Mariboru danes poteka zaključna konferenca projekta Bioregio, namenjenega energetski učinkovitosti in konkurenčnosti podjetij. Na njej podjetjem in institucijam predstavljajo, kako do informacij o ukrepih za energetsko učinkovitost in uvajanje obnovljivih virov energije ter na kakšen način lahko ti ukrepi vplivajo na večjo konkurenčnost.

Energetska agencija za Podravje in Ekonomski inštitut Maribor v okviru skupnega projekta udeležencem predstavljata tudi možnosti financiranja tovrstnih investicij, predvsem načine, ki od investitorjev ne zahtevajo lastnih sredstev. Gre za energetsko pogodbeništvo, ki ga številna podjetja v Sloveniji in tujini že koristno uporabljajo.

Kot je povedala direktorica Ekonomskega inštituta Maribor Viljenka Godina, želijo s projektom pomagati podjetjem pri pridobivanju tovrstnih informacij, zato je bil osrednji del naloge prav izbor nasvetov s področja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, ki so jih strnili v spletno platformo. Na njej lahko zainteresirani najdejo s tem povezano zakonodajo, spodbude, ki so na voljo, in odgovore o tem, kam se obrniti po dodatno pomoč.

Po besedah direktorice podravske energetske agencije Vlaste Krmelj, želijo podjetja tudi na ta način prepričati v to, da je energetska učinkovitost tisto, kar danes prinaša veliko. “Poskušamo jih naučiti, kako lahko sami najdejo svoje skrite vire in možnosti za varčevanje z energijo, kako lahko to vpliva na njihovo celovito poslovanje in kako lahko z dobrim energetskim upravljanjem izboljšajo kakovost izdelkov,” je dejal Krmeljeva.

Izkušnje iz sveta po njenem kažejo, da podjetja, ki razmišljajo energetsko osveščeno, delujejo bolje, vidijo dlje v prihodnost in imajo drugačen strateški pristop. Z razmišljanjem o tem, kje in koliko energije potrebujejo ter koliko ta stane, se začnejo včasih primerjati s podobnimi podjetji, kar je lahko prvi korak v smeri izboljševanja njihovega poslovanja.

Po zadnjih podatkih Mednarodne energetske agencije so se v zadnjih dveh letih investicije v energetsko učinkovitost na globalni ravni zelo povečale in so leta 2013 dosegle že 300 milijard dolarjev ter so presegle finančna vlaganja, ki so bila istega leta namenjena pridobivanju energije iz fosilnih virov. Ta podatek je zelo pomemben, saj pomeni, da je varčevanje z energijo še okrepilo svoj pomen.

V Sloveniji gre vse skupaj nekoliko bolj počasi, a poslovno uspešna podjetja običajno tudi veliko vladajo v področje energetske učinkovitosti.

“Tudi v regiji opažamo, da je tovrstno investiranje zelo odvisno od poslovnega rezultata podjetja. Običajno tista, ki so že sicer uspešna, razumejo tudi vlaganja v energetsko učinkovitost. Velika večina pa je v ekonomski krizi svoje sile usmerila v druge stvari in nekoliko pozabila, da lahko del svojega prodora dosežejo tudi z vlaganji v zelene tehnologije,” je dejala Krmeljeva.

Vir: STA

Delavska hranilnica je od ponedeljka z vpisom lastniških sprememb v sodni register uradno postala stoodstotni lastnik Aerodroma Maribor. Kot je razvidno iz dokumenta, objavljenega na spletni strani Ajpesa, je omenjena finančna ustanova od nekdanjega lastnika družbe, podjetja Aviofun, odkupila še preostali delež.

Delavska hranilnica, ki velja za eno najbolj hitro rastočih finančnih podjetij v Sloveniji in je še vedno v večinski lasti sindikatov, je Aerodrom Maribor kot koncesionarja za upravljanje mariborskega letališča kupila oktobra lani. Predsednik uprave Delavske hranilnice Jože Stegne je takrat pojasnil, da so se za vstop v lastništvo odločili, ker so ocenili, da gre za dobro naložbo.

Sedanji lastniki mariborsko letališče v prihodnje vidijo kot moderno in razvito slovensko letališče, preko katerega bodo tekle redne linije, čarterski poleti in več tovornega prometa. Prva redna linija je vzpostavljena od začetka junija, odkar Adria leti v London. S popolnim prevzemom družbe bodo lažje izpolnili enega od svojih ciljev, in sicer da čim prej najdejo strateške vlagatelje.

Mariborsko letališče je lani zabeležilo 18.000 potnikov na čarterskih povezavah, letos načrtujejo okoli 35.000 prepeljanih potnikov. Ambicije so precej višje, saj želijo v petih do sedmih letih prepeljati okoli pol milijona potnikov. Zmogljivost novega potniškega terminala je okoli 600.000 potnikov, to pa je tudi številka, ki bi jo nekoč radi dosegli.

Vir: STA

Zveza prijateljev mladine Slovenije in Pošta Slovenije z današnjim dnem že tretje leto zapored pričenjata skupno akcijo »Poštar Pavli polni šolske torbe«, v kateri bosta zbirali denar za nakup učbenikov oziroma šolskih potrebščin socialno ogroženim otrokom ter materialne prispevke v obliki zvezkov, torbic, barvic ipd.

V okviru akcije bosta Pošta Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije zbirali finančno in materialno pomoč. Sredstva se lahko darujejo na TRR ali prek SMS sporočil. Prav tako lahko tisti, ki se bodo odločili, da bodo prispevali materialne prispevke, šolske potrebščine kupijo v poslovalnicah Pošte Slovenije. Ta bo zagotovila izdelke iz šolskega programa, ki so v prodaji na poštah (zvezke z motivom Poštarja Pavlija, barvice, ravnila, voščenke, vrečke za copate/športno opremo, kresničke).

Zbiranje šolskih potrebščin se bo zaključilo 14. avgusta 2015. Takrat jih bosta Pošta Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije predali otrokom iz socialno ogroženih družin, ki jih bo predlagalo posamezno društvo ali Zveza prijateljev mladine Slovenije. Akcija zbiranja finančnih sredstev pa bo potekala do 9. oktobra 2015, ko bo tudi zaključni dogodek. Na ta dan Pošta Slovenije praznuje svetovni dan pošte, Zveza prijateljev mladine Slovenije pa v tem obdobju organizira Teden otroka® (prvi teden v mesecu oktobru).

Med 4. oktobrom in 11. novembrom bo v Mariboru potekal 15. Festival Stare trte, največji štajerski festival okusov in tradicije. Letošnji festival bo minil v znamenju novosti, saj je organizator Zavod za turizem Maribor – Pohorje nekoliko spremenili koncept festivala. Sicer pa se bo organizator tudi letos povezal z različnimi akterji, s katerimi bodo popravili bogat program, ki bo temeljil na dvigu nivoja kulture pitja vina, prepleten pa bo z gastronomskimi užitki in glasbenimi spremljavami.

Na današnji novinarski konferenci je direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje Janja Vihar, predstavila nov koncept Festivala Stare trte, ki se bo letos pričel na dan, ko se je Festival ponavadi končal s Svečano trgatvijo Stare trte. Za nov koncept so se na Zavodu odločili, ker si želijo, da bi dogodki posvečeni vinu in kulinariki trajali daljše časovno obdobje, kar omogoča pripravo integralnih turističnih produktov preko katerih bi se turiste v mestu zadržalo več dni. Večina dogodkov je v sklopu novega koncepta prireditve organizirana pred in v Hiši Stare trte, s čimer želijo organizatorji poudariti pomen Stare trte za mesto, prav tako pa preseliti dogodke iz centra mesta tudi na Lent.

Matevž Pečovnik, vodja prireditve je ob tem izpostavil, da se bo v sklopu letošnjega Festivala zvrstijo več kot 50 dogodkov, te pa bo spremljal še bogat spremljevalni program. Sodelovalo bo več kot 30 partnerjev. Dogodki bodo potekali na večjih prizoriščih, pred Hišo Stare trte, na splavu na Dravi, največji dogodki pa na Trgu Leona Štuklja.

Kot letošnji programski novosti bosta zagotovo najbolj odmevni licitacija stekleničke Stare trte in koncert na splavu, vrhunca festivala pa bosta Svečana trgatev Stare trte in največje Martinovanje na Štajerskem, kjer bosta letos nastopila ansambel Gadi in Ansambel Saša Avsenika.

Sicer pa Zavod za turizem Maribor – Pohorje organizira Festival Stare trte v čast najstarejši trti na svetu, ki na Lentu raste že več kot 400 let.

Na današnji tiskovni konferenci Študentskih domov Univerze v Mariboru, je direktorica Študentskih domov Univerze v Mariboru Lidija Divjak Mirnik predstavila posebnosti in novosti v Razpisu za sprejem in podaljšanje bivanja študentov za šolsko leto 2015/2016. Po novem je rok za oddajo prošnje za sprejem in podaljšanje bivanja samo eden, in sicer 14. avgust 2015.

Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov za šolsko leto 2015/2016 je objavljen na spletni strani www.studentskidomovi.um.si.

Prošnje oddate elektronsko na spletnem portalu eVŠ: http://portal.evs.gov.si/bivanje_
- z elektronskim podpisom (priloge lahko pošljete elektronsko ali po pošti),
- z uporabniškim imenom in geslom: jo natisnete, podpišete (tudi člani družine) in pošljete priporočeno po pošti ali osebno oddate DO ROKA.

Na Študentskih domovih Univerze v Mariboru opozarjajo vse študente in bodoče študente, ki se bodo prijavili na razpis, naj bodo posebej pozorni tudi pri izračunu materialnega položaja študenta. “Za izračun materialnega položaja študenta se upoštevajo vsi družinski člani, ki so na dan poizvedbe navedeni v gospodinjski evidenci, ki jo vodi Ministrstvo za notranje zadeve, lahko tudi starši; člani, ki se niso odjavili, čeprav živijo drugje. Če kateri od staršev ni prijavljen v skupnem gospodinjstvu, mora študent priložiti potrdilo o preživnini ali drug dokument, sicer prošnja ne bo rešena in posledično ne bo možna vselitev,” je pojasnila Divjak Mirnikova.

Predstavniki Koalicije proti privatizaciji so se danes zbrali pred upravno stavbo Nove KBM, kjer so izražali svoje stališče oz. argumente. Prepričani so, da bi morali imeti delavci oz. zaposleni v podjetjih bistveno več vpliva na soodločanje. Trdijo, da je privatizacija (dokazano) škodljiva, zato v četrtek pripravljajo protestni shod na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Gregor Kašman iz Iniciative za demokratični socializem, je poudaril, da so proti absolutno vsem oblikam privatizacije, ne le prodaji podjetij, ki so na t.i. seznamu (denimo Telekom Slovenije ali NKBM). “Vemo, da je privatizacija škodljiva iz različnih vzrokov. Dokazano zmanjšuje število delovnih mest, krči pravice zaposlenim in v nekaterih primerih celo niža plače. Hkrati pa se država, ki razproda vse svoje pomembne naložbe, kar želi storiti sedanja vlada in vse prejšnje, odpove kakršnikoli suvereni gospodarski politiki v prihodnje,” je dejal. Opozoril je tudi na prodajo NKBM. Pravi, da jo nameravajo predstavniki vlade prodati špekulativnemu skladu, podobno kot Telekom: “Ameriški sklad Apollo za NKBM ponuja borih 200 milijonov evrov, vsi v tej državi pa smo samo v zadnji dokapitalizaciji v banko vložili več kot milijardo evrov,” je dejal Kašman. Cena sicer ni ključen problem, dodaja, ampak je težava privatizacija kot taka, pri postopku se namreč po njegovem (in po prepričanju ostalih v omenjeni Koaliciji) odločevalci požvižgajo na delavce oz. zaposlene, ki jim obstoj podjetij v prodaji pomeni preživetje in vsakdanji kruh.

Ali so naključni Mariborčani in Mariborčanke proti privatizaciji ali jo podpirajo, izveste v osrednji informativni oddaji na BK TV.

Koaliciji proti pa so se danes na Trgu Leona Štuklja, pod geslom “Maribor proti privatizaciji. Za delavsko upravljanje!“, pridružili tudi predstavnica Pekarne Magdalenske mreže, predstavnica združenja Zofijini ljubimci, predstavnik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Maribor, predstavnik Študentskega društva Iskra, predstavnik Inštituta za delavske študije ter predstavnik stranke za Trajnostni razvoj Slovenije.

Iz Mestne občine Maribor so sporočili, da bo zaradi tekaško-rekreativne prireditve »5. TEK OB DRAVI« (tek na 5 km in 10 km), v nedeljo, 14. junija, med 7. in 18. uro izvedli popolno zaporo cest, kjer poteka trasa teka.

Popolna zapora cest bo na:
– ceste Na otok,
– odcepa Koroške ceste od G/1 do Koblarjevega zaliva,
– ceste Pod Hipodromom med G/1 in Vrbansko cesto,
– Studenške brvi ,
– Ob izvirkih,
– Adamičeve ulice (pred elektrarno Mariborski otok),
– južnega pločnika ob G/1-1/0245 Ruta-MB (Koroški most) od km 18.698 do km 18.931.

Slika je simbolična

Organizator tekaško-rekreativne prireditve je ZADRGA d.o.o.

“Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) in Narodni dom Maribor tudi letos študentom in dijakom omogočata ogled prireditev v okviru Festivala Lent po dostopnejši ceni. V predprodaji bodo mladi za Festivalsko vstopnico – »Lento«, odšteli le 10 €, v redni prodaji pa 15 €,” so sporočili iz ŠOUM-a.

Lenta bo študentom in dijakom tako omogočala vstop po dostopnejši ceni na Večerov oder, ki je tradicionalno najbolj privlačen prav za mlade. Ob Večerovem odru pa Lenta omogoča tudi ogled dogodkov na ostalih prizoriščih, kjer ni potrebna dodatna vstopnina. Z Lento si lahko tudi ta doplačila privoščijo po zelo dostopnih cenah.

Subvencionirane “Lente” so že na voljo. Cena Lente za študente in dijake je 10 EUR v predprodaji ter 15 € v redni prodaji.

Lente po subvencionirani ceni je mogoče kupiti na spodaj navedenih lokacijah, ob predložitvi veljavne študentske ali dijaške izkaznice ali potrdila o vpisu (dokazilo o veljavnem statusu):
• v Informacijski pisarni Narodnega doma Maribor (Ulica Kneza Koclja 9, Maribor), www.festival-lent.si/info/prodaja-vstopnic/;
• na ŠTIL točki ŠOUM (Gosposvetska cesta 86, Maribor),
1. do 16. 6. – ponedeljek, torek, četrtek in petek od 09.00 od 14.00 ure in v sredo od 09. do 15. ure.
2. od 18. 6. do 24.6. – vsi delovni dnevi od 10. do 14. ure
3. od 29. 6. do 14. 7. – ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 13. ure
4. 25. in 26. 6. – zaprto

Program letošnjega festivala najdete na spletni strani njihovi spletni strani.

Foto: dostop.si

Po vseh ostalih mestih, ki jih je dogodek Urbani gladiator že osvojil (Celje, Ljubljana, Laško, Polzela, Portorož, Domžale), je bilo le še vprašanje časa, kdaj bodo v blatni atrakciji uživali tudi v Mariboru.

Premierno se je to zgodilo to nedeljo. Prvi ekipi adrenalina željnih gladiatorjev so nato po 20-sekundnih intervalih sledile še ostale ekipe, ki so si s povsem drugačne perspektive ogledale najznamenitejše točke mesta.

Pot je tekla vse od Trga svobode čez Trg Leona Štuklja do Lenta in slavne Stare trte, nato do Koblarjevega zaliva, Mariborskega otoka in čez hidroelektrarno vse do Drava centra, kjer je udeležence čakal pravi poligon najatraktivnejših ovir.

Veslanje, hoja po vrveh, alpinistična stena. A pot do cilja je še dolga, saj teče nazaj do Koblarjevega zaliva, potem do hipodroma in na Kalvarijo, v Mestni park, na Piramido, po osvojenih višincih, podali udeleženci in premagali najdaljše trase skozi Trg generala Maistra in se približali cilju na Trgu svobode. Najpogumnejši so skozi nekoliko drugačne oči videli vse kulturnozgodovinske in turistične točke, ki so mestu v ponos.

Najdaljša trasa je merila 19 kilometrov, ker pa je dogodek bil namenjen vsem dobrovoljcem ne glede na starost in stopnjo pripravljenosti, sta bili na voljo tudi krajši trasi, dolgi 8 in 13 kilometrov. A vse vendarle ni bilo v zabavi, pošteno je bilo treba pošteno pljuniti v roke in premagati številne ovire. Boriti so se morali z visokimi ognjenimi plameni, z vodo, blatom in bodečo žico, posebno spretnost je bilo treba pokazati pri hoji s hoduljami, mišice na rokah pa so gladiatorji pretegnili z metanjem sulic in s prevračanjem gum, kondicijo so preverjali s skakanjem v vrečah, pogum pa z vožnjo po strmi drči.

Toliko za pokušino, nekatere od ovir so vse do zadnjega ostale skrivnost. Vsekakor je bil dogodek prava paša za oči tudi za tiste, ki so tokrat le opazovali.

Kot pravijo tisti, ki so se v gladiatorskem blatu okopali, je preizkušnja zahtevna, a se splača, saj so občutki in doživetja v cilju neprecenljive vrednosti: iskriv nasmeh, glasen vrisk zadovoljstva, srčen stisk roke, prijateljski objem, nepozabni spomini. Poleg tega se se udeleženci razveselili tudi spominske majice, toplega obroka, diplome in medalje.

Na prvi pogled trdoživi novodobni bojevniki pa imajo tudi nežnejšo plat in občutek za solidarnost, zato so na Trgu svobode vse od 8.00 ure dalje v navezavi s Humanitarnim združenjem za pomoč ljudem Žvižgač, katerega pobudnik in ustanovitelj je Boris Krabonja, zbirali hrano za tiste, ki si jo sami težko privoščijo.

Urbani gladiator je bila tokrat enkratna priložnost za preizkušanje zmogljivosti, za premikanje meja, za krepitev timskega duha, med drugim je bila tudi izziv, ki vam vzame sapo, a hkrati vdahne neizmerno dozo adrenalina.

Dobrodelni Festival palačink, ki so ga letos prvič organizirali člani Rotaract kluba Maribor, je eden izmed humanitarnih projektov, ki jih že 15 let zapovrstjo organizirajo člani kluba in na ta način uresničujejo svoje poslanstvo. Tako na različne načine prispevajo k boljšemu in prijetnejšemu bivanju pomoči potrebnih. S Festivalom palačink so priskočili na pomoč Fundaciji Leona Štuklja, ki jo je že leta 1999 ustanovil olimpionik Leon Štukelj, z namenom štipendiranja dijakov in študentov iz socialno ogroženih družin.

Rotaract klub Maribor je humanitarno društvo, ki ga sestavlja 25 mladih, v starosti od 18 do 30 let. Svoje poslanstvo, pomagati pomoči potrebnim, uresničujejo na različne načine. Prirejajo kulinarične dogodke z licitacijo, s pomočjo donatorjev in sponzorjev zbirajo prostovoljna sredstva, pridružujejo se mednarodnim humanitarnim akcijam ter s člani različnih društev, kot na primer Mladinski dom Maribor in VDC Polž, obiskujejo športne dogodke. Letos so se na enem izmed projektnih delavnic odločili, da obudijo dogajanje v mestnem jedru in organizirajo Festival palačink.

»Člani kluba se zavedamo, da je izbran študij doma ali v tujini pogojen tudi s finančnimi stroški, ki pa si jih žal vsi ne morejo privoščiti. Veliko nadarjenih mladih iz socialno ogroženih družin ne more izkoristiti svojega znanja, pa ne zato, ker si tega ne bi želeli, ampak ker starši ne morejo kriti osnovnih potrebščin za preživetje družine, kaj šele strošek študija ali bivanja dijaka ali študenta v drugem mestu ali državi. Veseli nas, da so obiskovalci enakega mišljenja in da smo lahko skupaj prispevali sredstva v fundacijo Leona Štuklja. Naslednje leto bomo vsekakor festival ponovili in razširili, z namenom, da pomagamo tudi okoliškim pridelovalcem zdrave prehrane do večje prepoznavnosti. Pomembno je, da si med seboj pomagamo in gradimo prijateljstva,« je dejal predsednik Rotaract kluba Maribor Aljoša Kirič.

Festival palačink je organiziralo 25 mladih članov kluba, ki na ta način tudi pridobivajo znanje na področju organizacije in načrtovanja dogodkov, dela v skupini in vodenja projektov. Celoten dogodek ne bi uspel brez podpore donatorjev in sponzorjev, ki so brezplačno ponudili izdelke in storitve.

Obiskovalci so imeli možnost preizkusiti dve vrsti palačink, pšenične in brezglutenske, izbirali pa so lahko med več kot 20 različnimi nadevi za palačinke, med katerimi so izstopale marmelade Vinogradništva Mulec. Ljubitelji jabolčnega soka, so lahko degustirali domači jabolčni sok Eneco, ki ga proizvaja Vinogradništvo Kušter, ljubitelji kolesarjenja pa so se lahko odpeljali na testno vožnjo z električnimi kolesi, ki so na voljo v okviru projekt KULeBIKE. Najmlajše je zabaval indijanček VIKI, ki je s seboj prinesel vsem znano VIKI kremo.