Tina Maze je z novimi izjemnimi predstavami upravičila in presegla visoka pričakovanja. Po zaslugi Črnjanke je Slovenija med najuspešnejšimi smučarskimi nacijami s šest let trajajočim nizom uvrstitev na zmagovalni oder na največjih tekmah. Prvenstvo v Vailu in Beaver Creeku bo ostalo zapisano kot najuspešnejše veliko tekmovanje slovenske šampionke.

Enaintridesetletna Črnjanka je z naskokom najuspešnejša slovenska alpska smučarka. Od 11 kolajn, ki so jih Slovenci pod zastavo samostojne države na svetovnih prvenstvih osvajali po letu 1991, jih je Korošica osvojila devet, od tega štiri zlate in pet srebrnih. Upoštevajoč še štiri kolajne z olimpijskih iger je na velikih prvenstvih skupno osvojila 13 kolajn. V svetovnem pokalu ji s 26 zmagami in 75 uvrstitvami na stopničke že dolgo ni para.

Leta 2009 je prvič na največjih tekmovanjih močno zasijala Tinina zvezda, njena močna svetloba ni ugasnila niti na svetovnem prvenstvu v Združenih državah Amerike, ki bo najverjetneje njeno zadnje. Že lani po Sočiju je razmišljala o koncu tekmovalne poti, vendar se je odločila, da bo nadaljevala. Odločitev se je obrestovala, saj je postala najstarejša zmagovalka v zgodovini svetovnih prvenstev. O tem, ali bo še eno sezono vztrajala v tekmovalnem športu ali se bo poslovila na vrhuncu, se bo odločila po koncu te sezone.

Niz osvajanja kolajn je Mazejeva začela na svetovnem prvenstvu v Val d’Iseru, ko je jezna zaradi povprečne prve vožnje, v kateri je bila komaj 15., in lačna potrditve v finalu osvojila prvo veleslalomsko srebro. Takrat jo je od zlata ločilo le devet stotink sekunde. To je bila tudi njena prva kolajna po razhodu s Smučarsko zvezo Slovenije ter oblikovanju samostojne ekipe Team to aMaze skupaj s trenerjem in spremljevalcem na življenjski in tekmovalni poti Goričanom Andreo Massijem.

Prva kolajna ni bila muha enodnevnica. Mazejeva je tudi na petih velikih tekmovanjih potlej vselej stala na stopničkah. Na štirih zaporednih svetovnih prvenstvih, Val d’Isere 2009, Garmisch-Partekirchen 2011, Schladming 2013 in Vail/Beaver Creek 2015, je osvojila vsaj kolajno. Uspešno zgodbo pa je vmes spisala s srebrnima in zlatima pravljicama na olimpijskih igrah 2010 v Vancouvru in 2014 v Sočiju.

Na svetovnem prvenstvu v Vailu in Beaver Creeku je tako kot lani v Sočiju osvojila dve zlati kolajni. Pred letošnjim je bilo najuspešneje svetovno prvenstvo za serijsko slovensko šampionko prvenstvo v Schladmingu pred dvema letoma s tremi kolajnami, dvema srebrnima in eno zlato.

Na letošnje prvenstvo je odšla kot vodilna tekmovalka v svetovnem pokalu. Sicer z nič kaj spodbudno popotnico zdravstvenih težav, ki pa niso predstavljale večje ovire. Že na prvi preizkušnji letošnjega prvenstva je v superveleslalomu skočila na stopničke, ko je v plesu stotink osvojila srebro. Šampionsko formo je prikazala na smukaški progi Raptor, ko je za smukaško zlato stotinke obrnila sebi v prid ter se oddolžila avstrijski tekmici Anni Fenninger. Velikemu pritisku pričakovanj kot glavna favoritinja ni podlegla v alpski kombinaciji in potrdila sloves najbolj vsestranske smučarke v karavani. Naskok na novo zlato je začela z najhitrejšim smukom, v slalomu pa nato ubranila napad avstrijske falange.

Športna javnost je po treh kolajnah Črnjanke začela glasno omenjati različne mejnike, saj je bila glavna favoritinja za kolajne tudi v preostalih dveh disciplinah. Zalogaj pa je bil enostavno prevelik. V nasprotju z večino tekmic, ki so specialistke za eno ali največ dve disciplini, je kot edina na prvenstvu tekmovala v vseh individualnih disciplinah.

Tudi v veleslalomu in slalomu je Tina s petim in osmim mestom še vedno vpisala uvrstitev med najboljših deset na svetu, a je za naskok na najvišja mesta plačala davek izčrpanosti. Svoje telo je prignala čez rob zmogljivosti, čeprav motivacije ni manjkalo. Pred prvenstvom si je še najbolj od vseh kolajn želela odličje v zadnji disciplini prvenstva. Prav slalom tako ostaja edina disciplina, v kateri Mazejeva na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih ni osvojila medalje. Svetovna prvakinja je v superveleslalomu, alpski kombinaciji, veleslalomu, smuku, v zadnjih dveh je tudi olimpijska šampionka.

Pred srebrno-zlatim obdobjem Tine Maze je bila edina slovenska alpska smučarka, ki se je lahko pohvalila z več kot eno kolajno z velikih tekmovanj, prezgodaj športno upokojena Mateja Svet s petimi odličji, s katero jo druži marsikatera podobnost, izjemen talent, občutek, zmagovalna miselnost in stremenje k odličnosti, pa tudi samosvojost in perfekcionizem, zaradi česar izhaja tudi nerazumljenost velikega športnega genija.

Na lestvici najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov je Mazejeva po žlahtnosti odličij na drugem mestu za slovitim telovadcem Leonom Štukljem, ki ima v zbirki 17 kolajn, dve zlati več od Korošice. Tina si skupaj s telovadcem Miroslavom Cerarjem deli šest zlatih. Ima pa od vseh slovenskih športnikov največ – kar sedem – srebrnih odličij.

Mazejeva je po SP v Schladmingu sezono svetovnega pokala dva meseca kasneje končala z rekordnim izkupičkom 2414 točk in se kot prva Slovenka v zgodovini ovenčala z velikim kristalnim globusom za zmagoslavje v skupnem seštevku svetovnega pokala alpskih smučark. Nasmiha se ji ponovitev uspešnice. Kot glavna favoritinja za še drugi veliki globus si zato še ne more privoščiti predaha. Vrhunski tekmovalni ritem bo nadaljevala že ob koncu prihodnjega tedna na domačem tekmovanju pod Pohorjem v Mariboru za zlato lisico.

Od preostalih slovenskih nastopov na SP v ZDA še največ obetajo lepi izidi ženske vrste v alpski kombinaciji s sedmim, enajstim in dvanajstim mestom Ilke Štuhec, Ane Bucik in Vanje Brodnik. Za najvidnejši dosežek slovenske moške vrste je na prvenstvu poskrbel Klemen Kosi z desetim mestom v superveleslalomu.

Vir: STA

Zaradi epidemioloških razmer so na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor po novem obiski omejeni na eno zdravo odraslo osebo, so sporočili iz omenjene bolnišnice. Ukrep začne veljati danes in velja do preklica. V bolnišnici je sicer prepoved obiskov veljala od 16. januarja.

Kot so še sporočili iz bolnišnice, je čas obiskov na oddelkih UKC Maribor na matični lokaciji enoten, in sicer med tednom od 16. do 17. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 14. do 15. ure.

Enak čas obiskov velja tudi na Oddelku za pljučne bolezni na Slivniškem Pohorju.

Vir: STA

Mariboru so lani odprli nanoturistično agencijo Rajzefiber biro, ki ponuja neobičajne vodene oglede mesta. V sodelovanju s člani uličnega gledališča Šuglamar ljudem s humorja polnimi performansi razkrivajo manj znane kotičke mesta. “Osredotočamo se na nano raven mesta,” je za STA pojasnila članica ekipe Maja Pegan.

Rajzefiber biro je ideja ekipe društva Hiša!, ki ustvarja program Živih dvorišč in je bila na 24. bienalu oblikovanja v Ljubljani (BIO50) za projekt nanoturizma tudi nagrajena. Razvijajo model inovativnih turističnih praks, ki poleg turistične ponujajo še umetniško izkušnjo.

“Rdeča nit je ponudba alternativnega oziroma kulturnega turizma, ki je za Maribor, glede na to da beleži vedno več turistov, morda nekoliko bolj atraktivna kot običajna ponudba,” je povedala Peganova.

Zgodbe, ki jih pripovedujejo na vodenih ogledih, so pripravili pod režisersko taktirko Roka Vilčnika. Obiskovalci lahko tako na primer spoznajo umobolnico v Jurčičevi pasaži, človeški vrt pred gostilno Štajerc, romantičen balkon na Gosposki ulici in pogrešani kip na Slovenski ulici.

Večinoma gre za izmišljene zgodbe, začinjene z dobro mero humorja in pristnih dialektov, a jih je po besedah Peganove mogoče povezati z resničnimi dejstvi. Tako so na primer izvedli voden ogled z etnologinjo Jernejo Ferlež, med katerim so odkrivali skrivnosti mariborskih dvorišč. Prav tako se je mogoče dogovoriti za oglede pod vodstvom glasbenega dj, fotografinje, priseljenke iz Kolumbije ali nekdanjega krojača, ki obiskovalcu razkrijejo svoje najljubše predele in zgodbe mesta.

“Izpostavljamo majhne stvari, ki jih ni v običajnih turističnih vodnikih. Ob tem poskušamo spodbuditi lokalno skupnost, da sodeluje pri tem,” je pojasnila Peganova. Eden od njihovih programov so tako Žive zgodbe, kjer pri lokalnih prebivalcih zbirajo zgodbe in vtise iz mesta.

Vodeni ogledi so po logiki uličnega gledališča brezplačni in poskušajo v dogajanje povleči tudi mimoidoče. Ob tem v Rajzefiber biroju ponujajo tudi neobičajne spominke, kot so na primer na roko narisani zemljevidi lokalnih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki jih lahko obiskovalci na poti po mestu dopolnjujejo. “To je tudi eden od načinov, na katere ugotavljamo, kako ljudje doživljajo mesto, kaj jih zanima in podobno,” je povedala Peganova.

Ciljajo ne le na tuje obiskovalce ampak tudi domačine, ki pogosto premalo poznajo svoje mesto. “Maribor ima polno neodkritih zgodb in prostora. Tu je ogromno zapuščenih prostorov, ki imajo svoje zgodbe in svojo zgodovino, treba jih je le povleči ven,” je dodala.

Vir: STA

“Včeraj okrog 16ih je odšla neznano kam Marija Pernek s Ptuja,” so sporočili iz PU Maribor. Pogrešano so nazadnje videli v bližini doma na Ptuju.

Pogrešana Marija Pernek je stara 82 let, visoka okrog 160 cm, srednje postave in svetlih sivih krajših las. Ob izginotju je bila oblečena v temno oz. črno daljšo jakno, črne hlače, obuta v rjave gležnarje, na glavi je imela belo kapo – klobuček.

Vse, ki bi pogrešano osebo opazili ali kar koli vedeli o njenem izginotju, iz PU Maribor naprošajo, da o tem obvestijo najbližjo policijsko postajo ali pokličejo na telefonsko številko 113 oziroma na anonimni telefon policije 080-1200.

Svetovni prvak v smučarskem krosu Filip Flisar je tudi na prvi tekmi svetovnega pokala v švedskem Aareju ostal brez uvrstitve v četrtfinale. Mariborčan je v osmini finala padel po enem izmed skokov. Kakšnih hujših posledic pri padcu ni utrpel, saj je prismučal v cilj, a žal brez vrhunske uvrstitve.

Najboljši slovenski smučar prostega sloga je odlično nastopil v petkovih kvalifikacijah, na katerih je postavil drugi čas dneva, današnji izločilni boji pa se niso razpletli po načrtih Mariborčana, ki je pred dvema letoma v Aareju že zasedel peto oziroma četrto mesto.

Flisar je bil v napovedih po kvalifikacijah skorajda preroški, saj je na zahtevni progi napovedal tudi padce: “Proga je bolj smukaška, ledena, divja zelo hitra, čisto nasprotje Arose, tako da mi leži. Že trening rundo sem imel dobro, potem pa sem kvalifikacije odpeljal normalno in očitno je to bilo to. Proga je v redu, a bomo videli kako bo, saj bo vse skupaj malo divje. Toliko je ledu in tako je strma, tako da bo za prehitevanje bolj slabo oziroma bodo ljudje bolj padali.”

Na treh tekmah svetovnega pokala po svetovnem prvenstvu v Kreischbergu, kjer je pokoril vso svetovno konkurenco, je Flisar obstal v osmini finala. V Aareju bo v nedeljo na sporedu še ena preizkušnja.

Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo danes izvedla 50. ponovitev Martina Krpana v režiji Janeza Burgerja. Uprizoritev je nastala v koprodukciji z SNG Drama Ljubljana. Od premiere na začetku novembra 2013 si je predstavo samo v Mariboru ogledalo več kot 9000 ljudi, so sporočili iz SNG Maribor.

Foto: Damjan Švarc, SNG MB

V koprodukcijski uprizoritvi mariborske in ljubljanske Drame osnovni in izhodiščni lik pripovedovalca, ki ubeseduje pripovedko Frana Levstika, dopolnjujejo videoanimacije. S pomočjo le-teh in ob podpori drugih avdiovizualnih polnil pripovedovalčeva zgodba v odrskem prostoru ustvarja kompakten svet sodobne avdiovizualne pripovedi, kjer je svoboda domišljije brezmejna.

“Levstikova pripovedka o Martinu Krpanu z Vrha je nedvomno material, ki je globoko ukoreninjen v kulturni zavesti vsakega Slovenca,” je ob premieri dejal režiser in avtor scenarija Janez Burger. “Postavlja se vprašanje, kako ga približati otrokom, ki rastejo v poplavi avdiovizualnih senzacij – od televizije, preko kina do internetnih in video igric in raznih aplikacij na pametnih telefonih -, obenem pa ne izgubiti tistega, kar je najbolj pomembno – magije pripovedovanja zgodbe o temeljnem slovenskem super junaku.”

V vlogi pripovedovalca v Mariboru nastopa Vladimir Vlaškalić. Glasove so prispevali Jernej Šugman, Vlado Novak, Davor Herga, Irena Varga, Bojan Maroševič, Ksenija Mišič, Nejc Ropret, Viktor Meglič, Matevž Biber, Ivica Knez in Mirjana Šajinović.

Animacija je delo Strup produkcije, vodja animacije in scenograf je Nejc Saje, animatorji Zarja Menart, Timon Leder, Matej Lavrenčič in Jernej Žmitek. Ilustracije so delo Natana Jurančiča, avtor glasbe in oblikovalec zvoka je Sašo Kalan.

Vir: STA

Petek in sobota bosta na fakultetah in srednjih šolah v znamenju informativnih dnevov. Ti so po oceni študentskih in dijaške organizacije idealna priložnost, da bodoči dijaki in študenti pobližje spoznajo srednje šole, višješolske in visokošolske zavode ter smeri izobraževanja. Za bodoče dijake je na voljo 23.648, za bruce 19.760 mest.

Bodoči dijaki in bruci so se danes odpravili na informativne dneve po srednjih šolah in fakultetah. Informacije, ki jih bodo pridobili danes, pa bodo morda le te ključne za odločitev, kje bodo nadaljevali šolanje.

ŠOU v Mariboru tudi letos skrbi za številne aktivnosti

V Mariboru so za dijake oz. bodoče bruce poskrbeli informatorji mariborske študentske organizacije (ŠOUM). Ti med drugim delijo simbolične “vstopnice”, ki bodo dijakom služile kot usmeritev k pomembnejšim informacijam, ki jih kot bodoči študenti potrebujejo. Na spletni strani www.soum.si jim je na voljo tudi BRUC priročnik, ker lahko najdejo vse informacije o študiju, socialnih pravicah in obštudijskih dejavnostih.

V Mariboru je danes bodočim študentom na voljo brezplačen avtobusni prevoz od železniške postaje do fakultet, ob 13ih pa so dan odprtih vrat pripravili tudi v študentskih domovih.

Prijave na srednjih šolah do 3. aprila, na fakultetah do 5. marca

Vpisna mesta na srednjih šolah so bila objavljena 23. januarja, bodočim dijakom pa jih je na voljo 23.648. Šole bodo prijave sprejemale do 3. aprila, prav tako dijaški domovi. V slednjih je sicer za novince predvidenih 2369 mest.

Konec januarja je izšel razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2015/16, kjer je razpisanih 19.760 vpisnih mest za redni in izredni študij. Zadnji dan za prvo prijavo je 5. marec. Vpis sprejetih v prvem roku bo od 27. julija do 14. avgusta.

Mariborska univerza je za leto 2015/16 razpisala skupaj 5142 vpisnih mest za redni in izredni študij.

Povzeto po STA.

V decembrski čistilni akciji so potapljači v strugi reke Drave pod Starim mostom v Mariboru našli tri ameriške letalske bombe iz druge svetovne vojne. Pripadniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi trenutno izvajajo akcijo identifikacije eksplozivnih ostankov. Kdaj jih bodo lahko odstranili iz vode, še ni znano.

Akcija se je začela v četrtek in bo trajala predvidoma do sobote. Sprva so domnevali, da se v reki nahaja še več letalskih bomb, tudi pod Studenško brvjo in Železniškim mostom, a so v četrtek ob pregledu ugotovili, da obstajajo le tri letalske bombe pod Starim mostom.

“Ugotovilo se je, da gre za ameriške letalske bombe, težke 250 kilogramov,” je v današnji izjavi za medije povedal vodja intervencije Andrej Šekli. “Danes moramo pregledati in identificirati vžigalne mehanizme in glede na te ugotovitve se bomo dogovorili za nadaljnje ukrepe,” je dodal.

“Če se bo ugotovilo, da so sredstva nevarna, so postopki varnosti dosti večji,” je poudaril. Možna je tudi evakuacija ali premestitev bomb nižje s tokom na območje, ki ni poseljeno. Koliko razstreliva vsebujejo bombe, šele ugotavljajo. Po besedah Šeklija pa lahko že najnižja možna vsebnost eksploziva v tej vrsti bomb zamaja temelje mostu.

“Pripravljeni smo na vse variante, kar zadeva zahtevnost. Tako tiste najbolj blage kot tudi tiste, ki bi terjale v nekem delu evakuacijo,” je dodal poveljnik mariborske civilne zaščite Andrej Verlič.

Delo izvaja državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi v sodelovanju z mariborskimi civilno zaščito, poklicno gasilsko brigado, prostovoljnim gasilskim društvom in službo nujne medicinske pomoči.

S podobnimi primeri so se srečali že drugod po Sloveniji. “Teh ostankov vojn je žal kar precej. Razporejeni so po vsej Sloveniji,” je pojasnil Šekli. Med drugim je ogromno ostankov v Soči in Krki. “V Dravi je sicer tok manjši, a to te lahko pri delu tudi ovira, ker ti mulja ne spira stran in ostajaš več časa v temi,” je pojasnil. Vidljivost je trenutno odlična, bombe pa ležijo pod mostom na globini od pet do sedem metrov.

Maribor so zaradi vojaške industrije in pomembne prometne vloge v letih 1944 in 1945 velikokrat bombardirali zavezniki. Stari most, znan tudi kot Glavni most, je bil ob tem močno poškodovan, a so ga pozneje obnovili.

Vir: STA

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor letos poleti načrtujejo odprtje novega oddelka za onkologijo, zato je svet zavoda danes začasno odobril 11 novih zaposlitev. Obenem pa so člani sveta zavoda odobrili dodatna sredstva za ureditev novega laboratorija na kardiologiji, ki naj bi ga prav tako letos dokončali.

Za izvedbo načrta, da bi odprli že dolgo pričakovani oddelek za onkologijo, želijo marca zaposliti 11 novih delavcev. V prvi fazi bodo zaposlili enega medicinskega fizika in deset radioloških inženirjev. “Nujno potrebujemo te sodelavce, ker je treba dokončno klinično umeriti aparature in vse pripraviti za začetek dela,” je pojasnil direktor UKC Maribor Gregor Pivec.

Še vedno sicer čakajo na del opreme, za katero imajo sredstva obljubljena, a čakajo na sprejem rebalansa državnega proračuna. “Še vedno smo znotraj terminskih načrtov. Torej poleti oziroma najkasneje jeseni bomo začeli z delom. Najprej bosta zaživeli enoti za kemoterapijo in radioterapijo, v letu 2016 pa še paliativna enota,” je povedal direktor.

Potem ko so zdravniki na oddelku za kardiologijo in angiologijo julija lani zaradi neustreznih plačil in delovnih pogojev celo grozili s stavko, so se v UKC Maribor odločili za ureditev novih prostorov in nabavo nove RTG aparature za izvajanje invazivnih kardioloških posegov, saj so imeli zaradi okvare sedanje, že precej dotrajane aparature velike težave.

“Pomembno je, da čim prej pridemo do novega laboratorija, nenazadnje smo tamkajšnji službi obljubili ustrezne pogoje za delo,” je povedal predsednik sveta zavoda Bogdan Čepič. “Ne moremo čakati, ker so razmere res nevzdržne,” pa je dodal član sveta zavoda, zdravnik Andrej Zavratnik.

A ko so decembra lani objavili javno naročilo, so prejeli le dve ponudbi in obe sta presegali načrtovana sredstva. Prav tako se je povečal obseg investicije, saj sprva niso nameravali graditi prizidka. Člani sveta zavoda so se na današnji izredni seji strinjali s spremembo plana investicij v okviru finančnega načrta za leto 2014, s katero so povečali sredstva v ta namen. Investicija v dodatni laboratorij za interventno in invazivno kardiologijo se tako povečuje s sprva predvidenih dobrih 1,4 milijona evrov na 2,2 milijona evrov.
Dodatna sredstva nameravajo zagotoviti s prerazporeditvijo sredstev iz vira amortizacije, in sicer tako da bi manjkajočih 776.000 evrov odvzeli načrtovani vsoti za izgradnjo urgentnega centra. Za slednjega bi ta sredstva nadomestili v planu investicij za letošnje leto.

Vir: STA