V polnem teku so priprave, na tradicionalno prireditev GRADNJA POHORSKIH BAJT IN KOČ, saj vsak dan sneži. Letos se bo prireditev odvijala 21.2.2015 na Areškem Pohorju. Za vse ekipe, ki se želite prijavit, lahko to storite na 040-696-380.
Novice iz občine Author: Lokalec
Kulturno društvo Radlje s podporo Občine Radlje prireja osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku 8. februar.
Prireditev bo potekala dne 7.2.2015, ob 18.00 uri v Kulturnem domu Radlje.
Vseslovensko združenje malih delničarjev je v imenu razlaščenih imetnikov delnic Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), ki so se pridružili njihovim postopkom, na ustavno sodišče vložilo predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje te druge največje državne banke, vse do odločitve glede ustavnosti sporne novele zakona o bančništvu.
Kot opozarjajo v združenju, je prav novela zakona o bančništvu med drugim uveljavila podlago za razlastitev skoraj 100.000 delničarjev NKBM.
Predlog za izdajo začasne odredbe je Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) vložilo preko odvetnice Tamare Kek, ki je v imenu razlaščenih delničarjev slovenskih bank vložila tudi omenjeno pobudo za presojo ustavnosti.
Predsednik VZMD Kristjan Verbič je ob tokratnem predlogu ustavnemu sodišču znova izpostavil, da je bilo na podlagi sila sporne, z vidika posledic pa naravnost šokantne novele zakona o bančništvu, poleg izjemne škode za slovensko poslovno-investicijsko okolje in kredibilnost ob skladih in institucionalnih vlagateljih, razlaščenih več kot 100.000 malih, večinoma nepoučenih vlagateljev.
Sicer pa VZMD skupaj s civilno iniciativo Izbrisani mali delničarji NKBM, na čelu katere je Peter Glavič, že nekaj časa na politiko naslavlja pobude v zvezi s postopki glede mariborske banke. Med drugim sta novembra lani predsedniku vlade in Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) predlagala prednostni nakup delnic za 150 milijonov evrov, kar je bila takrat po njihovem najvišja znana ponudba za NKBM. Hkrati je njihov predlog vseboval tudi sporazumno rešitev za razlaščene imetnike delnic in obveznic, ki bi imeli pri prodaji prednostno pravico do nakupa, država pa bi jim morala v kupnini priznati odvzeto lastnino.
Kot so pojasnili v VZMD, je kabinet predsednika vlade njihovo ponudbo poslal ministrstvu za finance, to pa jim je odgovorilo, da je do odločitve ustavnega sodišča ne bo komentiralo. Takoj po podaljšanju roka za zbiranje zavezujočih ponudb so se sami s ponudbo obrnili neposredno na SDH, kjer pa naj bi se v odgovoru “izgovarjali” na pogoje Evropske komisije.
Kot namreč odgovarjajo iz SDH, bi naknadna vključitev dodatnega ponudnika v prodajni postopek mimo razpisnih pogojev lahko povzročila težave z vidika prepovedanih državnih pomoči. Ker so jim tako predlagali v SDH, so se pobudniki obrnili še neposredno na njihovega finančnega svetovalca Lazard Freres, a razgovori niso obrodili ustreznih rezultatov.
V VZMD so ob tem prepričani, da bi s prodajo NKBM pred odločitvijo o njihovi pobudi nastale nedvomno hujše in nesorazmerne posledice v primerjavi s koristmi, ki bi jih imela NKBM in bančni sistem. Glede na javno dostopne podatke namreč namerava država po njihovem mnenju banko prodati daleč pod njeno knjigovodsko vrednostjo, kar pomeni, da takšna prodaja banke v državni lasti ni v interesu države in državljanov Slovenije.
Vse maske – prikrite in razkrite – vabljene na pustni karneval v Selnico ob Dravi, ki bo v soboto, 14. 2. 2015, s pričetkom ob 13.00 za OBČINO SELNICA OB DRAVI .
Zbirališče maškar je na parkirišču za občinsko zgradbo. Pustno rajanje v povorki se bo nato iz selniških ulic ob 14.00 uri preselilo na igrišče pri osnovni šoli.
PUSTNI KARNEVAL V SELNICI OB DRAVI
V SOBOTO 14.2.2015 13:00 PRIČETEK POVOR ZA OBČINO SELNICA OB DRAVI
14:00 PREDSTAVITEV MASK NA IGRIŠČU ZA ŠOLO
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je včeraj v predsedniški palači priredil sprejem za prejemnice in prejemnike Borštnikovega prstana. Sprejema se je skupno udeležilo 18 lavreatov, v njihovem imenu je spregovorila Štefka Drolc. Slovesnost je obeležila začetek praznovanja 50. obletnice Festivala Borštnikovo srečanje.
Festival Borštnikovo srečanje se v drugi polovici oktobra vsako leto tradicionalno prelevi v gledališko središče nacionalnih in mednarodnih razsežnosti. Letos praznuje častitljivih 50. let. Festival in festivalski ustvarjalci si danes prizadevajo za promocijo v mednarodnem prostoru in želijo utirati pot izvrstnemu slovenskemu gledališču na tuje odre.
Alja Predan, umetniška direktorica Festivala Borštnikovo srečanje, je v otvoritvenem nagovoru poudarila, da ni naključje, da je današnji dogodek, ravno na teden, ko slavimo praznik slovenske kulture. Festival Borštnikovo srečanje je postal zaščitna znamka kakovosti in ustvarjalnosti, ki jo je težko ustvariti in še težje ohranjati. Ni le zaščitna znamka mesta Maribor, je zaščitna znamka kakovosti in ustvarjalne živosti slovenskega gledališča. V nadaljevanju je osvetlila bogato zgodovino samega festivala, ki sega v leto 1964, ko je Bojan Štih prvič dobil idejo za vseslovensko gledališko srečanje in se zahvalila vsem svojim predhodnikom, od Frana Žižka, ki je idejo uresničil in ustoličil v Mariboru leta 1966, Branka Gombača, ki je Teden slovenskih gledališč spremenil v Borštnikovo srečanje leta 1970 in mu dal festivalski značaj, do Josipa Vidmarja, ki je dal ime festivalu po Ignaciju Boršniku in mnogim drugim. »Vsem njim gre zasluga za to, da je Festival obstal in ostal trdno zasidran v našo kulturno zgodovino in splošno zavest. Srčno upam, da bo oblast dojela, ne le pomena, marveč tudi veliko zgodovinsko težo in moč te dolgoletne inštitucije … in da bo v financiranju festivala prepoznala duhovno in etično investicijo v prihodnost.« Sklepne besede so bile iskrena zahvala predsedniku države, saj se prejemnicam in prejemnikom v zgodovini še ni zgodila podobna čast na najvišji politični ravni.
Foto: Boštjan Lah
Kot prejemnica Borštnikovega prstana z najstarejšo letnico med lavreati, je spregovorila Štefka Drolc, ki je izrazila veselje ob snidenju tolikih igralskih kolegov in se zahvalila predsedniku države: »Zahvaljujem se vam za ta sprejem, ki nam je v veliko veselje in čast.«
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je v nagovoru spomnil zaključne slovesnosti 49. Festivala Borštnikovo srečanje, ko je bil z odra pozvan: »… da kot predsednik države storim vse, kar je v moji moči za to, da kultura ne bi izgubila svoje vedrine, širine, energije in moči za naš narodni obstoj. Prosim sprejmite moje iskreno zagotovilo, da ta sprejem ni vse, kar bom storil za to, da bi Festival Borštnikovo srečanje obstal in da bi nove horizonte prihodnosti gledal kot v mednarodni prostor odprt festival.«
Za iskriv in topel zaključek so poskrbeli malčki ljubljanskega Maminega vrtca, ki so za vsakega lavreata posebej izdelali prstan, kar je prisotne odlikovance vidno razveselilo.
Foto: Boštjan Lah
4. seja občinskega sveta občine Muta je potekala v četrtek, 29.1.2015.
Občina Selnica ob Dravi vabi na proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, v petek, 6. januarja v dvorani Antona Martina Slomška ob 18h.
Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v petek, 6. februarja, v Stari dvorani SNG Maribor premierno uprizorila Ibsenovo Heddo Gabler v režiji Mateje Koležnik.
Foto: Damjan Švarc
Ibsenova Hedda Gabler, napisana leta 1890 in premierno uprizorjena leta 1891, je večplastna drama karakterjev, katere srž je istoimenska junakinja, ki je razočarana nad vsem, kar predstavlja njen lastni svet, in katere pogled je uprt izključno v lastni občutek neuresničenosti.
Drama, zreducirana na komorno situacijo nekega meščanskega salona kot kraja slabih, a preračunljivih odločitev, spada v tematski in časovni cikel Ibsenovih zadnjih petih dram, ki jih zaznamujejo pesimizem, melanholija in naposled tudi smrt.
»Hedda je izjemno sodoben lik, ki nosi v sebi poudarjeno individualno noto in neomajno zavedanje o svobodi lastne volje. Nezmožna vzpostavitve odnosa med lastno individualnostjo in družbenimi konvencijami poseže po najradikalnejšem dejanju svobodne volje. Njeno nezadovoljstvo je splošno stanje človeške prihodnosti. Hedda Gabler se zaveda svojega položaja, številnih slabih odločitev, ki so pripeljale do občutka neizpolnjenosti in napak, kljub temu pa se zaveda, da o načinu bojevanja z njimi odloča sama,« je povedal dramaturg Goran Ferčec.
Z inovativno interpretacijo ene najbolj drznih in vplivnih dram 20. stoletja se po izjemno uspešni režiji Brechtove Malomeščanske svatbe in s številnimi nagradami ovenčano uprizoritvijo Ibsenovega Johna Gabriela Borkmana v Maribor vrača režiserka Mateja Koležnik.
Pri Ibsenovi drami Hedda Gabler, ki jo bomo videli premierno že ta petek, ob 20h, sodelujejo:
Prevajalec je Bogomil Fatur, prirejevalki besedila Mateja Koležnik in Metka Damjan, dramaturg Goran Ferčec, scenograf Marko Japelj, kostumograf Alan Hranitelj, koreograf Matija Ferlin, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, oblikovalec svetlobe Pascal Mérat, lektorica Metka Damjan, oblikovalka maske Mirjana Djordjević.
Igrajo: Nataša Matjašec Rošker, Jurij Drevenšek, Maša Žilavec, Mateja Pucko, Ivo Ban k. g. in Matjaž Tribušon k.g..
Foto: Damjan Švarc, SNG Maribor
Na domačiji drugega princa karnevala Matevža Zokija na Budini pri Ptuju so tudi letos natanko ob polnoči uradno začeli s pustnimi opravili na Ptuju. Prav sinoči so si kurenti po tradiciji prvič nadeli zvonce, s katerimi so zaplesali ob ognju, s tem pa začeli svoje poslanstvo odganjanja zime in zla v zameno za pomlad, srečo in dobro letino.
Dogodek na Budini poleg obiskovalcev ne glede na mrzlo noč je že po tradiciji pospremilo tudi več sto kurentov, ki so tako na svoj način uradno odprli pestro pustno ptujsko dogajanje. Gre za starodavni običaj, po katerem si kurenti svojo opravo nadenejo šele na svečnico. Točno ob polnoči pa je skočil prvi kurent in glasno zazvonil, sledili pa so mu še ostali.
Pustne norčije na Ptujskem se bodo tako vrstile vse do pokopa pusta 17. februarja, najbolj zgoščeno pa bo zlasti od 7. februarja dalje, ko bo v najstarejšem slovenskem mestu potekalo letošnje že 55. Kurentovanje. Že na uvodni dan bo potekal najštevilčnejši prikaz avtohtonih pustnih mask v Srednji Evropi, takrat pa bo za nekaj dni župan Miran Senčar mestno oblast predal princu karnevala Rajku Jurgecu Bertoldu Draneškemu.
Vrhunec letošnjega Kurentovanja bo znova mednarodna povorka na pustno nedeljo, 15. februarja. Organizatorji takrat na največji pustno-karnevalski prireditvi v Sloveniji in širši regiji pričakujejo več 10.000 obiskovalcev.
Skupno na več kot 100 prireditvah javnega pomena, ki bodo letos stale okoli 170.000 evrov mestnega in sponzorskega denarja, organizatorji pričakujejo okoli 10.000 aktivnih udeležencev iz petih držav ter vsaj 120.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine.
Vir: STA
Pred enim od gostinskih lokalov v Mariboru sta se v ponedeljek nekaj pred polnočjo sprla 32-letni Mariborčan in 36-letni tujec. Ta je med prepirom z nožem zabodel Mariborčana v vrat in mu povzročil posebno hudo telesno poškodbo. Poškodovanega so reševalci pripeljali v UKC Maribor, kjer je še vedno v smrtni nevarnosti, so sporočili s PU Maribor.
Osumljenca so policisti prijeli in ga pridržali, s kriminalistično preiskavo pa se nadaljujejo, so še sporočili s Policijske uprave (PU) Maribor.
Slika je simbolična
Tokrat v Občinskem informatorju:
– na tretji redni seji so mariborski mestni svetniki spet dobili sendviče
– dijaki za sovrstnike zbrali več kot 1.500 evrov
– “Zima se mi rima”
– Zaključek projekta “Modul dance”
– kako pravilno obrezati brajdo?
ŠPORT:
– 13. krog 1. slovenske futsal lige
Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju bo uradno odprtje doživelo v noči na torek po slovenskem času, že danes zvečer pa bo na sporedu tudi prvi trening smuka za dekleta, ki bodo tako prva preizkusila smučišča v Vailu oziroma Beaver Creeku. Slednja bosta najboljše smučarke in smučarje sveta gostila do 15. februarja.
Na prvenstvu bo nastopilo enajst slovenskih smučark in smučarjev. Prvo ime ekipe je ena izmed najboljših smučark vseh časov Tina Maze, ki bo na današnjem treningu ena od štirih Slovenk. Ob njej bodo progo preizkusile še Ilka Štuhec, Ana Bucik in Vanja Brodnik.
Ob naštetih bodo slovenske barve v ZDA branili še Katarina Lavtar, Klemen Kosi, Boštjan Kline, Žan Kranjec, Matic Skube in Martin Čater. Med slednjimi ima najvišje cilje po izidih v tej sezoni Mariborčan Kosi.
Tina Maze bo skušala čim prej pozabiti zadnje prizorišče svetovnega pokala pred SP. V švicarskem St. Moritzu jo je zdelala viroza z vročino ter je na superveleslalomu ostala brez uvrstitve, v smuku pa zasedla zanjo skromno 18. mesto. Zato se je takoj po tej tekmi iz Švice odpravila v Kolorado na zadnje priprave in prilagoditev na časovno razliko ter visoko nadmorsko višino na prizorišču največjega tekmovanja sezone.
Enaintridesetletna Črnjanka bo ena izmed glavnih favoritinj za odličja v vseh petih disciplinah. Vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala je osvojila že 985 točk, več kot v celotni minuli sezoni (964), ko je bila ob koncu sezone skupno četrta. Na SP bo branila zlato medaljo v superveleslalomu, pred dvema letoma pa je bila v Schladmingu še srebrna v superkombinaciji in v veleslalomu.
Na prejšnjem prvenstvu so se v ženski konkurenci zmag veselile še Francozinja Marion Rolland v smuku, njena rojakinja Tessa Worley v veleslalomu, Američanka Mikaela Shiffrin v slalomu in zdaj že “upokojena” Nemka Maria Höfl-Riesch v superkombinaciji.
V moški konkurenci je takrat prednjačil Američan Ted Ligety, ki je slavil superkombinaciji, superveleslalomu in veleslalomu. Slalomsko zlato je osvojil Avstrijec Marcel Hirscher, smukaško pa Norvežan Aksel Lund Svindal, čigar nastop na SP je še pod vprašajem, saj še okreva po poškodbi Ahilove tetive.
Stavničarji tokrat v slalomu največ možnosti dajejo Hircherju in Shiffrinovi (Mazejevo imajo za tretjo favoritinjo), v veleslalomu prav tako Hirscherju in njegovi rojakinji Anni Fenninger, v superveleslalomu in smuku Norvežanu Kjetilu Jansrudu in Američanki Lindsey Vonn, v superkombinaciji pa Francozu Alexisu Pintraultu in Mazejevi.
Skupno bo na prvenstvu nastopilo 700 športnikov iz 70 držav. Proračun prvenstva znaša 52 milijonov evrov, največ denarja so zbrali s televizijskimi pravicami in pokrovitelji. Pričakujejo, da si bo po svetu prvenstvo ogledalo 750 milijonov ljudi. Prenose bodo na ženskih tekmah delali z 90, na moških pa z 80 kamerami.
Prvenstvo si bodo zapomnili tudi otroci iz smučarskega kluba v Vailu, saj jim v času prvenstva ne bo treba v šolo.
Vir: STA
MMKC Radlje ob Dravi vabi tudi v mesecu februarju na številne delavnice in dogodke.
Podrobnosti si oglejte spodaj.
V Vuzenici bodo Slovenski kulturni praznik letos obeležili malo drugače. V soboto, 7. februarja ob 18h, si boste lahko v Modri dvorani ogledali gledališko predstavo, komedijo Toneta Partljiča, »Gospa poslančeva«, v izvedbi gledališke skupine KD Šmiklavž.
Dijaki in odrasli, ki poklicno maturo opravljajo ali ponavljajo v zimskem roku, so danes opravljali pisni izpit iz materinščine – slovenščine, italijanščine ali madžarščine. V torek bo sledil pisni izpit iz matematike ali tujega jezika ali drugega jezika, v sredo pa še pisni izpit iz drugega predmeta poklicne mature.
Danes so tako kandidati opravljali pisni izpit iz prvega predmeta poklicne mature – izpit iz slovenščine ali italijanščine ali madžarščine. Pisni izpit iz tretjega predmeta poklicne mature, in sicer iz matematike ali tujega jezika ali pisni izpit iz drugega jezika bodo kandidati opravljali v torek. Iz drugega predmeta poklicne mature pa bodo kandidati pisni izpit opravljali v sredo. Med 5. in 14. februarjem bodo sledili ustni izpiti in izpiti iz četrtega predmeta poklicne mature.
Pri poklicni maturi se je na zimski izpitni rok 2014, ki se izvaja v letu 2015, prijavilo 1787 kandidatov (lani jih je bilo 1856) iz 140 srednjih šol in organizacij za izobraževanje odraslih.
Šole bodo kandidate seznanile z uspehom na zimskem izpitnem roku poklicne mature v sredo, 4. marca, so sporočili iz Državnega izpitnega centra.
Poklicna matura se praviloma opravlja v celoti, kar pomeni, da je treba izpite iz vseh štirih predmetov opraviti v enem izpitnem roku (spomladanskem, jesenskem ali zimskem).
Razlika med poklicno in splošno maturo glede nadaljnjega študija je v tem, da splošna matura omogoča vpis v vse študijske programe, višješolske, visokošolske in univerzitetne, poklicna pa le v višješolske in visokošolske, ne pa tudi v univerzitetne. Poklicni maturanti, ki se želijo vpisati na univerzitetni študij, morajo ob poklicni maturi opraviti še izpit iz posameznega predmeta splošne mature.
Vir: STA
Imate doma brajdo in niste prepričani, če jo pravilno obrezujete? Člani Društva za ohranjanje socialnih stikov – Most so v četrtek, 29. januarja pripravili predavanje in prikaz pravilnega obrezovanja brajde.
Na prvi letošnji delavnici pod kozolcem na Jabolčni poti, se je zbralo kar nekaj znanja željnih krajanov. Predvsem so se želeli dodatno prepričati ali je njihov način obrezovanja domačih brajd pravilen. Podobno je razložil tudi strokovnjak Janko Sekol: “Brajdo moramo spremljati od mladosti do starosti. Ne smemo je “šparati”, boljše jo je bolj porezati kakor manj. Vedeti moramo kaj je rodni les, od kod mora izraščati rodni rez, koliko očes in koliko kratkega lesa pustimo. To so osnovni pogoji.” Na “šparonih” je treba prešteti 5, 6 ali 7 očes, na reznikih pa do tri. O izrazu “šparon pa” – smo se naučili, da je poimenovanje za daljši rodni les vinske trte.
Podrobnosti si oglejte v Občinskem informatorju, danes ob 18.30.
Tokrat v Občinskem informatorju:
– POZOR: zimske razmere
– Filipa na trgu pričakala množica navijačev in oboževalk
– V mariborski in koroški razvojni agenciji le delno zadovoljni s spodbujanjem konkurenčnosti
– 10. obletnica Waldorfske šole MB
– svetovni dan brez cigarete
– januarske Vinske brbončice
V tokratni oddaji Report so govorili predvsem o informativnih dnevih srednjih šol.
Gostje oddaje so bili:
– Darinka Bukovnik
– predstavniki srednjih šol: Škofijske gimnazije Maribor, Srednje šole Slovenj gradec in Muta, SERŠ-a in Srednje prometne šole in dijaškega doma Maribor.
Vabljeni v nedeljo 8. februarja na Pliežoh cross dirko, s startom ob 10.30 za otroke in ob 11h za odrasle. Tekma bo na preseku Lovrenca na Pohorju.
Za študentsko delo se z današnjim dnem začenjajo uporabljati določbe novele zakona za uravnoteženje javnih financ, po katerih bo študentov neto zaslužek nekoliko manjši, obremenitev delodajalca pa nekoliko večja. Vendar bo študent vključen v pokojninsko zavarovanje, minimalna urna postavka pa je 3,8 evra neto.
Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ga bodo od študentskega dela morali plačati študentje, bo obračunan po stopnji 15,5 odstotka, prispevek delodajalca pa po stopnji 8,85 odstotka.
Celotna obremenitev študentskega dela za delodajalce se z dozdajšnjih 30,38 odstotka dviguje na 33,74 odstotka. Če je delodajalec za plačilo študentu v višini 100 evrov do zdaj moral plačati 130 evrov, bo moral po novem 133 evrov. Študent bo namesto celotnih 100 evrov kot do zdaj dobil neto 85 evrov, a bo zaradi plačila prispevka za pokojninsko in invalidskega zavarovanja vključen v to zavarovanje.
Od študentskega dela bo treba plačati koncesijsko dajatev v višini 16 odstotkov in dodatno koncesijsko dajatev za študentske domove v višini dveh odstotkov.
Vir: STA
Zimska plesna produkcija Plesne izbe Maribor z naslovom “Zima se mi rima” je včeraj navdušila obiskovalce v Dvorani Union v Mariboru.
Gre za že tradicionalno zimsko plesno produkcijo, ki jo vsako leto priredijo plesalci in plesalke Plesne izbe Maribor. Osem koreografinj in plesnih pedagoginj je včeraj s svojimi učenci in učenkami prikazalo 15 plesnih točk. Tako so skupaj priredili pravi plesni spektakel, in navdušili obiskovalce.
Skozi ples so tako uprizorili poezijo – z naslovom “Zima se mi rima”. Za celotno režijo in izvršno produkcijo je poskrbela Mojca Kasjak. Po besedah Kasjakove so v plesno predstavo zajeli vse generacije nastopajočih, od najmlajših pa do starejših skupin. Tako so uprizorili zimsko zgodbo v plesu.
V tokratni oddaji smo govorili o prometu, varnosti v prometu, parkiranju in delovanju redarjev in policije.
height=”478″ class=”aligncenter size-large wp-image-52939″ />
Člani Dijaške skupnosti Maribor so včeraj priredili dobrodelni koncert za socialno ogrožene družine dijakov. Z glasbenim vložkom jih je podprl Vlado Kreslin, predstavile pa so se tudi še neuveljavljene dijaške glasbene skupine. Ker se dijaki vse bolj zavedajo položaja v krizi, so tudi tokrat združili moči in pomagali sovrstnikom. S skupnimi močmi so zbrali 1.575,00 EUR.
Najprej palačinke, nato zabava
Člani Dijaške skupnosti Maribor (DSM), ki deluje pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM), so pripravili koncert s humanitarno noto. Pred tem pa so poskrbeli tudi za “dobrodelne” palačinke. Sredstva so zbirali za dijake – sovrstnike, ki se iz dneva v dan prebijajo skozi vse večjo socialno stisko. V ta namen so se jim pridružile tudi še neuveljavljene dijaške glasbene skupine mariborskih srednjih šol, nastopil pa je tudi Vlado Kreslin. Svojo podporo jim je med drugimi izkazal podpornik tovrstnih akcij Marko Soršak Soki in jim podaril zbirko DVD-jev “20 za 20″.
Mariborski dijaki v zadnjih letih svoj program delovanja vse bolj usmerjajo na humanitarno področje. Po uspešno izpeljanih »božičnih« bazarjih, so se odločili še za korak naprej. “Število dijakov, ki se znajdejo v težkem socialnem ali finančnem položaju, je vedno večje, zato smo se odločili pomagati,” je povedal Miha Dajčman, predsednik Dijaške skupnosti Maribor. K temu pa dodal: “Del denarja bomo donirali humanitarnemu društvu »Borisa Krabonje 29. oktober«”, saj – kot pravi Dajčman – pomagajo vedno več socialno ogroženim družinam.
V Mariboru se kriza odraža tudi zaradi vedno večje brezposelnosti, zato so številni dijaki primorani v delo preko študentskih servisov, da svojim družinam pomagajo skozi mesec.
S tem namenom pa so njihovi sovrstniki poiskali priložnosti pomagati, in pripravili prvi humanitarni koncert. Na slednjem so poleg pomoči svojim sovrstnik, pomagali tudi dijaških glasbenim skupinam, ki so še neuveljavljene in jim s tem ponudili možnost nastopa na »velikem« odru ŠTUK-a. Sredstva za sovrstnike so tako pomagali zbirati glasbeni ustvarjalci 6-ih različnih srednjih šol iz Maribora in Slovenske Bistrice.
Mariborčani bodo imeli priložnost spoznavanja različnih kultur in dialoga z državljani tretjih držav. V prostorih Mladinskega kulturnega centra Maribor namreč danes začenjajo s polletnim programom Medkulturni Maribor, v okviru katerega bodo izvajali medkulturne delavnice, predstavo, okroglo mizo in Živo knjižnico.
Namen programa, ki ga MKC Maribor izvaja v sodelovanju z Društvom Odnos in Mednarodnim Afriškim forumom, je medsebojno spoznavanje različnih kultur in vzpostavljanje možnosti dialoga s poudarkom na spoštljivem odnosu do kulturnih in etničnih razlik.
Program se bo izvajal do konca junija. Začeli bodo z današnjo medkulturno delavnico o afriških državah, kulturah in medkulturnem dialogu. Prihodnji konec tedna sledi spoznavanje afriške poezije in literature v Univerzitetni knjižnici Maribor.
“Maribor je večkulturna družba, kjer živijo predstavniki različnih kulturnih in etničnih skupin. Ni pa nujno, da prihaja do interakcije med njimi,” je za STA povedala koordinatorka programa Medkulturni Maribor Nina Marin. “S takšnimi programi želimo spodbuditi izmenjavo mnenj, spoznavanje in promocijo kulturne in etnične različnosti, tako da ne bi bila le strpnost v družbi ampak zares sodelovanje in sprejemanje,” je dodala.
V Mariboru po uradnih podatkih živi okoli 11.000 tujcev, med njimi so v večini državljani drugih držav Evropske unije ali nekdanje Jugoslavije. Ostalih naj bi bilo okoli 3000.
Vir: STA
Plesna izba Maribor (PIM) se je v letu 2010 vključila v štiriletni mednarodni projekt Modul dance, ki je spodbujal mobilnost umetnikov na področju sodobnega plesa. Z izplenom, ki se kaže predvsem v mednarodnih uspehih plesalke Jasmine Križaj, so ob zaključku tega projekta zelo zadovoljni, je za danes povedala plesna pedagoginja Mojca Kasjak.
V projektu Modul dance je sodelovalo 21 partnerjev iz 14 evropskih držav, iz Slovenije poleg PIM še Kino Šiška. Največji uspeh je dosegla Jasmina Križaj, ki je med drugim s Cristino Planas Letaio pripravila projekt Zelo okusen zalogaj, s katerim sta gostovali po vsej Evropi.
“Jasmina Križaj je kot naša referenčna umetnica imela zelo velike mednarodne uspehe. Dobila je kar nekaj novih koproducentov in predstava Zelo okusen zalogaj je imela veliko ponovitev na raznih odrih velikih plesnih hiš,” je povedala Kasjakova. “Izmed 52 modul dance umetnikov iz vse Evrope je pristala glede na število partnerjev in modulov, ki jih je realizirala, na četrtem mestu.”
PIM je v okviru Modul dance v štirih letih gostila veliko število tujih umetnikov. “Izvajali smo predvsem modul research/raziskava, kar pomeni, da so umetniki prihajali k nam na raziskavo po teden ali deset dni, včasih tudi na rezidenco. Istočasno smo gostili umetnike s plesnimi predstavami,” je pojasnila Kasjakova.
Projekt Modul dance je bil za PIM po finančni plati velik izziv, saj so morali del denarja zagotoviti sami. “Bilo je kar nekaj ovir, a smo zdaj uspešno zaključili projekt,” je ocenila Kasjakova.
Letos se usmerjajo na območje Afrike. Pred seboj imajo namreč umetniško rezidenco treh mariborskih umetnikov v Maliju, v kateri bosta poleg Kasjakove kot plesalke sodelovala še tolkalistka Tina Sovič in kitarist Igor Bezget. Rezidenca sodi v okvir afriško-slovenske produkcije novega projekta Maribum afriqui, katerega rezultat bo viden v okviru Festivala Lent.
“Po tako velikem mednarodnem projektu, ki je skupno vreden štiri milijone evrov, sedaj zavijamo v Afriko, ki je dejansko korenina ritma in plesa. Torej gremo nazaj h koreninam,” je dodala Kasjakova.
Že ta konec tedna je na ogled zimska produkcija PIM pod naslovom Zima se mi rima. V Vetrinjskem dvoru bodo drevi predstavili bobnarsko produkcijo njihovega rednega izobraževalnega programa, v soboto v Dvorani Union pa plesno produkcijo.
Vir: STA
Jutrišnjo rekreativno tekmo za Pokal Škrata Bolfenka, ki bi morala potekati na Cojzerici, organizatorji odpovedujejo. Iz agencija Martura, ki je organizator tekmovanja, so sporočili, da je tekma zaradi izrednih vremenskih razmer jutri odpovedana. Kot pravijo bodo nadomestni datum napovedane tekme sporočili naknadno.
Nadškofija Maribor je po večletni finančni agoniji dosegla dogovor z bankami o reprogramu 26-milijonskega dolga, piše današnji Dnevnik in ob tem dodaja, da se je v zameno za zastavo vseh svojih nepremičnin vendarle izognila stečaju. V mariborski nadškofiji za zdaj informacij še ne želijo komentirati.
Kot piše časnik, naj bi predstavniki finančno obubožane mariborske nadškofije bančnike prepričali o dolgoročnem reprogramiranju obveznosti, posojilno pogodbo pa naj bi sklenili z Banko Sparkasse, ki je sicer v avstrijski lasti in jo vodi nekdanji član uprave NKBM Andrej Plos.
V skladu z dogovorom mora nadškofija šele leta 2020 poravnati za 26,2 milijona evrov obveznosti, za kar bo morala plačevati šestodstotno letno obrestno mero, dodaja Dnevnik. Ali so v reprogram vključene tudi druge banke upnice, pa za zdaj ni jasno. Kot je znano, je nadškofija zadolžena pri najmanj štirih slovenskih bankah v tuji lasti, poleg banke Sparkasse še pri Raiffeisen, BKS Bank in Unicredit.
Dnevnik ob tem dodaja, da je do dogovora prišlo le nekaj mesecev po ustoličenju novega ljubljanskega nadškofa Staneta Zoreta, zdaj ko naj bi bil dogovor z upniki sklenjen, pa tudi v Mariboru pričakujejo imenovanje novega vrhovnega cerkvenega poglavarja.
Vse od odstopa takratnega nadškofa Marjana Turnška julija 2013 mariborsko nadškofijo kot apostolski administrator iz Celja vodi tamkajšnji škof Stanislav Lipovšek, ki je danes za STA povedal le, da imajo za zdaj dogovor, da zadeva še ni zrela za javnost, zato je ne more komentirati.
Popoldne so za STA enako pojasnili tudi v ordinariatu Nadškofije Maribor, kjer so povedali, da je postopek pogajanj in dogovarjanj o reguliranju medsebojnih dolžniško-upniških razmerij z vsemi upniki sicer v sklepni fazi, vendar še ni popolnoma zaključen.
“Za začetek veljavnosti kakršnihkoli morebitnih dogovorov morajo biti izvedeni še nekateri koraki. Podrobnejših informacij v zvezi s tem zato še ne moremo posredovati, ker bi kršili dano zavezo k molčečnosti. Ko oziroma če bomo v dogovarjanju z upniki prišli do želene končne rešitve in veljavnih dogovorov, bomo javnost o tem takoj obvestili,” je v pisnem pojasnilu sporočil generalni vikar nadškofije Janez Lesnika.
Tudi v banki Sparkasse so glede morebitnega dogovora zelo redkobesedni. Kot so pojasnili za STA, banka v skladu s pobudami in priporočili Banke Slovenije sodeluje v več primerih restrukturiranja, mariborska nadškofija pa je eden od primerov konstruktivnega sodelovanja pri skupnem restrukturiranju terjatev vseh vpletenih bank. Ob tem pa so dodali, da posameznih primerov ne komentirajo, saj da jih k temu zavezuje bančna tajnost.
Že nekaj časa se v javnosti špekulira o tem, da naj bi mariborski priskočila na pomoč sosednja graška nadškofija, kar je že pred več kot letom dni za avstrijski časnik Wirtschaftsblatt potrdil gospodarski direktor škofije Gradec – Seckau Herbert Beiglböck. Takrat se je govorilo o tem, da bi graška škofija lahko odkupila sedež nadškofije na Slomškovem trgu, sosednji Andreanum, v katerem domuje več cerkvenih ustanov, med drugim teološka fakulteta, morda pa tudi prostore škofijske gimnazije in dijaškega doma na Vrbanski.
Vir: STA
Foto: Wikipedija
Policisti ponovno opozarjajo na problematične, zimske razmere na cestah. Samo ta petek dopoldne so na območju Policijske uprave Maribor obravnavali 25 prometnih nesreč. Eno najbolj kritičnih območij je klanec v Zgornji Spodnji Selnici.
Miran Šadl, predstavnik za odnose z javnostmi na PU MB, je pojasnil, da so danes dopoldne, od 7ih do 12ih obravnavali 25 prometnih nesreč. V treh primerih je bilo (skupno) lažje poškodovanih 6 oseb. Ob tem je posebej poudaril, da je eno najbolj kritičnih območij klanec v Zgornji Spodnji Selnici – tam, kjer je odcep za Sveti Duh na Ostrem vrhu (domačinom znan tudi kot Bistriški klanec). “Tovornjaki so obtičali na cesti, s tem ovirali promet in ogrožali tudi ostale udeležence. Po naših informacijah, so jim domačini pomagali in tovornjake skušali s traktorji umakniti s cestišča” je pojasnil Šadl. Še enkrat je pozval, naj vozniki tovornih vozil raje izberejo kakšno drugo pot! Ker nekateri vozniki osebnih avtomobilov še vedno kršijo predpise o obvezni zimski opremi, pa dodaja, da “brez primerne opreme v takšnih razmerah na cesti nimajo kaj iskati.”
Od jutranjih ur, ko je v Mariboru pričelo snežiti, ima zimska služba Maribor na terenu 7 traktorjev s plugom in posipalcem, 1 poltovorno vozilo s posipalcem in 4 poltovorna vozila, ki čistijo sneg na težje dostopnih terenih in stopnicah. Snaga je zadolžena za pluženje in posipavanje pločnikov na celotnem levem bregu Drave, na desnem bregu pa za Trg revolucije in del Studenc (Valvazorjeva, Ruška in Sokolska cesta). V zimski službi trenutno dela 20 ljudi, glede na intenzivnost sneženja pa bodo zimsko službo izvajali v treh izmenah.
Kot so sporočili iz Snage, se zavedajo, da vsi pločniki še niso očiščeni snega, vendar je zaradi močnega sneženja nemogoče zagotavljati prehodnost vseh površin, ki obsegajo dobrih 300 kilometrov. “Zato trenutno, ko še sneži, plužimo po vnaprej določenih prioritetah, zato občane prosimo za razumevanje,” so sporočili iz Snage.
Neznani storilec je v noči na 30. januar, najprej vlomil v gospodarsko poslopje v Črešnjevcu, v notranjosti pa še v zaklenjen prostor stiskalnice olja. Od tam je odtujil stiskalnico za hladno stiskanje semen, z vso dodatno opremo, iz hladilnika pa še 5 litrov konopljinega olja in 5 litrov olja iz grozdnih pečk.
Slika je simbolična
V hlevskih prostorih je neznani storilec našel in odtujil tudi čistilec semen domače izdelave.
Vse odtujene stvari je naložil na enoosno prikolico, znamke Amigo, tip A-6, reg.štev. MB 29-64H, ki je bila parkirana za gospodarskim poslopjem ter jo prav tako odtujil.
Materialna škoda znaša okoli 10.000 evrov.
