Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
zupan-andrej-fistravec-odziv-na-zbiranje-podpisov-1

Mariborski župan Andrej Fištravec se je po pismu premierju Miru Cerarju zdaj v zvezi s težavami pri načrtovanju proračuna za naslednji dve leti odločil pisati še ministrici za finance Mateji Vraničar Erman. V pismu je ministrico opozoril na neuravnoteženo financiranje Mestne občine Maribor in ob tem predlagal novo formulo izračuna primerne porabe.

FOTO: STA

FOTO: STA

Kot je zapisal Fištravec, lahko ministrica pismo vzame kot prispevek k reševanju sistemskih težav, na katere je opozorilo že računsko sodišče ob reviziji poslovanja 22 slovenskih občin v zvezi s tekočimi transferji.

Sodišče je namreč ugotovilo, da dejanski zneski, ki jih občine izplačujejo za zakonske naloge, močno odstopajo od povprečne porabe, ki jo odraža povprečnina in da je to temeljni problem sedanjega sistema določanja povprečnine.

“Dejstvo je, da korekcijski faktorji ne upoštevajo razlik v cenah storitev, ki se med občinami zelo razlikujejo in razlik med dohodki plačnikov, na kar posamezne občine nimajo vpliva. Zato podpiramo prizadevanja računskega sodišča in odločitev, da izvedejo revizijo sistema primerne porabe,” je opozoril mariborski župan.

Zakon o financiranju občin po sedanji metodologiji izračuna razvitosti Mariboru priznava 80-odstotno sofinanciranje investicij iz državnega ali evropskega proračuna, a v realnosti po besedah Fištravca temu ni tako, saj prejmejo tudi le 40, 50 ali 60 odstotkov.

Kot je spomnil mariborski župan, Ljubljani na osnovi zakona o glavnem mestu pripadajo dodatna sredstva iz naslova dohodnine, zato vladi predlaga, da bi tudi Mariboru lahko pripadala dodatna sredstva na osnovi zakona o glavnem mestu vzhodne kohezije.

“Mariborčani smo že več let drugorazredni državljani. Stanje se iz leta v leto poslabšuje. Zakonsko obveznih nalog že nekaj let ne moremo v celoti financirati in s tem zagotavljamo našim občanom nižji standard kot Ljubljana in druge občine,” je izpostavil Fištravec.

Zaradi nezadostnega pokrivanja zakonsko obveznih nalog – letos je le nekaj več kot 60-odstotna – mora občina po besedah Fištravca te financirati iz lastnih prihodkov, kar povzroča notranje zadolževanje. Slednje v tem trenutku znaša že skoraj 17 milijonov evrov, medtem ko mora občina za lastne investicije najemati kredite in tako njena zunanja zadolženost znaša že skoraj 30 milijonov evrov.

Ker je formula, ki določa financiranje občin, po besedah župana zastarela in ne odraža več dejanskega stanja, prav tako pa je nepravična in diskriminatorna do drugega največjega mesta, v Mariboru predlagajo novo. Ta mora pri številu prebivalcev obvezno upoštevati stalno in začasno prebivališče pa tudi socialni vidik občine, torej število brezposelnih in koeficient razvitosti, je navedel. Kot so izračunali, bi Maribor po novi formuli prejel kar 23 milijonov evrov več primerne porabe.

Fištravec je v pismu še enkrat spomnil, da imajo za zdaj pripravljen neuravnotežen predlog proračuna za leti 2017 in 2018, pri čemer jim za naslednje leto manjka 25, za leto 2018 pa 23 milijonov evrov. Če jim država ne bo prisluhnila, lahko po njegovih besedah pride do zloma socialnega stanja, občina pa ne bo sposobna realizirati že pridobljenih infrastrukturnih evropskih in slovenskih projektov.

Vir: STA

Foto: Marko Pigac

Včeraj so člani Srbsko kulturnega društva Maribor priredili Dan srbske kulture v Mariboru. Na Trgu Leona Štuklja ste lahko okušali dobrote srbske kulinarike, plesali tradicionalne plese osrčja Bakana.

Obiskuvalci so lahko poizkušali različne jedi, ki krasijo srbski kulinarični mozaik ter segreli svoje telo ob pravem šumadijskem čaju. Za vrhunec večera so poskrbeli folkloristi društv, ki so ob spremljavi narodnega orkestra, skozi igro in pesmi pričarali nepozabno vzdušje.

Foto: Marko Pigac

Foto: Marko Pigac

Foto: Marko Pigac

Foto: Marko Pigac

Foto: Marko Pigac

Foto: Marko Pigac

Foto: Marko Pigac

OK Maribor : OK Panvita - Pomgrad

Odbojkarji Maribora so v zaostali tekmi 9. kroga 1. DOL za moške doma premagali Panvito Pomgrad s 3:1 (12, -20, 18, 18).

OK Maribor : OK Panvita - Pomgrad

Preložena tekma devetega kroga državnega prvenstva odbojkarjev med ekipama Maribora in Panvite Pomgrada iz Murske Sobote se je končala s pomembno zmago Mariborčanov, ki so se utrdili na šestem mestu prvenstvene razpredelnice. Njihov uspeh ni pomemben le zaradi dejstva, da so prekinili niz treh zaporednih porazov, ampak tudi zaradi dejstva, da so premagali neposrednega tekmeca v boju za uvrstitev v modro skupino, pred katerim imajo zdaj šest točk prednosti. Prav takšna je njihova prednost pred sedmouvrščenim Salonitom Anhovo.

Gostitelji so tekmo začeli silovito, odlično so izvajali začetne udarce, igrali zanesljivo v obrambi in učinkovito v napadu. Ton igri so dajali Tomaž Horvat, Alan Košenina in Vasja Plesec, ki jih je razigraval Tin Vrabl, v bloku pa sta se izkazala Jan Mulec in Filip Uremović. Ob prvem tehničnem odmoru je bilo 8:4, ob drugem že 16:6 in pot do zmage v nizu je bila odprta.

V drugem nizu so gostje občutno izboljšali igro. Razigrala sta se Jakob Rojnik in Jernej Detela, tudi njuni soigralci so pokazali povsem drugačen obraz kot v prvem nizu. Pojenjala je tudi vnema gostiteljev, ki so si privoščili vrsto slabih potez. Za višanje prednosti Prekmurcev (23:15) je skrbel predvsem učinkoviti Rojnik. V končnici so se gostitelji z borbeno igro gostom približali na štiri točke, zasuk pa jim ni uspel.

V tretjem nizu so mariborski odbojkarji spet zaigrali odlično. Najbolj zaslužna za vodstvo 16:11 pa sta bila učinkovita Horvat in Košenina. Toda fantje na drugi strani mreže se niso dali. Rojnik in Aljoša Bogožalec sta poskrbela, da je prednost Maribora skopnela na točko, obetala se je zanimiva končnica, v kateri pa so bili gostitelji bolj zbrani in odločni.

Gostitelji so v četrtem nizu povedli 4:0, ob prvem tehničnem odmoru vodstvo povišali še za točko. V nadaljevanju je bila igra izenačena, Mariborčani niso popuščali, do konca niza so ohranjali prednost petih ali šestih točk.

“Zelo sem zadovoljen z zmago in tudi z igro naših odbojkarjev. Po treh porazih smo potrebovali zmago, za katero jim čestitam. Vesel sem tudi zaradi tega, ko so po izgubljenem drugem nizu v nadaljevanju spet zaigrali tako, kot sem od njih pričakoval in kot smo se dogovorili,” je razložil trener Maribora Matevž Kamnik. “Ekipa Maribora je zasluženo zmagala. Bila je boljša v vseh prvinah igre, naši fantje pa spet niso igrali tako, kot znajo. Imeli smo premalo razpoloženih odbojkarjev, da bi lahko dosegli ugoden rezultat,” pa je pojasnil trener Panvite Pomgrada Dejan Fujs.

Vir: STA

smučišče areh

Občina Ruše in podjetje Marprom sta vendarle dosegla skupen dogovor glede smučarske sezone na ruškem Pohorju. Sezona naj bi se začela že ta vikend, v soboto 10. decembra.Zapletlo se je pri dovoljenjih glede uporabe zemljišč na Areškem Pohorju.

Občina Ruše in podjetje Marprom, ki upravlja s smučišči na Pohorju, nista našla skupne točke glede višine najemnine, ki jo je zahtevala občina Ruše. Na Občini so namreč zahtevali najemnino za uporabo zemljišč na Areškem Pohorju, vendar so v podjetju Marprom ceno za kvadratni meter vztrajno nižali. Marpromu so iz občine posredovali dopis za pogajanja o najemu 500 tisoč kvadratnih metrov površin, ki so namenjena za smučanje. V Marpromu se niso odzvali, tik pred sezono pa so se le pričeli pogajati.
Občina je posredovala predlog, da bi bila najemna cena 0,3 evra na kvadratni meter, kar je najnižja cena, ki jo občina ponuja tudi vrtičkarjem v Rušah, vendar so to ceno na Marpromu zavrnili.

Tudi po razpolovitvi cene s strani občine, strinjanja s strani Marproma ni bilo. Ruški župan Uroš Razpet je pojasnil, da bi denar, ki ga bodo dobili od najemnine, vrnili na Pohorje. Torej bi dve tretjini najemnine namenili za razvoj infrastrukture na Arehu, tretjino za Bellevue, za zadnjo tretjino pa so celo Marprom pozvali, da naj sami povedo v kaj bi vložili denar.

Smučarska sezona na Arehu se prične 10. decembra

Očitno pa je le prevladala zdrava pamet in so se uspeli dogovoriti tako, da bodo vsi zadovoljni. Koncesija bo tako podeljena za čas trajanja pogodbe Marproma s stečajnim upraviteljem, za dve smučarski sezoni. „Cena smučarske karte bo ob ponedeljkih še posebej ugodna za prebivalce občine Ruše, 10 evrov, za tako imenovani „Ruški ponedeljek“,“ so sporočili iz občine Ruše.

zimski sportni vikend na arehu (28)

Dogovorili so se, da bodo smučarske šole imele enakovreden status, tečaje pa lahko izvajajo pod pogojem, da za svoje tečajnike in vaditelja kupijo karte in prijavijo prisotnost na smučišču. Takšna praksa, ki do sedaj ni veljala,  sicer velja povsod drugod. Smučarske karte za zimsko šolo v naravi bodo za osnovnošolce brezplačne, oziroma bo ruška občina v zameno za to, prispevala sredstva za pokritje stroška teptanja snega.

Da se dogovori razvijajo v pozitivno smer so nam potrdili tudi na Marpromu, hkrati pa so napovedali, da se bo to soboto, 10. decembra, smučarska sezona pričela tako na mariborskem, kot na areškem Pohorju. „Na mariborskem delu bosta delovali vlečnica Bellevue in sedežnica Sleme, na areškem pa vlečnici Areh in Cojzerica,“ so zapisali na Marpromu. Ali bodo poleg omenjenih obratovale še katere žičnice, pa bo dokončno znano v petek.

Snežni topovi na Pohorju

S topovi trenutno zasnežujejo Snežni stadion oz. progo do vključno Trikotne jase. Na višje ležečih progah so namreč temperature okoli 6 stopinj Celzija ali več, zaradi inverzije, a situacija naj bi se že jutri obrnila. Direktor Marproma Bernard Majhenič pravi, da bodo Pohorje že to soboto spet lahko napolnili smučarji.

Če ni iz neba pa iz topa“, je Majhenič zapisal na svojem Facebook profilu in dodal video posnetek:

Upravljavci Mariborskega Pohorja imajo na razpolago skoraj 100 svojih topov, je pojasnil Majhenič, “s čimer smo prihranili kar nekaj nevšečnosti, ker jih ni treba več toliko premeščat, samo še vklapljamo jih.” Napoveduje, da bodo Mariborčanom in ostalim obiskovalcem Pohorja že ta vikend spet na razpolago zimske radosti. “V soboto želimo odpreti dve progi na Arehu in dve na Belleviju, dokončna odločitev pa bo  znana v petek“, je dodal Majhenič.

FOTO: maribor-pohorje.si

Do tega petka, 9.12.2016, bo led na drsališču v centru Maribora zagotovo urejen. Upravljalci z drsališčem, letos je to podjetje Lucky Luka, zagotavljajo pravo “ledeno” zabavo vsak dan do marca.

Ta petek sledi uradna otvoritev drsališča, kdaj točno sicer še ne vedo, zagotovo pa bomo lahko drsali v poznih popoldanskih oziroma večernih urah, vsaj tako zagotavljajo na mariborski občini, kot v podjetju Lucky Luka.

Postavljanje drsališča v Mariboru

Postavljanje drsališča v Mariboru

Ob odprtju drsališča bodo ljudi spustili na ledeno ploskev, ob tem pa bodo napovedali tudi praznično dogajanje na in okrog drsališča, pa tudi odprtje božičnega sejma in stojnic okrog drsališča. Organizatorji v času praznikov pripravljajo tudi gala prireditev z drsalci in drsalno revijo.

Zagotovo pa v letošnji drsalni sezoni napovedujejo animacije na ledu, pomoč vaditeljev pri prvih korakih na ledu, tematske animacije in igre na ledu za otroke, da se bodo lahko zabavali. Vedno je tudi možnost tečajev drsanja in individualnega učenja. Za vse tiste, ki v tem času praznujete rojstni dan, se lahko odločite za praznovanje na ledu. “Vikend urice, disco night, počitniško drsanje med prazniki, skratka celotno obdobje so marca smo zapolnili s pestrim dogajanjem,” je pojasnila Ines iz podjetja Lucky Luka.

FOTO: Lucky Luka

FOTO: Lucky Luka

Cena drsanja je ugodna, 4 evre, v kar je vključena tudi izposoja drsalk za vse tiste, ki jih nimajo. Drsališče bo obratovalo vsak dan med 10. in 22. uro, tudi med prazniki.

Letos smo poskrbeli za malo drugačno dogajanje. V našem podjetju smo vsi drsalci, zato smo edini, ki postavljamo drsališče in vemo tudi kako se stvarem streže na drsališču. Za nas se projekt začne šele takrat, ko je led narejen,” dodaja Ines iz podjetja Lucky Luka.

Letošnja novost na drsališču bodo v led vgrajene led lučke. Zabava bo tako zagotovljena.

V svetu odraslih

V 9. študentski oddaji smo prvič povabili sogovornike v naš studio. Obiskala sta nas nagrajenca Miklošičeve nagrade Urša Kac in David Hazemali, predstavili smo Mestni mladinski svet in se pogovarjali o njihovem projektu Iz Maribora do Bruslja, za na konec pa smo gostili še asistenta iz FGPA Marka Jaušovca.

obcinski informator 1

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Protest pred rektoratom Univerze v Mariboru
– Mariborčani prejeli informativne glasovnice
– Bivši lastnik iz hiše potrgal okna
– Predavanje Kako reči NE
– Božični bazar na Walfdorfski šoli
– Večer domoljublja v Bistrici ob Dravi
– Poklicni sejem na OŠ Selnica
– Miklavž obiskal otroke na Zgornji velki
– Prižig lučk pred ruško občino
– Miklavž obiskal otroke v nakupovalnem središču

obcinski-informator

na-glas-selnica

V oddaji Na glas smo tokrat gostili predstavnike iz Občine Selnica ob Dravi. Kot pravi župan Jurij Lep občina posluje dobro, po nekaj letih je tudi zaključen projekt kanalizacije. Ob tem smo izvedeli, da se je Hram kulture Arnolda Tovornika dobro odrezal v dobrem letu delovanja in so ga ljudje vzeli za svojega, niso pa pozabili na pester program decembrskih prireditev.

Inštitut za mladinsko politiko je danes podelil certifikate mladim prijaznim občinam. Certifikat je prevzel tudi podžupan Mestne občine Maribor Saša Pelko.

Certifikat podeljuje Inštitut za mladinsko politiko v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Na inštitutu so ob tem sicer izpostavili, da so mladi med 15. in 29. letom starosti postali ena najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Obstoječi certifikat, ki ga je mariborska občina prejela kot ena izmed prvih slovenskih občin leta 2012, se s tem podaljšuje do leta 2020.

 

Mariborski podžupan je ob prejemu certifikata izpostavil predvsem dva rezultata, ki sta zaznamovala preteklo obdobje. To je nagrada NALAS, ki jo je Mestna občina Maribor prejela za primer dobre prakse “Soustvarjanje socialnih prostorov – za mlade z mladimi” in soglasno sprejetje ter sedaj tudi uspešno izvajanje 2. Lokalnega programa mladih v MO Maribor za obdobje 2016 – 2021. Podžupan Pelko je na slovesnosti podpisal tudi dogovor o pravicah in obveznostih nosilke certifikata mladim prijazna občina.

V sled podaljšanju certifikata bosta mariborski podžupan in predsednik Mestnega Mladinskega sveta Maribor Matic Matjašič, na pročelju stavbe na naslovu Trg Revolucije 9, prihodnji teden slavnostno otvorila tablo z napisom MLADIM PRIJAZNA OBČINA.

robin-food-2

Spomladi 2017 v Maribor prihaja nova prva svetovno največja trajnostno naravnana trgovina, Robin Food. Gre za organizacijo, ki razpolaga s presežki hrane s spletnim sistemom za izvrševanje donacij do dobrodelnih organizacij in posameznikov.

Robin Food je organizacija, ki povezuje fizični trgovinski sistem razpolaganja s presežki hrane s spletnim sistemom za izvrševanje donacij do dobrodelnih organizacij in posameznikov. Koncept bo s prihodnjim letom zaživel v Mariboru, v prvem trimesečju novega leta 2017, vsaj tako pravijo vodilni. Takrat bodo premierno odprli največjo trajnostno naravnano trgovino v Evropski uniji, Robin Food.

presezek-hrane

Slika je simbolična

S tem naj bi se spremenil odnos do viškov hrane z diskontno prodajo, restavracijo z zgodbo na krožniku, zmanjševal odpadke, hkrati pa bo z donacijami hrane skrbel, da ta pride do skupin ljudi, ki jo najbolj potrebujejo. V Robin Food-u bodo tako, v partnerstvu s SURF-om, v trgovini vzpostavili tudi restavracijo z delno uporabo presežkov živil, fermentirali presežke kmetovalcev v nov izdelek ter izvajali izobraževanja, delavnice na razne tematike.

Food for Life Global oz. Hrana za življenje bodo ključni v donacijski shemi, povezovanju z dobrodelnimi organizacijami ter razdeljevanju že pripravljenih obrokov (donacije s strani trgovin pakiranih živil ali donacija že pripravljenih obrokov s strani catering podjetij, restavracij) do tistih, ki to hrano potrebujejo. Seveda bodo imeli prednost tisti, ki to hrano potrebujejo vsakodnevno v osrednji ter štajerski regiji.

donacija-hrane

Slika je simbolična

Ključno je, da vsi skupaj ustvarjamo učinek na okolje (zmanjšanje zavržene hrane), na družbo (razdeljevanje oz. doniranje živil, obrokov) in posledično ozaveščanje ter aktiviranje – vključevanje državljanov v Robin Food shemo“, so nam pojasnili.

Izpostaviti je potrebno, da bo s prvim večjim Robin Food „Supermarket -om“ v Evropski uniji pričela zgodba krožiti ter ustvarjati vse te dodane vrednosti na trgu skupaj s partnerji, ki si prizadevajo, da bi se s pripravljeno dokumentacijo pričelo vzpostavljati tudi v drugih državah EU, pa tudi izven.

Združevanje podjetij in donatorjev

Robin Food na eni strani združuje podjetja, ki razpolagajo s presežki živil s kratkim rokom pred iztekom ter donatorje, ki želijo samo donirati, med te pa spadajo tako trgovine, kot restavracije. V vmesnem členu povezujejo tudi prostovoljce, ki lahko pomagajo pri transportu, pomoč v skladišču, trgovini ali pobiranju viškov na kmetijskih površinah.

robin-foor

Ciljajo na tiste končne potrošnike, ki lahko zaradi Robin Food-a mesečno več privarčujejo. Ravno zato pa je cilj vzpostavljati trgovine v regijah, kjer je več brezposelnih in socialno ogroženih. Točen datum odprtja in lokacija trgovine zaenkrat ostajata skrivnost. V interesu vseh vpletenih deležnikov in ciljne javnosti je, da se v tem trenutku ta podatek še ne razkrije. „Odločili smo se za Maribor – mesto z bogato zgodovino,“ so še zapisali.

prednovoletni sejem UM

Univerza v Mariboru in Poslovno-proizvodna cona Tezno sta s ciljem izboljšanja sodelovanja med akademskim in poslovnim okoljem danes v Mariboru priredili prednovoletni raziskovalni sejem. Udeležili so se ga tudi predstavniki gospodarstva, ki bi bili novih vezi veseli, a si želijo specifičnih znanj in več poudarka na raziskavah.

Dovolj imamo diplomiranih ekonomistov, mi potrebujemo zavarovalničarje,” je na okrogli mizi na temo prenosa znanja v gospodarstvo, ki je potekala v okviru prvega prednovoletnega raziskovalnega sejma, povedal predsednik uprave Zavarovalnice Sava David Kastelic. Da univerza izobražuje preveč splošne kadre, ne pa strokovnjakov za specifična področja, sta izpostavila tudi direktor za tehnološki razvoj v Impolu Peter Cvahte in vodja razvoja v Talumu Avgust Šibila. Na univerzi si želita več raziskovalnih inštitutov in več raziskav, še posebej s trenutno gospodarsko zanimivejših področij, da bi tako lažje konkurirala ponudbi z drugih univerz, še posebej Tehniške univerze v Gradcu, ki je tu po besedah Šibile zelo močna.

prednovoletni sejem UM

Želimo biti konkurenčni, a težko konkuriramo s tako mačehovsko odrejenimi sredstvi, kot jih v ta namen namenja naša država,” je odgovoril rektor univerze Igor Tičar. Da je znanje, ki ga študenti pridobijo na mariborski univerzi konkurenčno, pa po njegovih besedah med drugim potrjuje dejstvo, da so dobro sprejeti pri delodajalcih “čez mejo”. Direktor Poslovno-proizvodne cone Tezno Gorazd Bende je dodal, da je lahko graška univerza uspešnejša od mariborske tudi zaradi večje podpore lokalnega gospodarstva. “To je še en dokaz, da eden brez drugega ne moremo. In tu se moramo oboji bolj potruditi. Današnji sejem je le en korak,” je dejal.

Pritrdil mu je predsednik Štajerske gospodarske zbornice Roman Glaser in konkretno predlagal več vključevanja strokovnjakov iz gospodarstva v izvajanje študijskih programov na univerzi ter več vključevanja študentov in profesorjev v konkretne projekte v gospodarstvu. To je po njegovih ocenah bolj pomembno kot denarna podpora, na pomanjkanje katere se številni izgovarjajo. “Naša največja težava ni denar, ampak se moramo začeti pogovarjati in razumeti,” je dejal.

Dajmo priložnost mladim!

Današnji sejem, namenjen navezovanju stikov med posameznimi deli univerze in podjetji, večinoma s sedežem v coni Tezno, je potekal v stavbi podjetja Menerga, katerega direktor Danijel Muršič je poudaril, da je mladim treba dati tudi priložnost, da se podajo na samostojno pot. “V tej coni je veliko praznega prostora, ki ga ne znamo ponuditi mladim ljudem,” je dejal.

prednovoletni sejem UM

Mariborski župan Andrej Fištravec je spomnil, da na občini pravkar spreminjajo prostorski načrt za to cono, da bo prostorsko bolj prilagodljiva investitorjem. Tudi sam pa si želi, da bi zemljišča lahko ponudili za minimalno ceno, “a to v naši državi žal ni možno“. Generalna direktorica direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Sabina Koleša je zavrnila kritike in poudarila, da država z različnimi ukrepi spodbuja vlaganje v raziskave in razvoj ter sodelovanje različnih inštitutov s podjetji. Izboljšave so po njenih besedah tudi na področju oddajanja zemljišč investitorjem, “kjer se rešitve iščejo na individualni ravni“.

To se dogaja prepočasi, zato nismo konkurenčni drugim državam,” je vztrajal Muršič. “Odkrivamo toplo vodo pri vsaki malenkosti. Medtem ko se prelagajo papirji, nam ljudje bežijo, podjetja propadajo,” je dodal. Do odnosa države do vzhodne Slovenije je bil zelo kritičen tudi profesor mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete (EPF) Borut Bratina. Spomnil je, da so različne institucije na čelu z Univerzo v Mariboru po marčevskem obisku vlade v Podravju izluščile vrsto konkretnih predlogov ukrepov za razvoj vzhodne kohezijske regije, a od države za to “ni prišlo še niti centa“.

VIR: STA

obcinski informator 1

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Mariborčani za vlado drugorazredni
– Na OŠ Selnica delavnice za nadarjene učence
– Koraki za korakce pripravili dobrodelni koncert
– 9. Dobrodelni kulinarični večer Rotaract kluba Maribor
– Kursovci delili kondome
– 7. Hanzekovi večeri na Smolniku
– Tečaj ličenja z Matejo Naberšnik

obcinski-informator

Slika je simbolična

V ponedeljek pozno popoldne je zaradi pregretja dimniške cevi, ki je speljana skozi leseno montažno steno, zagorel tram ostrešja mizarske delavnice na Rdečem bregu v občini Lovrenc na Pohorju. Požar je uspelo pogasiti šele gasilcem, čeprav materialna škoda še ni natančno ocenjena, pa ta po prvih ocenah policije ne presega 50.000 evrov.

Kot so sporočili iz Policijske uprave Maribor, sta požar sprva skušala z gasilnim aparatom pogasiti lastnik objekta in njegov brat, a jima to ni uspelo, zato se je ogenj razširil na ostrešje. Pozneje so posredovali gasilci, ki so odstranili celotno ostrešje in s tem preprečili širitev ognja na lesen silos, v katerem je bila večja količina lesenih skoblancev, prahu in žagovine.

PGD Lovrenc na Pohorju

PGD Lovrenc na Pohorju

Lastnik objekta in njegov brat sta v požaru po mnenju policistov ravnala zelo prisebno, saj sta takoj zatem, ko sta ugotovila, da požara ne bosta uspela pogasiti sama, poklicali pa so tudi že gasilce, s ponjavami prekrila mizarske stroje in ročno orodje. S tem sta preprečila občutno dodatno škodo, ki bi jih na teh strojih in orodju lahko povzročila voda ob gašenju.

Policisti, ki so opravili ogled kraja požara, so tujo krivdo za požar izključili. Ko bodo zbrali vsa potrebna obvestila bodo pristojnemu tožilstvu poslali poročilo.

vir: ZD MB

Kaj torej preostane meni pacientu, kot da se sam podam v iskanje parodontologov na spletu ali pa pokliče svoje zobozdravnike, če imajo kontakte omenjenih specialistov“, je v pismu zapisal ogorčeni pacient, ki mu na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) očitno niso dali informacij, ko se je želel naročiti na pregled.

Vir: dens

Vir: dens

Pred približno mesecem dni smo že poročali o OGORČENEM PACIENTU, ki je takrat Sindikat zobozdravnikov Slovenije (DENS) opozoril na ignoranco ZZZS. S tokratnim pismom je pri njih iskal podporo že drugič. “Tokrat je pacient sam naredil spisek vseh parodontologov, saj na straneh ZZZS slednjega nimajo, kljub temu, da imajo vse podatke o parodontologih v Sloveniji in celo zaposlene ljudi, ki spremljajo poročila o čakalnih dobah,” je v sporočilu za javnost zapisala predsednica DENSa Alenka Krabonja. V sindikatu menijo, da je pacient izpostavil ključno težavo: kako je mogoče da državni ZZZS pacientom ne ponudi niti spiska parodontologov, da bi se lahko ljudje prijavili, niti besede o čakalnih dobah, s katero so pacienti soočeni.

zobozdravnik

“Katastrofalno stanje za paciente na področju parodontologije”
Tako se glasi naslov pacientovega pisma, v katerem opisuje zapleten postopek “misije nemogoče”.
S prvo težavo, ki se sreča pacient v Sloveniji je popolnoma neurejen in popolnoma pomanjkljiv naslovnik parodontologov na spletni strani Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije – ZZZS. Tam imajo namreč spisek parodontologov samo za: Maribor, Gornjo Radgono in Celje. Ostalih parodontologov na uradnih spletnih straneh ZZZS ni, čeprav o čakalnih dobah imajo na ZZZS zaposlena dva človeka, ki sprejemata informacije o tem. O tem kaj delata ni jasno?!!!” Celotno pismo si lahko preberete spodaj, v galeriji.

ZZZS-ju ponudil brezplačni seznam
Kar očtino niso zmogli v državni instituciji, je zmogel pacient. Zapisal je seznam parodontologov v Sloveniji in ga brezplačno ponudil v uporabo ter celo objavo na straneh ZZZS-ja. Pravi, da jim avtorskih pravic ne bo računal. Spodaj objavljamo celoten seznam.

seznam-parodontologov-prvi-del

seznam-parodontologov-drugi-del

Na prvi pogled prijazen Kekec naj bi skrival slabe namene.

Danes so Mariborčani v Lipnici in Gradcu opazili plakate, ki opozarjajo na prikrito nevarnost Slovencev, ki delajo v sosednji Avstriji. Na prvi pogled prijazen Kekec, naj bi skrival prave namene, kot so uničenje avstrijske kulture, prevzem njihovih služb in polastitev njihovih žensk.
Bralec, ki je želel ostati anonimen, nas je obvestil o sovražni komunikaciji proti Slovencem, za katero pravi, da jo Avstrijci širijo s temi plakati (glej sliko).

Na prvi pogled prijazen Kekec naj bi skrival slabe namene.

Na prvi pogled prijazen Kekec naj bi skrival slabe namene.

Avstrijski domoljubi pišejo “izgleda prijazen, ampak je gospodarski migrant in bo:
– uničil našo kulturo
– izkoristil naš socialni sistem
– odvzel naše službe
– nadlegoval naše ženske
Obranimo se jih!!!

Kdo je naredil te plakate, nam še ni uspelo izvedeti, očitno pa gre za neke vrste anti-slovensko kampanjo.

poslovni maribor oddaja

V oddaji Poslovni Maribor smo ponovno spregovorili s predstavniki uspešnih mariborskih podjetij. Tokrat smo se oglasili na podjetju Impedanca in Drava center, pogovarjali smo se tudi s Karolino Babič iz Tkalke, ter odkrili novo zgodbo socialnega podjetja Frekvenca, ki zaposluje Rome. V rubriki nasvetov smo spregovorili o preplačilih v Sloveniji v povezavi z DDV.

Foto: www.lentherminvest.si

Mariborsko sodišče je včeraj zavrglo predlog za začetek prisilne poravnave v lenarškem podjetju Lentherm, ki ga je nepopolnega vložil direktor Ivan Vogrin, in hkrati začelo stečajni postopek. S tem je sodišče prisluhnilo tudi okoli 50 zaposlenim, ki so prejšnji teden vložili predlog za stečaj, za stečajnega upravitelja pa imenovalo Dušana Taljata.

Foto: www.lentherminvest.si

Foto: www.lentherminvest.si

Kot je razvidno iz dokumenta na spletni strani Ajpesa, je mariborsko sodišče, ki je poskrbelo tudi za plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, predlog Vogrina za postopek prisilne poravnave ocenilo kot nepopoln, ta pa kljub pozivu za dopolnitev tega v 15-dnevnem roku ni storil, čeprav je celo plačal začetni predujem.

Upniki imajo zdaj tri mesece oziroma najpozneje do 6. marca 2017 čas, da prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku.

Za nekaj več kot 50 zaposlenih, ki so že od septembra stavkali na domu, je s tem konec negotovosti in bodo, potem ko so ostali brez treh plač, zdaj lahko računali na pomoč jamstvenega sklada.

Kljub temu, da je nedavno še bilo upanje za rešitev podjetja, pa se je spet izkazalo, da je šlo zgolj za nov manever manjšinskega lastnika in direktorja Ivana Vogrina, ki je zaposlenim takrat obljubil, da se umika iz podjetja.

Delavcem se je pred mesecem dni že predstavil Maximilian Slavič, potencialni novi lastnik družbe, iz katere naj bi se umaknila sedanja lastnika Vogrin in Damir Jelenko, v začetku novembra pa je Vogrin vložil predlog za začetek prisilne poravnave.

Kot je v predlogu zapisal nekdanji poslanec, ki mu sindikat že nekaj mesecev preprečuje vstop v podjetje, bi izvedba finančnega prestrukturiranja Lenthermu omogočila, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, upnikom pa, da bodo zagotovljeni boljši pogoji za poplačilo njihovih terjatev kot v primeru stečaja.

Podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo grelnikov vode, solarnih kolektorjev, toplotnih črpalk, hidroforjev in zalogovnikov toplote, je Vogrin vodil od marca. Bil je tudi manjšinski solastnik podjetja, a sta imela z večinskim lastnikom Damirjem Jelenkom, ki so ga podpirali tudi delavci, zelo različne poglede na možne načine reševanja zadolženega podjetja.

Vir: STA

sprejm-ilke-stuhec-maribor-5

Slovensko alpsko smučarko Ilko Štuhec je danes (komaj pričakovano) v Mariboru pričakala več tisoč glava množica. Na Trgu Leona Štuklja je z njenim prihodom zavladalo veselje, navdušenje in mnogi, tudi Ilka so potočilo solzo sreče.

sprejm-ilke-stuhec-maribor-5

Ilka se je danes po dvojni smukaški zmagi v svetovnemu pokalu prejšnji konec tedna v kanadskem Lake Louisu vrnila v domači Maribor. Kot je dejala na odru, se je pred prvo zmago zavedala, da je zmožna dobro smučati, a je evforija sledila po objavi izidov petkovega smuka. “Zamislila sem si dobro vožnjo, čeprav ni bilo idealno ne v petek niti v soboto, a ko sem prišla v cilj je bilo noro,” je povedala. “V soboto sem samo vožnjo dobro ponovila,” je še dejala Ilka.

Podrobnosti kmalu v videu.

sprejm-ilke-stuhec-maribor-2

sprejm-ilke-stuhec-maribor-6

img_20161205_171828

V Bistrici ob Dravi se je zbralo kar nekaj otrok. Za njih so najprej pripravili kratek zabaven program.
img_20161205_170341
Vsi skupaj so nato priklicali Miklavža, ki so ga otroci že tako nestrpno pričakovali. Ker so bili otroci letos zelo pridni Miklavž s seboj ni pripeljal parklja. Otrokom je razdelil darila, nato pa odhitel naprej v nove kraje.

poslovni maribor oddaja

V tokratni oddaji Poslovni Maribor smo nizali zgodbe uspešnih podjetij. Dotaknili smo se Press Clippinga ter Optike Alfa plus. Oglasili smo se na Tovarni podjemov – Podjetniškem inkubatorju Univerze v Mariboru, prinašamo pa vam še zgodbo socialnega podjetja Citilab. V rubriki nasvetov smo spregovorili o evidencah o inventuri.

protest-pred-univerzo-v-mb-1

Okoli 40 študentov, dijakov, sindikalistov, predstavnikov ženskih lobijev in drugih aktivistov, se je danes, tik pred poldnevom, zbralo pred rektoratom Univerze v Mariboru. S protestom in zgovornimi transparenti so javno opozorili na nedopustnost trpinčenja zaposlenih na Univerzi, za kar naj bi bili odgovorni v vodstvu.
Sporočila na transparentih so bila jasna: “to ni šov, to so temeljne človekove pravice”, “pozor, nevarnost spolnega nadlegovanja”, “univerza razkrije, rektor se skrije” in podobno. Organozatorji protesta, ki so tudi mariborski študentje, pravijo, da je rektorjevo ravnanje nedopustno.

protest-pred-univerzo-mb-16

Afer je več“, je pojasnjeval Simon Zupan iz Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru. “Začelo se je že kmalu po nastopu novega rektorja z afero, v katero je bil vključen nekdanji dekan Ekonomsko poslovne fakultete – šlo je za dokazano prodajo diplome njegove diplomantke. Potem je je sledil ta primer spolnega nadlegovanja in trpinčenja, kjer sta potem dva zaposlena, kot veste, podala prijavo“, je dodal Zupan. Kaplja čez rob naj bi bila rektorjeva grožnja z osebno tožbo zoper predsednico Visokošolskega sindikata Mariji Javornik Krečič, ki se protesta očitno ni upala udeležiti, kar naj bi veljalo tudi za mnoge druge kolege in zaposlene na Univerzi, je še povedal Zupan.

protest-pred-univerzo-mb-15

Da so danes izpostavljeni problemi le vrh ledene gore, je poudarila tudi Vesna Vuk Godina, profesorica in doktorica antropologije, ki je podprla protest. “Hvala bogu, da je prišlo do tega hoda in hvala bogu, da so se sindikati javni postavili, ampak je treba povedat, da je problem, na katerega je bil direktno usmerjen ta shod, pravzaprav najmanjši problem oz. vrh ledene gore“, je komentirala.

protest-pred-univerzo-mb-21

Zaključno dejanje shoda pa je bilo, ko so na vhodna vrata rektorata so prilepili javni poziv rektorju Igorju Tičarju, na katerem je med drugim zapisano, da s svojimi dejanji žrtvam nasilja sporoča naj zgolj tiho trpijo, storilci pa, da so lahko celo nagrajeni, ampak da “nihče ni nad ustavo in zakoni te države.”
Podrobnosti o današnjem protestu ne spreglejte nocoj ob 18.30 v oddaji Občinski informator na BK TV.
Celotni javni poziv, ki so ga zalepili na vrata rektorata, pa si lahko preberete spodaj:
javni-poziv-rektorju

karateisti-selnica-ob-dravi-4

V soboto, 26. novembra je v Podčetrtku potekalo državno mladinsko prvenstvo, kjer je nastopilo okoli 450 slovenskih tekmovalcev, sodelovalo je tudi sedem selniških karateistov. V močni konkurenci so osvojili tri medalje, dve Fras Pia Letricia in eno Mori Nik. Fras Pia Letricia je v katah posamezno med deklicami 10 in 11 let postala državna prvakinja za leto 2016.

karateisti-selnica-ob-dravi-1

“Tudi drugi naši tekmovalci so nastopili zelo dobro, a v močni konkurenci jim je zmanjkalo malo sreče za vidnejše rezultate,” je sporočil njihov trener Kamil Fras.

Rezultati selniških karateistov:
1. mesto: Fras Pia Letricia, kate, deklice 10 – 11 let
3. mesto: Mori Nik, kate, dečki, 12 – 13 let
3. mesto: Fras Pia Letricia, borbe -40kg, deklice 10 – 11 let
7. mesto: Maletič Matija, borbe -50kg, dečki 12 -13 let
Gosak Matic, kate, dečki 12 – 13 let – izpadel 1. kolo
Eferl Sara, kate, deklice 12 – 13 let – izpadla 1. kolo
Eferl Sara, borbe -50kg, deklice 12 – 13 let – izpadla 1. kolo
Kobal Marcel, kate, dečki 12 -1 3 let – izpadel 1. kolo

18. mednarodno tekmovanje v plesu
FOTO: Slavko Rajh

Ta konec tedna se je v Mariboru odvilo mednarodno plesno tekmovanje najvišjega ranga. V športni dvorani Tehniškega šolskega centra Tezno se je zavrtelo preko 400 plesnih parov iz več kot 30 držav, sodilo pa jim je 35 sodnikov iz 15 držav.

18. mednarodno tekmovanje v plesu FOTO: Slavko Rajh

18. mednarodno tekmovanje v plesu
FOTO: Slavko Rajh

Od petka, 2. decembra do danes so se plesni pari iz celega sveta že osemnajstič zavrteli v ritmih standardnih in latinsko-ameriških plesov, na parketu Tehniškega šolskega centra na Teznu v Mariboru.

Tekmovanja MARIBOR OPEN 2016 so bila razpisana za vse kategorije – pionirje, mlajše mladince, mladince, starejše mladince, člane ter seniorje I, II, III in IV. Pred publiko se je zavrtelo preko 400 plesnih parov iz več kot 30 držav, sodilo pa jim je 35 sodnikov iz 15 držav.

18. mednarodno tekmovanje v plesu FOTO: Slavko Rajh

18. mednarodno tekmovanje v plesu
FOTO: Slavko Rajh

18. mednarodno tekmovanje v plesu FOTO: Slavko Rajh

18. mednarodno tekmovanje v plesu
FOTO: Slavko Rajh

18. mednarodno tekmovanje v plesu FOTO: Slavko Rajh

18. mednarodno tekmovanje v plesu
FOTO: Slavko Rajh

Foto: STA

Jutri, 5. decembra bo potekal slavnostni sprejem zlate dvakratne zaporedne zmagovalke na smukaških tekmah svetovnega pokala Ilke Štuhec. Ob 20. uri jo bomo pričakali na Trgu Leona Štuklja.

Skupaj z Ilko Štuhec se bomo juri veselili, kot se je veselila sama v Lake Louisu. Več v videu…

Vir: Zbirka Smiljana Pušenjaka

Na današnji dan pred 762. leti je Maribor prvič formalno postal mesto, in sicer v znameniti listini, kjer piše civitatem Marpurg. Pred letom 1254 so ga omenjali kot forum Marchpurch. Do začetka 19. stoletja je imelo mesto nemško ime Marburk, ki so ga Slovenci popačili v Marprok. Slovenski Maribor postane leta 1836.

Vir: Wikipedija

Vir: Wikipedija

Nemškemu imenu Marburg so dodali an der Drau, prevedeno ob Dravi, kajti obstajal je tudi nemški Marburg an der Lahn, prevedeno ob reki Lani. Prvi zapis slovenskega imena Maribor, pa je delo Stanka Vraza in sicer v pismu Ljudevitu Gaju 10. novembra 1836. Sprva je sicer uporabljal obliko Marbor, kasneje Maribor, po letu 1838 pa so to ime pričeli uporabljati tudi Vrazovi prijatelji.

Vir: Zbirka Smiljana Pušenjaka

Zaradi odpora predvsem med Slovenci je borba za uveljavitev imena trajala naslednjih 25 let. Šele leta 1861, ko je tedanji državni poslanec Lovro Toman, politik in pesnik, avtor prvega slovenskega necenzuriranega tiska, izdal pesem Mar i bor ter dal imenu tudi pomen, se je ime uveljavilo med Slovenci. Slovensko geslo mesta je tako postalo Mar i bor – mar mi je i(in) bor-im se za to mesto.

Priložnostna znamka Pošte Slovenije ob 750-letnici omembe mesta. Vir: Wikipedija

Priložnostna znamka Pošte Slovenije ob 750-letnici omembe mesta. Vir: Wikipedija

Vir: Wikipedia

Foto: STA

Alpska smučarka Ilka Štuhec je na smuku svetovnega pokala v Lake Louisu prišla že do dveh zmag. Razmere v Kanadi so bile na sinočnji drugi tekmi nekoliko slabše oziroma bolj spremenljive, startna vrata pa so bila prestavljena nižje po pobočju Olimpijske proge, tako da so prireditelji vožnjo skrajšali za skoraj 700 metrov.

 

Foto: STA

Foto: STA

Nosilka rdeče majice se je na pot podala četrta po vrsti. Štuhčeva je svojo nalogo opravila skoraj brezhibno in na vseh vmesnih časih zasedala prvo mesto, v cilj pa je prišla s prednostjo 0,43 sekunde pred Madžarko Edit Miklos. Toda na startu je bilo še nekaj odličnih tekmovalk. Naslednji štirje nastopi časa slovenske smučarke niso ogrozili, pri startni številki 9 pa je nastopila Švicarka Lara Gut.

Po pol minute vožnje je bila Švicarka hitrejša za desetinko sekunde, v najzahtevnejšem delu proge pa je v primerjavi s Štuhčevo izgubila nekaj več kot dve desetinki. V cilj je prišla z 0,11 sekunde zaostanka, kar je pomenilo, da je Mariborčanka premagala eno izmed največjih tekmic. V nadaljevanju ni bilo več naskokov na najvišja mesta, tako da je Štuhčeva prišla do novega velikega uspeha.

Drevi je v Lake Louisu na sporedu še superveleslalomska preizkušnja, ki se bo začela ob 19. uri po našem času, Štuhčeva pa je za spletno stran SZS strnila svoje vtise po sinočnji že drugi zmagi.

“Včeraj sem kar hitro zaspala, ko je vse prišlo za mano, me kje kar utrudilo. Poskušala sem se skoncentrirati, da odmislim vse skupaj in se pripraviti na današnji dan. Zaspala sem dosti zgodaj, a sem se zbudila ob štirih, ker nisem mogla več spati. Vedela sem, da če smučam dobro, lahko spet zmagam. A nisem razmišljala o temu, treba se je bilo pripraviti na novo, vsi smo začeli iz nule. Podobno kot včeraj sem se predvsem želela imeti ‘fajn’ in pokazati to, kar mi gre kar dobro zadnje čase,” je povedala Štuhčeva.

Njena vožnja je bila malodane brezhibna, brez napak. “Vsi deli se mi niso zdeli najbolje odpeljani, bom še pogledala video in mogoče še kaj najdem, tako kot včeraj, kakšne malenkosti, ki sem jih danes poskušala popraviti. A zgleda, da je bila vožnja dovolj hitra,” je povedala in se osredotočila tudi na današnji superveleslalom: “Grega (trener Koštomaj op.p.) je šel nazaj na teren, preveriti postavitev superveleslaloma, jaz pa v hotel in na kosilo. Moram spakirati in se pripraviti za jutri, narediti kondicijo, delali bova še z Anjo (kineziologinja Šešum op.p.). Bomo videli, ali nam bo uspelo pogledati video, ali ga bomo po poti, ker imamo še žrebanje za jutri, razglasitev in še kup stvari, tako da bo še malo bolj naporno kot včeraj.”

Zdaj ima v svoji karieri že dve zmagi v smuku, več pa ji pomeni tista prva, petkova zmaga: “Mislim, da je bilo kar podobno stopiti na najvišjo stopničko. Oziroma ne. Lažem. Včeraj je bilo lepše. Včeraj je bilo lepše, a tudi danes je bilo super.”

Trener Grega Koštomaj je spregovoril o vožnji svoje varovanke: “Na nekaterih odsekih ni bila najbolj hitra, tako da sva poiskala detajle, na katerih odsekih se da še kaj popraviti, dobiti kakšno stotinko. Izgleda, da sva bila spet uspešna. Malo so nam prestavili start nižje, tako da smo temu malo prilagodili taktiko, a kljub temu je odlično oddelala svoje.”

Vir: STA

Aleksandra Podgornik, direktorica zbornice
Foto: STA

Štajerska gospodarska zbornica je nedavno skupaj z Evropskim kulturnim in tehnološkim centrom Maribor in Ljudsko univerzo Murska Sobota ter avstrijskimi partnerji začela evropsko sofinanciran čezmejni projekt RegioWIN s poudarkom na ženskem podjetništvu. Potekal bo do konca naslednjega leta, skupaj pa so iz Bruslja prejeli dobrih 700.000 evrov.

Aleksandra Podgornik, direktorica zbornice Foto: STA

Aleksandra Podgornik, direktorica zbornice
Foto: STA

Kot je  povedala direktorica zbornice Aleksandra Podgornik, želijo s specifičnim programom projekta povečati čezmejno sodelovanje podjetij in s tem prispevati k njihovemu mednarodnemu sodelovanju.

“Poudarek je na ženskem podjetništvu v obrobnih regijah, saj je še veliko potenciala za čezmejno sodelovanje, obenem pa se kažejo potrebe po dostopu do novih trgov. Veliko podjetij na različnih področjih, ki jih vodijo ženske, so pomemben gospodarski dejavnik v regiji,” je namen pojasnila Podgornikova.

Za potrebe čezmejnega sodelovanja bodo po njenih besedah postopno izvedli postopek, s pomočjo katerega bodo podjetnice pridobile potrebne kompetence in osnovni okvir za delovanje. Ukrepe bodo izvajali večfazno, saj bodo podjetnice podpirali pri vzpostavljanju sodelovanja in tako pripomogli k mednarodnemu prepoznavanju njihove dejavnosti.

Podgornikova je napovedala vzpostavitev mednarodne podjetniške mreže, s katero bodo omogočili razvoj skupnih potencialov podjetnic na obeh straneh meje, ob tem pa so si za cilj postavili še vsaj deset čezmejnih partnerstev, en primer mednarodnega sodelovanja B2B ter vzpostavitev specifičnega servisa za majhna in srednje velika podjetja.

V okviru projekta bodo med drugim pripravili različne pilotne aktivnosti, od srečanj B2B do sestankov v manjših delovnih skupinah. Ob tem bodo organizirali strokovne delavnice, na katerih bodo podjetnice s strokovnjaki same izmenjevale izkušnje na področjih analiza trgov, tudi mednarodnih, medkulturnih znanj, pravnih vidikov v posamezni državi, komunikacije in mehkih veščin.

Podgornikova je prepričana, da prav intenzivna podpora, uporaba sinergij, izmenjava izkušenj med projektnimi partnerji in posredniki v regiji ter učinkovito sodelovanje preko dosedanjih nacionalnih in poslovnih mej, tlakujejo pot do novih mednarodnih trgov in ustvarjanja dodane vrednosti.

Po podatkih zbornice se tako v Sloveniji kot v Avstriji v zadnjih petih letih stalno povečuje delež podjetij, ki jih na novo ustanavljajo ženske. Skoraj vsako tretje podjetje je že v ženskih rokah, v Avstriji pa v tem času beležijo skoraj 20-odstotno rast.

“Za obe državi je značilno, da podjetnice delujejo znotraj mikro podjetij, ki se osredotočajo na svoje ključne kompetence, hkrati pa jim manjka možnosti za mreženje, internacionalizacijo poslovanja in izmenjave izkušenj. Manjka jim tudi možnosti za širjenje znanja in potenciala za inovacije ter osebnostne veščine,” je še dodala direktorica Štajerske gospodarske zbornice.

Vir: STA

Foto: STA

Slovenski smučarski skakalci so po prvi seriji ekipne tekme za svetovni pokal v nemškem Klingenthalu na šestem mestu s 490,6 točke. V najboljšem položaju so Poljaki, ki imajo 562,1 točke, druga je Avstrija s 545,8, tretja pa Nemčija s 545,1 točke.

 

Foto: STA

Foto: STA

Med slovensko četverico je svoj skok najbolje opravil Peter Prevc, ki je skočil 133,5 m (133,6), Jurij Tepeš je pristal pri 131 m (126,9), Domen Prevc pri 125 m (119,8) in Jaka Hvala pri 121,5 (110,3).

Vir: STA

dezniki, mb trznica (1)

Prodajalci na osrednji tržnici v Mariboru bodo tudi letošnjo zimo preživeli pod dežniki, s katerimi nikakor niso zadovoljni. Rešitev za trajno pokritje tržnice, ki se išče že več let, koncesionar Snaga Maribor napoveduje kot eno od prednostnih nalog v prihodnjem letu.

Pred leti so v okviru obnove na osrednjem platoju tržnice postavili bele platnene “navzgor obrnjene” dežnike, ki pa so se kljub visoki ceni izkazali za nepraktične, saj slabo ščitijo pred dežjem in snegom. V bistvu še sami stežka kljubujejo vremenu, zato so številni že polomljeni in raztrgani, njihova zamenjava pa stane veliko denarja.

Prodajalci na stojnicah so zaradi tega zelo nezadovoljni. Ena od branjevk je pred dnevi z javnim pismom ponovno opozorila javnost na nevzdržne razmere in pozvala mestne oblasti k takojšnjemu ukrepanju. Te že vrsto let obljubljajo nadomestitev dežnikov s fiksno streho, a denarja za to nikoli ni.

trznica600x400

Po stečaju družbe Tržnica Maribor konec leta 2011 je upravljanje dejavnosti tržnic v Mariboru, torej tudi osrednje tržnice na Lentu, prevzelo komunalno podjetje Snaga Maribor. Medtem ko so mu doslej koncesijsko pogodbo podaljševali za leto ali šest mesecev, naj bi konec leta vendarle podpisali dolgoročno koncesijo. S tem bo Snaga prevzela upravljanje tržnic za obdobje desetih let, kar ji med drugim omogoča lažje načrtovanje nujnih vlaganj v infrastrukturo. Kar zadeva osrednjo tržnico, spremembe napovedujejo že za prihodnje leto.

To zimo bomo preživeli z obstoječo infrastrukturo, kar pomeni, da dežniki ostajajo. Prioritetna naloga v letu 2017 pa je, da osrednjo tržnico pokrijemo,” so povedali v podjetju.

dezniki, mb trznica (3)

Projekta so se začasno lotili že pred dvema letoma, ko so tam za nekaj mesecev postavili montažni šotor, zdaj pa naj bi od tam nadaljevali. “Pogovore je potrebno nadaljevati na točki, kjer so leta 2014 obstali. V kolikor ne bo bistvenih sprememb v stališčih institucij, ki jih moramo vključiti pri projektiranju strehe osrednje tržnice, se bomo del lahko lotili precej hitro. Ocen o tem, kdaj bo streha stala, ne želimo dajati, ne skrivamo pa ambicij, da bi bila osrednja tržnica pokrita že prihodnjo zimo,” so še povedali v Snagi Maribor.

V Snagi po pogodbi s tržnicami upravljamo že od leta 2011, zato imamo jasno vizijo, kam želimo v desetletnem koncesijskem obdobju priti. Tržnica v Mariboru ni samo ena, osrednja, ampak imamo kar sedem lokacij, kjer izvajamo tržnično dejavnost. Vsekakor je v ospredju poudarjanje lokalne pridelave in pomen samooskrbe, hkrati pa razvijati potencial vseh mestnih tržnic, od katerih ima vsaka svojo specifiko,” so še navedli.

VIR: STA