Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Matevž Frangež in nekdanji poslanec SD je napovedal odhod z omenjenega položaja, o čemer je že obvestil premierja Mira Cerarja in predsednika stranke Dejana Židana. Kot je zapisal na svojem Facebook profilu, se vrača v Maribor, ki ga pogreša, več časa pa želi nameniti tudi svoji družini.

Kot so za STA pojasnili v kabinetu predsednika vlade, je premier Cerar seznanjen s podanim odstopom. Frangeževo delo ocenjuje kot dobro, o novem imenu pa v tem trenutku še ne more govoriti. Ko bo odločitev znana, bodo ime novega državnega sekretarja takoj tudi sporočili javnosti, so še zapisali.

“Pogrešam Maribor. Pet dni na teden v Ljubljani me je oddaljilo od okolja in ljudi. Kvečjemu ura na dan z otrokoma, preden gresta spat, jaz pa od vožnje med domom in Ljubljano in dnevnih rutin popolnoma izčrpan. Naveličanost okolja, v katerem sem preživel svojih zadnjih sedem let profesionalne politike. Novi izzivi, vrsta idej, čas za nove projekte, drugačne zmage,” je na družabnem omrežju zapisal nekdanji neuspešni kandidat za mariborskega župana.

Ob tem je dodal, da je predsedniku vlade sporočil svojo odpoved in s to odločitvijo seznanil tudi šefa stranke, obema pa je hvaležen za priložnost in se jima zahvaljuje zanjo. Do konca marca namerava končati prevzete naloge in nato izkoristiti še nekaj dopusta, da se pripravi na zalet proti novim izzivom.

Frangež, ki mu na zadnjih volitvah ni uspelo dobiti novega poslanskega mandata, še dodaja, da želi po dvajsetih letih političnega delovanja znanje in izkušnje prenesti novim generacijam. Želi uresničiti projekte, ki se kot idejni osnutki zarisujejo v njegovih mislih, za kakšne projekte gre, pa ne razkriva. “Vrsto let govorim o potencialih te družbe, mojega mesta, ljudi. Ker vanje res verjamem, se ne bojim tega koraka,” je zapis sklenil Frangež.

Frangež je eden od štirih Cerarjevih državnih sekretarjev, ki je zadolžen za sodelovanje z državnim zborom. Premierju po njegovem odhodu ostajajo še Janez Lenarčič, ki se ukvarja z zunanjimi in evropskimi zadevami, Franci Povše, zadolžen za nacionalno varnost, in Tadej Slapnik, ki je pristojen za vzpostavljanje dialoga s civilno družbo, koordinacijo državljanskih pobud ter za socialno podjetništvo.

Vir: STA

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) študente že vrsto let spodbuja k aktivnosti na različnih področjih. “Ena izmed zelo popularnih je kultura, kar priča tudi vsakoletna obiskanost »Četrtkovih večerov komedije«,” so sporočili iz ŠOUM-a.

Danes se v mariborskem ŠTUK-u pričenja sklop treh kulturnih večerov za študente – “Četrtkovi večeri komedije”. Študentska organizacija Univerze v Mariboru ta projekt pripravlja že vrsto let, zanimanje med študenti pa je zelo veliko, saj je sicer velika dvorana prireditvenega centra ŠTUK, mnogokrat premajhna za vse. Študentski publiki se bodo tako v mesecu marcu predstavila zveneča imena slovenskega humorja: Boštjan Gorenc Pižama, Lucija Ćirović, Vid Valič, Janez Usenik, Tadej Toš ter Klemen Slakonja.

Poizpitni čas je obdobje za manjšo sprostitev in smeh je pri tem zagotovo najboljši dejavnik. V treh zanimivih večerih, ki se bodo pričeli ob 21. uri in odvijali v Študentskem kulturno-prireditvenem centru ŠTUK, bodo nastopili:

5.3.2015 Lucija Ćirović in Boštjan Gorenc Pižama
12.3.2015 Janez Usenik in Vid Valič
19.3.2015 Tadej Toš in Klemen Slakonja s predstavo Tak si

»Maribor je univerzitetno mesto in študentom mora ponujati raznolikost. Na ŠOUM pa ves čas strmimo k temu, da za mlade pripravimo vsebine z različnih področij. Študenti imajo poleg zabave radi tudi kulturo, šport, prostovoljstvo, zanimajo se za zdravje ter za neformalno izobrazbo,« je povedal predsednik ŠOUM, Alen Brkić.

Študenti in dijaki imajo brezplačen vstop, zaradi omejitve števila obiskovalcev pa morajo prevzeti simbolične vstopnice. Ostali za vstopnino odštejejo 4 EUR. Zaradi velike povpraševanja organizator prosi, da vstopnice prevzamejo že od 19. ure naprej na blagajni ŠTUK-a.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je po letu dni danes znova poslovala v Mariboru in v pogovorih z občani spet ugotovila, da se mesto sooča z velikimi socialnimi stiskami. Veliko je težav z brezposelnostjo in posledično revščino, velike pa so tudi stiske zaposlenih, ki prejemajo nizke dohodke ali so izkoriščani.

Varuhinja s pomočniki je danes sprejela več kot 50 posameznikov, kar je dvajset več kot ob njenem zadnjem obisku pred natanko letom dni, to pa je po njenih besedah primerljivo s težkimi razmerami, ki so v Mariboru prisotne zadnja leta. Tokrat si je s sodelavci vzela še več časa, saj je občane sprejemala tudi popoldne po novinarski konferenci in srečanju z mariborskim županom Andrejem Fištravcem.

Kot je povedala Nussdorferjeva, so prisluhnili pobudnikom, ki so vse svoje žalostne zgodbe združili v bistvo, ki mu lahko rečemo sociala oziroma velike stiske ljudi. “Veliko je različnih vzrokov, zakaj do njih prihaja, a bi se pridružila mnenju župana, da je ljudem v mestu najbolj pogosto kršena pravica do dela,” je povedala varuhinja.

Zaradi pomanjkanja delovnih mest, ne le v Mariboru, pač pa tudi v drugih delih države, ponavadi pride do številnih težav, med drugim povezanih z nezmožnostjo plačila obveznosti, kar povzroči tudi druge težave, od zdravstvenih do psihičnih, pogosto pride tudi do hudih stisk v boju za dom.

Devetnajstodstotna brezposelnost v Mariboru je tako po mnenju Nussdorferjeve kot Fištravca alarmantna, zato je vprašljiva prihodnost mesta, ki ob odhodu številnih ljudi na začasno delo v sosednjo Avstrijo lahko postane zgolj še spalno naselje. Država po njenem mora poskrbeti za Maribor, zato morajo tja priti najbolj odgovorni in pripraviti načrt o tem, kako dvigniti gospodarstvo v mestu in s tem rešiti ljudi.

Ob tem je varuhinja pohvalila, da je Maribor mesto prijazno invalidom, tudi za otroke in šolarje je mesto prijazno, a bi moralo biti tako tudi za družine, kar pa je ob prejemanju zgolj socialnih prejemkov za marsikoga zelo težko. Nussdorferjeva je še dodala, da jo veseli vsaj to, da župan tudi sam sprejema pobudnike in skuša kar nekaj stisk rešiti tudi mestna občina.

Da Maribor ni enak drugim mestom v Sloveniji, je po obisku varuhinje zatrdil tudi Fištravec, ki je spomnil, da imajo tudi na mestni občini dvakrat mesečno pogovorne ure z občani, nato pa skušajo z ustreznimi službami poiskati rešitve.

Sicer pa je tudi tokrat izpostavil, da glede na to, da so v različnih delih Slovenije socialne razmere izražene različno močno, bi moral biti tudi sistem reševanja socialnih težav bolj diferenciran.

“Center za socialno delo v Mariboru ne more biti po normativih izenačen s centrom za socialno delo v Ljubljani ali kakšni drugi bogatejši občini, ker je teh primerov pri nas preveč,” je dejal mariborski župan, ki predlaga, da bi v okviru mehanizma Evropskega socialnega sklada ustanovili nekakšen variabilni sklad, s katerim bi nevladne organizacije skupaj s centri za socialno delo lahko opravile zelo pomembno preventivno delo.

Glede na to, koliko je Slovenija v zadnjem obdobju investirala v banke, bi po Fištravčevih besedah morala začeti tudi v ljudi. V ta namen predlaga, da bi, tako kot so to storili za kapitaliste, tudi ljudem odpisali del dolgov, ki jih več ne zmorejo.

Vir: STA

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pozdravlja dejstvo, da je Slovenija zmogla preseči zgolj registracijo istospolne skupnosti in manjšini omogočiti iste pravice, kot jih ima večina. Kot je dejala, s tem ni nihče nič izgubil, vsi pa smo pridobili kot družba, saj je sprejemanje sočloveka z vzemi njegovimi pravicami v demokraciji pomembno.

Foto: www.varuh-rs.si

Nussdorferjeva je v odzivu za STA med drugim spomnila, da so se v uradu varuha na omenjeno tematiko odzivali že ob sprejemanju družinskega zakonika in že takrat opozarjali, da istospolno usmerjeni nimajo enakih pravic kot drugi, tako na področjih sociale, zdravstva, pokojnin, sploh pa se diskriminira tudi otroke, ki živijo v takih skupnostih.

Ob tem je varuhinja opozorila tudi na evropsko sodišče za človekove pravice, ki je že zavzelo stališče, da posameznikom samo zaradi njihove spolne usmerjenosti ni dovoljeno odreči možnosti tako posvojitve kot tudi vseh pravic družinskega življenja, ki so zaščitene v 8. členu evropske konvencije.

Na vprašanje, ali je glede na novo referendumsko zakonodajo, ki omejuje razpis referenduma za vprašanja s področja človekovih pravic, ta sploh mogoč, je Nussdorferjeva za STA povedala, da bo o tem zagotovo odločalo ustavno sodišče. Pravico do ustavne pobude ima vsak, je pa po njenem dejstvo, da po novem na referendumu odloča vsaj petina vseh volivcev, kar je prag, ki ga je težko doseči.

Ljudje imajo po njenem pravico izraziti svoje mnenje, sama pa meni, da z novelo zakona ni bilo nikomur nič odvzeto, je pa bilo manjšini dano nekaj, kar ji pripada, s tem pa je Slovenija kot 13. država v Evropi in 21. na svetu vstopila v krog demokratičnih držav, kjer ljudje tovrstne stvari povsem normalno sprejemajo.

“Ker je veliko vprašanj, kako bo z otroci, je treba povedati, da tu ne bo v ospredju pravica staršev, da posvojijo, pač pa pravica otroka. Torej se bo gledalo na korist otroka in ne bo nikakršnih avtomatičnih posvojitev, pač pa le, če bo ta otroku v korist,” je dejala Nussdorferjeva.

Z morebitnimi očitki nasprotnikov, da je z novelo pravica istospolnih stopila pred pravico otroka, se ne strinja in ob tem spominja na čase, ko je bilo veliko zgražanja nad otroci nezakonskih staršev oziroma pankrti, ki so se takrat počutili zelo slabo. Tudi pozneje so ljudje izvenzakonske skupnosti težko sprejemali in so menili, da takšni ljudje ne živijo normalno, ker niso poročeni, danes pa je po njenih besedah samoumevno, da je takšno razmerje povsem izenačeno z zakonsko zvezo.

“Nikjer ni zapisano, da v t.i. normalnih družinah vladajo za vse otroke idealne razmere ter da so ti srečni in zadovoljni. Nekateri povsem srečno živijo z enim ali dvema staršema, prav tako lahko lepo živijo s staršema različnih ali enakega spola. To je morda za nas ta trenutek drugačnost, ki je nismo toliko vajeni, a menim, da bo prihodnost pokazala, da smo bili morda kdaj v preteklosti krivični in smo to zdaj popravili,” je še dodala Nussdorferjeva.

Vir: STA

Projekt Conquer, v katerem sodeluje Univerza v Mariboru, je eden od 24 projektov, ki so bili izbrani na razpisu za “prihodnje in nastajajoče tehnologije” v evropskem programu Obzorja 2020. Med izbranimi je edini, v katerem sodeluje kakšna slovenska institucija. Raziskuje nove tehnike za diagnosticiranje in zdravljenje tumorjev.

Celotna vrednost projekta Conquer je 2,4 milijona evrov, pri čemer na mariborsko univerzo pripade okoli 580.000 evrov. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal rektor Danijel Rebolj, ni toliko pomembna višina sredstev kot dejstvo, da je bil projekt izbran med 643 prijavljenimi in da gre za razpis v stebru odlična znanost v “podporo najbolj norim, prebojnim idejam”.

Koordinator projekta je Tehniška univerza iz avstrijskega Gradca, v njem pa sodeluje pet raziskovalnih skupin iz Avstrije, Slovenije, Švedske, Poljske in Nemčije. Tema projekta se navezuje na novo tehnologijo, ki po navedbah mariborske univerze pomeni velik korak naprej pri diagnozi in zdravljenju tumorjev ter drugih tkivnih obolenj, saj naj bi nadomestila najpogosteje uporabljana kontrastna sredstva pri diagnostiki in zdravljenju rakavih obolenj, ki so lahko zdravju škodljiva.

Mariborska univerza je pridobila sredstva tudi v okviru evropskega instrumenta Teaming, ki je namenjen pomoči pri zmanjševanju razlik v inovacijski odličnosti med državami EU. Tu sta bila izbrana dva projekta slovenskih institucij, mariborska univerza pa sodeluje v projektu InnoRenew CoE pod vodstvom Univerze na Primorskem. Namen projekta je vzpostaviti center odličnosti za raziskave, razvoj in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja.

Na današnji novinarski konferenci vodstva univerze so ponovno izpostavili še nagrado za njihov projekt Demola na mednarodnem tekmovanju za najbolj inovativne pristope v visokem šolstvu, ki je decembra lani potekalo v ZDA. Prav tako so spomnili, da je Univerza v Mariboru prva univerza v slovenskem prostoru, ki je pridobila priznanje Evropske komisije za skladnost njene kadrovske strategije za raziskovalce z Evropsko listino za raziskovalce in Kodeksom ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev.

Po besedah Rebolja, ki se poteguje za drugi rektorski mandat, so ti uspehi rezultat jasno začrtane strategije znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti mariborske univerze, ki so jo sprejeli leta 2012. “Strategija torej ni zgolj nek papir, ampak nekaj, kar živi,” je poudaril.

Direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Jozsef Györkös je povedal, da so takšni projekti plod dolgotrajnega dela in zato raziskovalci nujno potrebujejo stabilno finančno podporo, tudi s strani države. “Nacionalno financiranje znanosti je pomembno, ker smo potem lahko uspešnejši pri mednarodnih projektih. Zato ne gre kar pošiljati raziskovalcev na evropski trg, doma pa jih zanemariti,” je dejal.

Ob tem je izpostavil zaskrbljujoče zmanjševanje deleža sredstev za znanost in raziskave v državnem proračunu. “V znanosti in visokem šolstvu se vse načrtuje dolgoročno. Tisto, kar bomo zastavili danes, se bo pokazalo šele čez tri ali štiri leta. Velja tako za pozitivne stvari kot napake,” je dejal.

Vir: STA

Projekt izgradnje kanalizacije in čistilne naprave v občinah Muta in Vuzenica, ki je del širšega projekta čiščenja odpadnih voda v porečju zgornje Drave, je kljub nekaterim zamudnim težavam v zaključni fazi. Ob današnji predstavitvi sta župana Mute in Vuzenice med drugim poudarila pomen čistejšega okolja tudi za razvoj lokalnega turizma.

Problem odvajanja in čiščenja odpadnih fekalnih voda v porečju zgornje Drave od Dravograda do Selnice ob Dravi se bo z letošnjim dokončanjem 37 milijonov evrov vrednega projekta, v katerem sodeluje pet občin, dokončno uredil.

Dela na izgradnji sistema v občinah Muta in Vuzenica še niso povsem zaključena, je pa že konec lanskega leta začela s poskusnim obratovanjem skupna čistilna naprava za obe občini v velikosti 6400 populacijskih enot. V Občini Muta manjka še en kanal v dolžini 500 metrov na območju Spodnje Mute, sicer pa se bodo uporabniki lahko na novo zgrajeno kanalizacijo začeli priključevati v prvi polovici letošnjega leta. Podobno je v Vuzenici, kjer morajo zgraditi še okoli 50 metrov dolg vod in napeljati elektriko do dveh črpališč.

Dela v obeh občinah so se nekoliko zavlekla zaradi več zapletov. Najodmevnejši je bilo izkopavanje domnevno spornih jaškov konec poletja 2013, ki ga je izvajalcema del, družbama Riko in Pomgrad, naložila gradbena inšpektorica, a je bila kasneje njena odločba odpravljena in postopek ustavljen.

Kot sta na današnji novinarski konferenci v Vuzenici povedala predstavnika obeh izvajalcev Andrej Ivanc iz Rika in Boris Sapač iz Pomgrada, sta nastale stroške v zvezi s tem nosila sama, ali jih bosta terjala od inšpektorata, pa se glavni izvajalec Riko za zdaj še ni odločil.

Tako predstavnika izvajalcev kot župana obeh občin, župan Občine Vuzenice Franjo Golob in Občine Muta Mirko Vošner, so se danes zavzeli za čimprejšnje uspešno končanje projekta in postopno priključitev uporabnikov. Zaključek vseh del v okviru projekta je v teh občinah predviden konec maja letos.

Kot je poudaril župan Vuzenice Golob, prinaša projekt čistejše okolje, ohranja naravne vire, s čistejšima reko Dravo in njenim pritokom Crikvenico pa se izboljšujejo tudi možnosti razvoja turizma, na katerega obdravske občine veliko stavijo.

Razvoj turizma ob Dravi so občine pred leti začele spodbujati tudi s projektom Drava kot priložnost, ko je nastalo več pomolov in večnamenskih gostinskih objektov, po besedah Vošnerja pa na Muti že načrtujejo nadgradnjo tega projekta, ob kateri občine načrtujejo tudi nadaljnjo gradnjo obdravskih kolesarskih poti.

Projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave – Zgornja Drava je sofinanciran s sredstvi kohezijskega sklada (18,2 milijonov evrov), države (3,2 milijona evrov) in sodelujočih občin (9,5 milijona evrov), DDV pa znaša 6,2 milijona evrov in se poračuna.

Vir: STA

Enota za obvladovanje bolnišničnih okužb UKC Maribor obvešča, da so zaradi epidemiološke situacije – pojava gripe, obiski, od danes naprej prepovedani tudi na Oddelku za pljučne bolezni. Prepoved obiskov še vedno velja na Oddelku za nevrološke bolezni.

Na vseh drugih oddelkih v UKC Maribor še vedno velja omejitev obiskov na eno zdravo odraslo osebo na pacienta.

V sredo 11. marca, člani društva MOST pripravljajo delavnico, na kateri se boste seznanili z novo davčno zakonodajo, ki zadeva društva, osebno dopolnilno delo in dopolnilno dejavnost na kmetiji. Predavali bosta svetovalki z DURS-a. Dogodek bo v kletnih prostorih občine Selnica ob Dravi, s pričetkom ob 16h.

Mariborska fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo je danes slovesno obeležila 55-letnico študija kemije v Mariboru in 20-letnico samostojnega delovanja fakultete. Ob tej priložnosti je dekan Željko Knez študentom razdelil nagrade za najboljša diplomska dela in raziskovalne naloge ter podpisal listino o sodelovanju z Mariborskim vodovodom.

Foto: Mediaspeed

Ob obletnici so odprli tudi prenovljeni laboratorij za separacijske procese in produktno tehniko ter za vodno biofiziko in membranske procese. Ob tem je Knez poudaril, da je fakulteta v času svojega obstoja pustila svoj pečat in med drugim navezala številne stike z globalnimi igralci, ki letno ustvarijo 350 milijard evrov prometa in zaposlujejo okoli 600.000 ljudi.

“Vse to nam je omogočilo, da smo se opremili z vrhunsko raziskovalno opremo, fakulteta pa je danes med vodilnimi institucijami v Sloveniji, pa tudi v svetu,” je poudaril Knez. Ob tem pa opomnil, da blagovna znamka, ki jo je ustvarila ne le fakulteta, pač pa celotna mariborska univerza, prinaša dodano vrednost mestu in državi.

Mariborska kemijska fakulteta sodeluje z največjimi multinacionalkami s področja kemije in kemijske tehnologije, kot so BASF, Philip Morris, PPG, Frutarom in druge, z novimi laboratoriji pa se jim odpirajo vrhunske dodatne možnosti za raziskave. To je za fakulteto pomembno tudi iz finančnega stališča, saj velja za članico univerze, ki največ denarja pridela pridela na trgu. Gre za okoli milijon evrov, kar predstavlja skoraj tretjino njihovega proračuna.

Po besedah Kneza, je zanimanje za vpis na njihovo fakulteto zelo veliko in se je v zadnjih nekaj letih celo podvojilo. Njihovi študenti bodo v prihodnjem obdobju lahko sodelovali tudi v skupnem projektu z Mariborskim vodovodom. Kot je pojasnil Knez, bodo po obnovi laboratorija za vodno tehnologijo sodelovanje nadgradili in formalizirali raziskave, ki so jih v preteklosti že izvajali.

Direktor Mariborskega vodovoda Danilo Burnač je pojasnile, da bodo znanje fakultete vključili v njihove neposredne potrebe na področju vodooskrbe. Ker imajo v upravljanju 221 objektov, se pri nekaterih srečujejo z veliko trdoto vode, zato bodo fakulteti ponudili možnost, da jim pomaga primer ustrezno tehnično rešiti. Prve rešitve pričakujejo v približno letu dni, če jim bo uspelo, pa bo omenjeno javno podjetje privarčevalo več desettisoč evrov.

Slovestnosti se je udeležil tudi mariborski župan Andrej Fištravec, ki je ponovno izpostavil pomembnost povezanosti univerze in mesta. Dejal je, da je mesto v obdobju nekakšnega prestrukturiranja kemijske industrije. Omenil je zadnje investicije v Henklu in aktualni postopek prodaje Marifarma, za katerega naj bi se zanimali nekateri investitorji iz neevropskih držav.

Več v Občinskem informatorju, v sredo ob 18.30.

Iz PU Maribor so sporočili, da so 27. februarja policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor na avtocesti na relaciji Maribor – Murska Sobota ustavili voznika tovornega vozila znamke Iveco, ki ga je vozil državljan Romunije. Pri preverjanju dokumentacije vozila in oznak na vozilu je bilo ugotovljeno, da je bilo vozilo 19. februarja 2008 ukradeno v Italiji.

“Policisti so vozilo državljanu Romunije zasegli in zoper njega podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru,” so sporočili iz PU Maribor.

Zaradi pojava gripe so prepovedani obiski na oddelku za nevrološke bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Na vseh drugih oddelkih v UKC Maribor še vedno velja omejitev obiskov na eno zdravo odraslo osebo.

Ukrep začne veljati danes in velja do preklica, so sporočili iz mariborskega UKC.

Od jutri, 2. marca, prehajajo na letni obratovalni čas vsi trije zbirni centri v Mariboru. Zbirni centri na Lahovi ulici, Streliški cesti in Plinarniški ulici bodo odprti od ponedeljka do sobote med 7. in 19. uro, ob nedeljah pa bo odprt zbirni center na Lahovi ulici, in sicer med 8. in 13. uro.

Tudi v primestnih občinah, kjer Snaga izvaja javno gospodarsko službo ravnanja z odpadki, in se obratovalni čas loči na zimskega in letnega, prehajajo s ponedeljkom na letni delovni čas. Vsi aktualni letni obratovalni časi so objavljeni na http://www.snaga-mb.si/zbirni-centri.html in na mobilni aplikaciji Moja Snaga, ki si jo uporabniki s pomočjo QR kode lahko snamejo iz spletne strani.

Na zbirnih centrih sprejemajo vse vrste odpadkov, ki jih po večini sprejemajo brezplačno oziroma je njihova predaja vračunana v mesečno ceno ravnanja z odpadki, ki jo uporabniki plačajo s položnico, ki jo prejmejo na dom. Predajo nekaterih vrst odpadkov, na primer nevarnih, pa je potrebno simbolično doplačati.

Gladiatorski četveroboj pležuharjev se je vrnil pod Pohorje. Po letu premora je Snežni stadion ponovno gostil tekmo RedBull Pležuh 4 Cross.

Letos je prvo mesto odnesel Gorazd Šlamberger, na drugo je stopil Tomaž Magerl, tretjo pa je zasedel Mihael Holcman. Zmagovalec v Naj retro opravi je Marko Bauman.

Evropsko kadetsko in mladinsko prvenstvo v sabljanju, ki je letos pripadlo mestu Maribor, in tako rekoč v štajersko prestolnico pripeljalo mušketirje 21. stoletja iz 39-ih evropskih držav.

V teh dneh, že vse od torka 23. februarja poteka evropsko kadetsko in mladinsko prvenstvo v sabljanju. Organizacija dogodka je tokrat pripadla mestu Maribor. V športnem objektu “Luknja” se bo vse do 4. marca – po besedah – predsednika ASK Maribor Tomaž Pörš zvrstilo okrog 1000 tekmovalcev iz 39-ih evropskih držav, med njimi tudi tekmovalci iz Slovenije.

“Glede na to, da smo že od same ustanovitve kluba ASK Maribor v letu 2012, takoj postali tudi najmočnejši klub v meču v Sloveniji mi je še posebej zadovoljstvo, da se je letos pet naših tekmovalcev uvrstilo v reprezentanco Slovenije in bodo zastopali barve kluba in barve
Slovenije na evropsko prvenstvo,” je povedal Pörš.

Nastopajo v posamezni kategoriji in v ekipni prvič pa Slovenija na evropskem prvenstvu tekmuje z ekipo v kadetski in mladinski kategoriji. Naši tekmovalci se bodo pomerili v 11-ih nastopih, kar je največ med vsemi udeleženci iz Slovenije.

Podrobnosti prihodnji ponedeljek v Občinskem informatorju, ob 18.30.

Predstavniki skupine Odločaj o mestu so mariborskemu županu Andreju Fištravcu, slednji pa v.d. direktorju mestne uprave Bojanu Babiču, predali 4000 podpisov v podporo uvedbi participatornega proračuna. Fištravec se je zahvalil “za škatle“, s čimer je šaljivo pozdravil tovrstno iniciativo, Babič pa je dodal, da so mu “naložili kar nekaj dela.“

Predstavniki Mestne občine Maribor so predstavnike skupine Odločaj o mestu sprejeli v dvorani generala Rudolfa Maistra. Tudi danes, kakor že večkrat pred tem, je župan Fištravec uvedbi participatornega proračuna izrazil podporo. Škatle s podpisi je simbolno predal Babiču, ki je obljubil, da bodo preučili možnosti uvedbe pilotnega projekta (tudi na podlagi prejetih podpisov). Poudaril je še, da je treba “slediti trenutno veljavni zakonodaji” in dodal, da pravnih ovir najbrž ne bo, četudi primera uvedbe participatornega proračuna v Sloveniji še ni bilo.

Kot je v imenu skupine Odločaj o mestu pojasnil Matic Primc, so z odzivom zadovoljni: “ocenjujemo, da ima predlog zadostno podporo in je čas, da storimo naslednji korak, preidemo od besed k dejanjem.” V praksi bi lahko postalo “participatornih” okoli 5% mestnega proračuna, namenjenih izključno investicijam.

Podrobnosti v oddaji Občinski informator na BK TV.