Kuvajtski poslovnež Hilal Arnaout je ustavil projekt vzpostavitve ameriške univerze v Mariboru, je danes potrdila njegova zastopnica v Sloveniji, direktorica podjetja Ebla Andrea Bratović. “Že vse od nakupa zemljišča se v medijih in javnosti o samem nakupu in naših načrtih pojavljajo številne neresnice, podtikanja in laži,” je zapisala.

Sodu naj bi izbilo dno zaslišanje Arnaouta na policiji. Kot so sporočili z Mestne občine Maribor, je bil poslovnež v sredo na večurnem zaslišanju na Policijski upravi Maribor. “Omenjeni investitor je zgroženo poudaril, da je dobil vtis, da so njegove investicije v mestu nezaželene. Vodstvo Mestne občine Maribor se zaveda, da gre pri zaslišanju investitorja za uradni postopek, vendarle pa se ne more znebiti skrbi, da gre pri preiskavi za zrežirani postopek,” so v sporočilu za javnost zapisali na občini.

Arnaout je konec leta 2013 kupil gradbeno luknjo propadlega projekta Maks na Studencih ter napovedal, da bo na tem mestu zgradil zasebno ameriško univerzo za 2500 študentov. Projekt, vreden 20 milijonov evrov, naj bi prve študente sprejel predvidoma jeseni 2017. A v gradbeni luknji, ki je bila izkopana že pred štirimi leti, se doslej ni še nič premaknilo, zato so bili v Mariboru še pred omenjenim sporočilom z občine številni prepričani, da se obljubljena univerza ne bo uresničila.

Policisti naj bi Arnaouta zaslišali zaradi domnev, da je njegovo podjetje Ebla kupilo zemljišče pod ceno. “Spoštujemo in razumemo, da policija opravlja vestno svoje delo. Naše mnenje pa je, da bi najprej morali pridobiti vse informacije ter zaščititi tujega investitorja, v kolikor bi bilo nujno potrebno, pa se nazadnje pogovoriti tudi z njim,” je pojasnila Bratovićeva. “Ker je v Mariboru to očitno tema, s katero med seboj obračunavajo politični nasprotniki, se podjetje Ebla od tega distancira. Zaradi tega smo ustavili tudi vse aktivnosti v zvezi ustanovitvijo univerze,” je dodala.

Različne obtožbe, tudi da naj bi na mestu Maksa želel zgraditi islamski center, so po njenih besedah načele ugled podjetja Ebla v Sloveniji in tujini, zato nameravajo sporno zemljišče prodati. “Ker ne želimo biti del umazanih zgodb, podjetje Ebla poziva vse, da podajo svojo ponudbo. Podjetje Ebla je pripravljeno zemljišče prodati pod enakimi pogoji, kot je bilo zemljišče kupljeno,” je še zapisala Bratovićeva.

Župan Andrej Fištravec, ki je Arnaoutu prodal zemljišče na Ruški cesti za 610.000 evrov, je od ministrstva za notranje zadeve zahteval takojšnjo razjasnitev vseh okoliščin sredine policijske preiskave. “Ne morem razumeti, da je treba imeti uro ali večurne razgovore z zasebnim investitorjem, o tem kako bo trošil denar v mestu. Vznemirjen sem zaradi tega, ker se to počne, ne da bi se razčistile velike pretekle zgodbe,” je povedal v današnjem odzivu za medije. “Mislim, da gre za sistematično zlorabljanje policije in preiskovalnih organov, na drugi strani pa za sistematično onemogočanje prihoda tujega denarja v mesto,” je dodal.

Na policiji očitke zavračajo. “V tem primeru kriminalisti vodijo preiskavo na enak način kot v ostalih primerih, to je strokovno, zakonito in profesionalno,” je poudaril vodja službe direktorja Policijske uprave Maribor Bojan Kitel. “V konkretnem primeru tudi niso opravljali policijskega zaslišanja, temveč so le osebo povabili na informativni razgovor (kot osebo, ki jim lahko da koristno informacijo o kaznivem dejanju ali storilcu). Preiskava ima samo en cilj, zbrati vsa obvestila in dokaze v smeri utemeljevanja uradno pregonljivih kaznivih dejanj,” je dodal. Na vprašanje, za kakšna domnevna kazniva dejanja naj bi v tem primeru šlo, ni odgovoril.

Po ocenah Fištravca ima dogajanje politično ozadje. “Ljudje, ki na volitvah niso uspeli, skušajo na ta način priti do uresničevanje svojih interesov. Ne gre samo za bivšega župana ampak na splošno za ljudi, ki so sodelovali v enem tipu ekonomije v prejšnjem sistemu,” je ocenil.

Vir: STA

Od danes naprej boste lahko vsakodnevne nakupe opravljali tudi v centru Maribora v trgovini Spar City Maribor – Florjan.

V središču Maribora je potekala slovesna otvoritev nove trgovine Spar City maribor – Florjan, ki je namenjena vsakodnevnim nakupom. Ob tej priložnosti je predstavnik podjetja Spar Slovenija mestu podaril ček v vrednosti 4.000 EUR, mariborski župan Andrej Fištravec pa je omenjeni ček predal Območnemu združenju Rdečega križa Maribor za letovanje otrok. “Ček v vrednosti 2.000 EUR je mestu podaril tudi investitor, podjetje M.H.U, župan pa je ček predal Humanitarnemu združenju za pomoč ljudem Žvižgač,” so sporočili iz MOM.

Župan MO Maribor je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo nad odprtjem nove trgovine v centru mesta, hkrati pa poudaril, da bo to še dodatno prispevalo k oživitvi starega mestnega jedra.

Športna zveza Maribor letos organizira že 25. Športni vikend Maribora. Ta, ki je eden izmed največjih športno-rekreativnih dogodkov v Mariboru, in že tradicionalno poteka prvi vikend v juniju,tokrat od 6. do 7.junija, bo ponovno ponudil vsem generacijam vrsto možnosti za brezplačno rekreacijo, sprostitev in zabavo.

“Letos je k projektu pristopilo kar nekaj novih partnerjev, kar pomeni, da bo občanom na voljo še bolj pestra ponudba športa in rekreacije kot prejšnja leta. Več kot 40 izvajalcev, 23 lokacij in kar nekaj sto mariborskih športnih delavcev bo Mariborčanom in Mariborčankam cel vikend poskušalo ponuditi kar se da pestro športno ponudbo,” je povedal predsednik Športne zveze Maribor Uroš Lovrenčič. K temu pa dodal: “Letošnja novost je tudi ta, da krožnokabinska žičnica ne bo več brezplačna, saj bo za povratno vozovnico potrebno odšteti 1€. Oba dneva bo po rednem voznem redu avtobus številka 6 (Vzpenjača) vozil brezplačno. Če smo lani našteli več kot 50.000 obiskov, jih glede na letošnji razširjen program in lepo vremensko napoved pričakujemo še več.”

Podrobnosti najdete v biltenu.

Zaradi odnosa preiskovalnih organov je (znan) kuvajtski investitor zagrozil z umikom svojih večmilijonskih investicij v Mariboru, so sporočili iz Mestne občine Maribor. Neprimeren odnos naj bi imeli na Policijski upravi Maribor, v vodstvu MOM pa so zaskrbljeni.

Vodstvu Mestne občine naj bi Kuvajtčan danes po telefonu povedal, da je bil na večurnem zaslišanju na PU Maribor. “Zgroženo je poudaril, da je dobil vtis, da so njegove investicije v mestu nezaželene. Na podlagi telefonskega poizvedovanja načelnik PU Maribor investitorjevih navedb ni mogel potrditi“, dodajajo na MOM. Šlo naj bi za Hilala Arnaouta, ki je v Maribor vložil že več milijonov evrov svežega kapitala, javnosti pa je poznan predvsem po odkupu nekdanje “Maksove luknje” na Studencih, kjer naj bi zgradili mednarodno univerzo. Predstavniki vodstva MOM ob tem izražajo skrb,da gre pri preiskavi za zrežirani postopek, med drugim tudi zaradi vpleta kriminalista, ki naj bi zasliševal dotičnega investitorja. Nadalje se v vodstvu Občine sprašujejo o morebitnih političnih motivih dogajanja “s strani struktur, ki še zmeraj obstajajo v občinskih in drugih državnih institucijah v Mariboru,” četudi se zavedajo, da gre pri zaslišanju investitorja za uradni postopek. Ob vsem tem pa jih skrbi tudi reakcija kuvajtskega poslovneža, ki naj bi napovedal, da “bo svoje investicije zaradi odnosa preiskovalnega organa nemudoma umaknil.” Mariborski župan Andrej Fištravec naj bi od Ministrstva za notranje zadeve že zahteval preiskavo o primernosti in načinu izvedbe današnje preiskave, prav tako pa, da se nemudoma razjasnijo popolnoma vse okoliščine današnjega dogajanja.

Organizatorji največjega mariborskega poletnega dogodka Festivala Lent so z današnjim podpisom pogodbe z generalnim pokroviteljem NKBM vendarle zakoličili finančni del letos sicer dodobra okrnjene prireditve. Kolikšen je prispevek banke, ostaja poslovna skrivnost, prvi mož NKBM Robert Senica pa je dejal, da so se skušali približati lanskemu znesku.

Festival Lent tako letos že 23. kljub znatno znižanemu proračunu ostaja del poletnega dogajanja, a v precej okrnjeni podobi. Kot je znano že nekaj časa, letos ob Dravi ne bo prepoznavnega plavajočega odra, kjer so potekali najbolj obiskani koncerti in Folkart.

S tem bo Narodni dom Maribor kot glavni organizator privarčeval vsaj 200.000 evrov, festival pa bo letos tudi krajši, saj bo najbolj zgoščeno dogajanje na Lentu potekalo med 3. in 11. julijem. Uradno se bo sicer začel 26. junija s plesno predstavo v okviru odprte plesne scene v Minoritih.

Kljub odsotnosti osrednjega odra na Dravi se bo v tem času zvrstilo več kot 65 glasbenih dogodkov ter več deset ostalih gledaliških, plesnih in športnih prireditev ter prireditev za otroke, znova ne bo manjkal niti kulinarični Sladolent.

Kot so danes med drugim predstavili organizatorji festivala in njihovi producenti, bodo namesto plavajočega odra pred Sodnim stolpom postavili povečan Jurčkov oder, več programa bo na voljo pri Minoritih, ostaja tudi večji del standardnega programa na manjših prizoriščih.

Med glasbene vrhunce uvrščajo koncerte ameriških jazz-fusion kitaristov Ala di Meiole in Billa Frisella, brazilsko zasedbo Bossa Negra s Hamiltonom de Hollandom in Diogujom Nogueiro, vrhunskega južnoafriškega trobentača Hugha Masekele in domačega Igorja Leonardija s srbskim bandom Vasila Hadžimanova.

Vsakoletni Folkart, iz katerega Festival Lent izvira, bo tokrat prestavljen v SNG Maribor, zaključni dan pa bo tudi s skupinami iz Benina in Havajev potekal na Trgu Leona Štuklja. Ostajajo tudi otroške vsebine v sklopu Art kampa. Zanimivo bo tudi dogajanje na Večerovem odru, kjer bodo med drugim gostovali blues pevka Ana Popović ter zasedbi Riblja čorba in Hladno pivo. Pri Vodnem stolpu bo nastopilo kar nekaj legend slovenske glasbe.

Ogled večine prireditev bo tudi na letošnjem festivalu mogoča z enotno festivalsko vstopnico Lento, ki jo bo do 21. junija mogoče kupiti za 20 evrov, nato pa bo pet evrov dražja. Del programa bo dodatno, zgolj simbolično, plačljiv.

Vir: STA

Maribor danes že tretjič v zadnjih štirih letih gosti množico mladih pevcev in plesalcev v okviru kulturno-umetniškega dogodka Zborovski bum. Na stadionu Ljudski vrt je v en glas zapelo okoli 7000 otrok iz več kot 200 slovenskih osnovnih, srednjih in glasbenih šol ter plesnih klubov in društev.

Dogodek Zborovski bum, namenjen spodbujanju zanimanja otrok za zborovsko petje, se je prvič odvil leta 2012 na mariborskem Trgu Leona Štuklja, kjer je sodelovalo okoli 1400 otrok iz 36 osnovnih šol štajerske regije. Že naslednje leto se je razširil na nacionalno raven, letos pa so ga z več kot 6700 otroki pevci ob spremljavi big banda Orkestra slovenske vojske nadgradili s koreografijo 360 otrok plesalcev.

Dogodek prireja Narodni dom Maribor v sodelovanju z Mestno občino Maribor in Zavodom RS za šolstvo. Po besedah direktorja zavoda Vinka Logaja je namen dogodka popularizacija petja, glasbene vzgoje in zborovodstva v šolah ter ohranjanje tradicije narodne pesmi. “Po drugi strani pa je tisto, kar si na zavodu kot inštituciji za razvoj izobraževanja želimo nadgraditi. To je kakovost zborovskega petja v šolah,” je povedal za STA.

Poleg slovenske himne, ljudskih pesmi in znanih popevk, kot je Dan ljubezni, sta danes na programu tudi dve noviteti, in sicer Venček svatovskih pesmi iz Istre in Srčeva, ki sta ju dirigirala skladatelja Tadeja Vulc in Ambrož Čopi. Ostale skladbe so dirigirali učitelji glasbene umetnosti na osnovnih šolah. Za koreografijo sta poskrbela Marko Urbanek in Ajda Pfifer iz KD Center plesa.

Častni pokrovitelj Zborovskega buma je predsednik države Borut Pahor, ki je ob današnjem prihodu na dogodek povedal, da je ponosen na mlade pevce in plesalce. Otroke so s prihodom počastili tudi športniki Tina Maze, Filip Flisar in Klemen Kosi. Prireditev sta vodila pisatelj Tone Partljič in učenka Lučka Breznik.

Vir: STA

Župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec in rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar sta včeraj podpisala sporazum o sodelovanju na področju trajnostnega in družbeno odgovornega razvoja mesta. Pri tem si obetata predvsem lažje pridobivanje sredstev Evropske unije.

Univerza in občina sta se s sporazumom zavezali, da bosta s pozitivnim zgledom ustvarjali inovativno okolje in tako pripomogli h “kakovostnemu, uravnoteženemu, trajnostnemu in družbeno odgovornemu razvoju” občine, univerze in države.

Univerza naj bi v skladu s sporazumom “spodbujala izmenjave spoznanega v izobraževanju in znanosti za razvojne potrebe mesta” ter nudila strateško pomoč pri pripravi rešitev na področju trajnostnega urbanega razvoja Maribora. Občina pa naj bi pripravila nabor projektov za skupno sodelovanje z univerzo pri uresničevanju strategije trajnostnega urbanega in družbeno odgovornega razvoja mesta. Razvojni projekti naj bi se usklajevali in pripravljali preko projektnih pisarn univerze in občine.

“Univerza ima ogromen raziskovalni potencial. Upam, da se bo notranje tako organizirala, da bo ta razvojni potencial na razpolago tako lokalni skupnosti kot gospodarstvu,” je v izjavi za medije po podpisu sporazuma na rektoratu povedal župan Andrej Fištravec.

Podoben sporazum je univerza pred dnevi podpisala s Štajersko gospodarsko zbornico, s takšnimi sodelovanji pa ciljajo predvsem na lažje pridobivanje evropskih sredstev. “Pojavljajo se kohezijska sredstva, ki jih bo Evropa namenjala regijam,” je povedal rektor Tičar.

Izpostavil je regionalni razvojni projekt inovativnih odprtih tehnologij, katerega cilj je vzpostaviti povezavo med univerzo oz. raziskovalnimi organizacijami, gospodarstvom, podpornimi oz. razvojnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi skozi odprte inovacije in tehnologije.

Tičar je sicer že v volilni kampanji za rektorsko mesto poudarjal pomen povezovanja univerze z lokalnim okoljem. “Univerza ne more biti sama sebi namen ali stati v nekem praznem prostoru. Seveda je naloga univerze, da razvija novo znanost in nove možnosti, a obenem mora tudi slediti potrebam okolja, se s tem okoljem povezati, kajti okolje je bilo tisto, ki je generiralo razvoj visokega šolstva tukaj,” je povedal.

Vir: STA

Z vzpostavitvijo nove redne linije med Mariborom in Londonom se je ponudila izjemna priložnost, da se med Mariborom in Greenwichom, s katerim se je Maribor pobratil 5. maja 1967, vzpostavi še tesnejše sodelovanje. Skoraj 50-letno pobratenje med občinama je z izmenjavo delegacij in medsebojnimi obiski preseglo običajne formalne okvirje in preraslo v prijateljske odnose.

Danes se je tako župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec srečal z delegacijo občine Greenwich, na čelu katere je bil župan Norman Adams. Zaključek uradnega sestanka je bilo obojestransko zadovoljstvo obeh županov in težnja po vzpostavitvi še tesnejšega sodelovanja med obema občinama. Kot je izpostavil župan Greenwicha Norman Adams, se veseli obiska Maribora z namenom, da se nadaljuje proaktivno povezovanje na področju izobraževanja, turizma, gospodarstva, kulture in športa. Župan Maribora dr. Fištravec bo tako predvidoma konec poletja gostil delegacijo Greenwicha v Mariboru.

V nadaljevanju obiska Londona je na Well Hall Pleasaunce potekal protokolarni dogodek, na katerem je mestni viničar Stanislav Kocutar, v spremstvu Mariborske vinske kraljice Urške Bračko in obeh županov, zasadil potomko Stare trte. V nadaljevanju dneva bo na Cutty Sarku potekala vinsko kulinarična ponudba Štajerske. Za promocijo destinacije se je k sodelovanju povabilo okoliške vinogradnike, ustanovne člane Zadruge Piramida. Ob vinsko kulinarični ponudbi bo na stojnici potekala tudi predstavitev destinacije, pod okriljem Zavoda za turizem Maribor – Pohorje, Kompasa, Marture in SPIRIT-ove informacijske točke v Londonu. Obiskovalce Cutty Sarka se bo k obisku mesta Maribor nagovarjalo preko treh turističnih integralnih produktov – oddih v mestu, aktivnosti v naravi in gastronomija.

Iz mariborske občine sporočajo, da bo zaradi izvedbe prireditve, v petek, 5. junija, od 15. ure do sobote, 6. junija, do 6. ure veljala popolna zapora vozišča Koprske ulice pri št. 2 (med Ljubljansko ulico in Prijateljevo ulico).

Slika je simbolična

Z današnjim dnem bo vzpostavljena razširjena cona 30 na območju ožjega središča mesta.

“Mestna občina Maribor tako še dodatno opravičuje naziv pešcem prijazna občina. Urad za komunalo, promet in prostor Mestne občine Maribor obvešča vse udeležence v prometu, da bo z današnjim dnem, 2. junijem 2015, predvidoma do 12. ure, vzpostavljeno območje omejene hitrosti na 30 km/h v ožjem središča mesta. Neprilagojena hitrost je namreč še vedno eden od dejavnikov v cestnem prometu, zaradi katere se zgodi preveč prometnih nesreč. Mestna občina Maribor si zato prizadeva, da z ukrepi umirjanja prometa, s postavitvijo prometne signalizacije za omejitev hitrosti in drugimi ukrepi zmanjša hitrost udeležencev v prometu na najbolj izpostavljenih in prometno nevarnih odsekih. Cona 30 je urejena po vzoru tujih mest, kjer takšne prometne ureditve dobro funkcionirajo in prinašajo pozitivne učinke,” so sporočili v pisni izjavi za javnost.

Cona 30 obsega območje med Partizansko cesto na vzhodu (vstopno/izstopne točke v območje so na Tomšičevi ulici, Kopitarjevi ulici, Razlagovi ulici) in Strossmayerjevo ulico na zahodu (vstopne točke so na Mladinski ulici, Gregorčičevi ulici in Orožnovi ulici). Na severu je vstopno/izstopna točka na Ribniški ulici, na jugu je vstopna točka na Prešernovi ulici. Vsa vstopno/izstopna mesta območja so označena z vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo. Dodajajo še: “Z omenjenim ukrepom je poenotena hitrost prometa na obravnavanem območju, odstranilo se je veliko vertikalne signalizacije, kakovost bivanja pa se bo dvignila tudi v ekološkem smislu.”

Vse voznike motornih vozil pozivajo, da ravnajo skladno s postavljeno prometno signalizacijo in s tem pripomorejo k večji varnosti v prometu.

Zmagovalka našega največjega ženskega turnirja, ki ima nagradni sklad 25.000 USD, je 19-letna Grkinja Maria Sakkari. V finalu je premagala švedsko vrstnico Rebecco Peterson z rezultatom 3-6 6-2 6-2.

V Mariboru je celo noč deževalo in organizatorji so s težavo pripravili igrišče, ki je bilo precej vlažno in težavno za igro. Obe igralki sta nekoliko prilagodili svojo igro igralnim pogojem, ki so bolj ustrezali Grkinji, saj je njena igra mehkejša. Švedinja je presenetila z netipično igro visokih, močno rotiranih žog. V prvem nizu, ki ga je dobila precej prepričljivo, se ji je račun izšel, kasneje pa se je Grkinja prilagodila, postala vse bolj zanesljiva in začela dobivati vedno več menjav. Po drugi strani je Petersonova začutila, da ji srečanje uhaja iz rok, še bolj se je zakrčila in ni našla moči za preobrat.