Skupinski literarni večer mlade generacije bo tokrat potekal z gostom Gregorjem Podlogarjem.

Pesnika Veronika Dintinjana in Dejan Koban že od leta 2005 na Metelkovi v Ljubljani organizirata Mlade rime, literarne večere mladih in neuveljavljenih pesnikov in pesnic, ki so z leti postali odlični vodnik in preglednik sodobne slovenske pesniške scene mlade generacije. Mladim literatom pod geslom Poezija je kul! omogočata redno branje poezije v obliki javnih nastopov. Na pobudo pesnice Nine Ditmajer in urednika Radia MARŠ Klemna Šalija ter v sodelovanju MKC Črke, revije Liter jezika ter KUD-a Kentaver pa smo ob koncu leta 2013 v Mariboru pričeli prirejati mariborsko serijo Mladih rim – doslej se je zvrstilo 10 literarnih dogodkov, ki so se dogajali v prostorih Pekarne (Supernova, dvorana Gustaf) ter tridnevni festival Mariborske Mlade rime. Tokratne Mlade rime pa gostujejo na novi aktualni lokaciji v mestu, v skupnostnem centru Tkalka (Tkalski prehod 4, Maribor), odvile pa se bodo v sredo, 21. 1. 2015, ob 19. uri.

Na skupinskem literarnem večeru bodo svoje pesmi brali mladi neuveljavljeni literati Barbara Mastnak, Helena Zemljič, Jernej Vidmar, Sara Fabjan in Aljoša Šorgo.

Pesniški gost tokratnega literarnega dogodka bo Gregor Podlogar, pesnik, prevajalec, radijec in DJ, ki se je rodil leta 1974 v Ljubljani. Študiral je filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, zdaj piše knjižne recenzije za revijo Literatura in predstavitve filozofskih in knjižnih novosti za Radio Slovenija. Njegove pesmi so bile objavljene v pomembnejših slovenskih literarnih revijah (Apokalipsa, Literatura, Nova revija), knjižni prvenec Naselitve je izšel leta 1997 pri založbi Aleph. Nastopal je z različnimi glasbenimi spremljavami (saz, električna in akustična kitara), v zadnjem času predvsem s sodobno elektronsko glasbo. Pesniške zbirke: Naselitve (1997), Vrtoglavica zanosa (2002), Oda na manhatanski aveniji (2003, soavtorstvo s Čučnikom in Karižem), Milijon sekund bliže (2006) in Vesela nova ušesa (2010).

Vsak obiskovalec dobi tudi brezplačen izvod nove številke lit.-jezik. revije Liter jezika (Oddelek za slovanske jezike in književnosti, FF UM).

Dogodek poteka v soorganizaciji: KUD Kentaver, Liter Jezika, MKC Črka, Bukvarna Ciproš, Radio MARŠ.

Mariborska mestna oblast se še naprej muči s sestavo proračuna za naslednji dve leti in čeprav dejavnosti povezane s pripravo izhodišč in osnutka proračuna intenzivno potekajo, je že postalo jasno, da predlog proračuna še ne bo uvrščen na januarsko sejo mestnega sveta. To so danes za STA potrdili tudi na Mestni občini Maribor.

Kot so še pojasnili na mariborski občini, intenzivno iščejo nove vire, preverjajo možnosti dodatnih prihodkov iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, raziskujejo možnost povečevanja evropsko sofinanciranih investicij, kot so različne energetske sanacije, in podobno. Njihov cilj je, da bi lahko proračun pripravili v okvirih realizacije lanskega proračuna.

Mariborski župan Andrej Fištravec se v okviru Skupnosti občin Slovenije intenzivno pogaja z ministrstvom za finance oziroma vlado, da bi povprečnina ostala vsaj na lanski ravni. “Dejstvo je namreč, da so občine glede na zakonske obveznosti že v preteklih letih od države prejemale premalo denarja. Omenjena pogajanja s finančnim ministrstvom so tudi osnova za pripravo proračuna,” so za STA še dodali na mariborski občini.

Mariborska proračunska luknja je dodobra razburkala duhove v mestu, potem ko sta Fištravec in zdaj že nekdanji kratkotrajni direktor mestne uprave Damjan Lah občanom nalila čistega vina o stanju mestnih financ. Da denarja ni za skoraj nič več od tistega, kar mora občina pokriti po zakonu, zato bi lahko iz proračuna izpadli vsi programi s področja kulture, šolstva, sociale, je v začetku decembra dejal župan in si s tem nakopal prve protestne shode.

Pozneje je bilo vodstvo občine prisiljeno z dnevnega reda decembrske seje mestnega sveta umakniti obravnavo izhodišč za pripravo proračuna, a ob tem poudarilo, da z umikom predlaganih izhodišč težav ne rešujejo, saj pomanjkanje proračunskih prihodkov ostaja.

Vir: STA

S pomočjo prostovoljcev Zveze prijateljev mladine Maribor (ZPM) v novem letu ZPM nadaljuje s popoldanskimi ustvarjalnimi delavnicami za otroke v Domu ustvarjalnosti mladih Maribor, od ponedeljka do petka, od 15. do 19. ure.

V mesecu januarju izdelujejo vile iz recikliranih materialov in drevesa življenja iz gumbov. “Dobrodošli so tudi vsi tisti, ki se želijo zgolj družiti in poklepetati z našimi mentoricami, napisati domačo nalogo … med tem, ko straši hitijo po nakupih ali drugih opravkih. Naj še spomnimo, da v DUM-u ponujamo tudi možnost praznovanja rojstnega dne s prijatelji – vse potrebne informacije so na voljo na naši spletni strani.” so zapisali v pisni izjavi.

So pa v ZPM zadnje dni minulega leta preživeli pestro in lepo. Med 27. in 30. decembrom 2014 je v sodelovanju z ZPM Slovenije na Domu Miloša Zidanška na Pohorju potekalo zimovanje za otroke iz socialno ogroženih družin s področja Štajerske, Savinjske, Pomurske in Koroške regije. Zimovanje je bilo izvedeno z namenskimi donatorskimi sredstvi in s pomočjo njihovih prostovoljcev ter podpornikov programov. “Vse je potekalo super, otroci so bili navdušeni in veseli, pri ZPM Maribor pa smo zadovoljni, da smo s skupnimi močmi 48 otrokom zelo polepšali novoletne počitnice! Prilagamo kratko poročilo s tabora in zahvalo donatorjem in podpornikom ter razmišljanja in vtise pedagoškega vodje tabora Roberta Pečnika.” so pisno sporočili iz ZPM.

Foto: ZPM

V Zavodu Antona Martina Slomška v Mariboru želijo jeseni odpreti osnovno šolo montessori, ki je za zdaj v Sloveniji le v Ljubljani. Zanimanje staršev za vpis otrok v takšno šolo je veliko. Kot je za STA pojasnil strokovni direktor zavoda Ivan Štuhec, so se v decembru odločili, da sprožijo ustrezne postopke.

“S strani staršev, ki imajo svoje otroke v našem montessori vrtcu Hiša otrok, je v zadnjih letih vedno znova vprašanje, kdaj bomo začeli z osnovno šolo,” je povedal Štuhec.

V letošnjem letu je dvajset otrok, ki končujejo vrtec, zanimanje pa je tudi pri prejšnjih generacijah. Nekateri starši so se zaradi tega, ker v Mariboru še ni takšne šole, celo odločili, da otroke po principih montessori pedagogike šolajo doma.

O odprtju osnovne šole so v zavodu, pod okrilje katerega poleg vrtca montessori trenutno spadajo še škofijska gimnazija, dijaški dom ter glasbena in baletna šola, razmišljali že dlje časa. “Vodstvo zavoda je s to odločitvijo odlašalo zaradi negotove situacije ustanovitelja (t.j. nadškofije), zaradi dejstva, da starši v vsakem primeru morajo doplačevati standard in nadstandard v zasebnih šolah, in zaradi kritične mase otrok, ki je potrebna za takšno odločitev,” je pojasnil Štuhec.

Šola ima zagotovljene prostore v pritličju škofijske gimnazije, ki v zadnjih letih beleži manjši vpis. Prav tako imajo ustrezno usposobljen kader, eno od odprtih vprašanj pa je trajanje postopkov za uradno odprtje šole. “Postopki pač trajajo. Interes s strani staršev pa je neformalno takšen, da menimo, da lahko tvegamo tak korak,” ocenjuje Štuhec.

Ker bi bila to zasebna šola, bi morali starši plačevati mesečno okoli 130 evrov na šolarja. Potem ko je ustavno sodišče na začetku meseca odločilo, da je različno financiranje osnovnošolskih programov javnih in zasebnih šol, kot ga določa zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, protiustavno, računajo, da bo ta prispevek v prihodnje nekoliko nižji.

“Odločitev ustavnega sodišča je hvalevredna in edina logična. Z njo pa niso rešeni vsi stroški, ki jih ima zasebna osnovna šola. Poleg tega je odprto tudi vprašanje, kaj bo zajemalo 100-odstotno financiranje. To bo dokončno znano, ko bo sprejeta novela zakona in ko bomo lahko podpisali pogodbe. Do takrat pa ostaja vprašaj,” je še dejal Štuhec.

Šolo bodo postavljali v sodelovanju z Montessori inštitutom, ki vodi za zdaj edino takšno šolo v Šentvidu v Ljubljani. Ta deluje od jeseni 2010 in ima v tem šolskem letu vpisanih 64 otrok. Je pa v Sloveniji več montessori vrtcev, ki jih trenutno obiskuje več kot 500 otrok.

V svetu je okoli 8000 šol montessori, največ v ZDA. Ravnajo se po pedagogiki Marie Montessori (1870 – 1952), ki je prvo Hišo otrok odprla leta 1907 v okolici Rima.

Vir: STA
Foto: Zavod Antona Martina Slomška

Mariborski poslanci največje vladne stranke SMC so se danes na sedežu Dravskih elektrarn Maribor (DEM) sestali z vodstvom podjetja in predstavniki Štajerske gospodarske zbornice. Glavna točka pogovora je bila njihova pobuda in predstavitev dosedanjih aktivnosti glede možnosti prenosa sedeža Holdinga Slovenskih Elektrarn (HSE) v Maribor.

Kot je po sestanku za STA povedal poslanec SMC in koordinator aktivnosti v zvezi z omenjeno pobudo Ivan Prelog, so se s sogovorniki dogovorili o nadaljnjih aktivnostih, k sodelovanju pa povabili tudi ostale deležnike. Selitev sedeža HSE bi imela po njihovem mnenju velik pomen tako za Maribor kot za njegovo širšo okolico.

“Zato smo se dogovorili, da do konca tedna na ministrstvo za infrastrukturo vložimo pobudo za vrnitev sedeža elektroenergetike v Maribor. Ta teden bomo oblikovali pobudo. Za selitev se zavzemamo, ker se danes velik del sredstev, ki ga danes ustvarimo tukaj, izgublja vsepovsod, le tam jih ni, kjer bi morala biti,” je dejal Prelog, ki je prepričan, da si Maribor takšno potezo zasluži.

Kot je še povedal, imajo podporo za selitev med poslanci severovzhodne regije v koalicijskih strankah, za zdaj pa na resno nasprotovanje še niso naleteli. Na vprašanje, ali imajo za svojo pobudo podporo tudi v centrali stranke in pri premierju Miru Cerarju, pa pravi, da se vlada v to ne vpleta, ker se ne želi vmešavati v korporativno upravljanje. Pristojni minister za infrastrukturo Peter Gašperšič po njegovih besedah doslej v neformalnih pogovorih ni imel nič proti, čaka pa na uradno pobudo.

Na današnjem sestanku je sicer sodeloval tudi poslanec DeSUS Uroš Prikl, povabljen je bil tudi poslanec ZL Franc Trček, a ga iz Prelogu neznanih razlogov ni bilo v DEM. Kot gre sklepati iz njegovega zapisa na Facebook strani, pa naj bi “o soliranju SMC izvedel iz medijev”, čeprav priznava, da so se nekaj skupaj dogovarjali.

Ideje o selitvi sedeža HSE v štajersko prestolnico so stare že nekaj let, a doslej do uresničitve pobude kljub menjavam vlad še ni prišlo. Med drugim se je za takšno rešitev lani zavzel del mariborske stroke v okviru Zveze inženirskih društev Maribor. Enako pobudo so že lani še pred parlamentarnimi in lokalnimi volitvami izrazili tudi župani in poslanci širše podravske regije iz prejšnjega sklica.

Predsednik vlade decembra lani ob odprtju strankinih prostorov v Mariboru pobude ni želel komentirati, saj da z njo podrobneje še ni seznanjen. Kot je takrat dejal, je vselej potrebno proučiti vse potrebne okoliščine, ko bo čas za kaj takega, pa se bodo o tem tudi izrekli.

Vir: STA

Na pobudo Združenja slovenskih žičničarjev in Smučarske zveze Slovenije bo na slovenskih smučiščih ves teden potekala akcija Šolar na smuči. Osnovnošolcem petih razredov bodo v okviru tega dogodka omogočili brezplačno smučanje na enem od njim bližnjih slovenskih smučišč. Skupaj bo tako svoje znanje smučanja pililo okoli 2400 šolarjev.

Projekt se danes začenja na Mariborskem Pohorju, učencem 5. razredov pa bodo partnerji poleg brezplačnih smučarskih kart zagotovili tudi ustrezno strokovno podporo učiteljev smučanja. Kot je povedal Roman Šturm iz smučarske zveze, so pripravili poseben program učenja smučanja, da bo učencem prvi stik z alpskim smučanjem za vedno ostal v lepem spominu in da se bodo v prihodnje znova vračali na sneg.

Pobudnika projekta sta poleg krovne smučarske organizacije in slovenskih žičničarjev še Olimpijski komite Slovenije (OKS) in Zavod za šport Planica. Ker je z boljšim znanjem smučanja zagotovljena tudi večja varnost na smučiščih, pa so akcijo podprli tudi v policiji.

“Zadnja leta opažamo, da je delež otrok med udeleženci v nesrečah na smučiščih med deset in 20 odstotkov, zato smo se brez pomisleka priključili projektu. Ves teden bomo na vseh smučiščih prisotni s svojimi policisti smučarji, ki bodo mlade osveščali o varnosti na smučiščih,” je povedal Alojz Sladič iz uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi.

Že na današnji prvi dan akcije je pohorska smučišča zasedlo 250 petošolcev, večina teh otrok pa bo smučarske čevlje obula prvič. Akcijo so podprli tudi v Marpromu, novem upravljavcu žičniških naprav na Pohorju.

Po besedah predstavnice podjetja Nataše Šeneker lahko prav s takšnimi akcijami vzpodbujajo mlade in njihove starše k aktivnemu preživljanju prostega časa in ohranjanja tradicije smučanja v Mariboru in regiji, kjer se smučišče ob idealnih pogojih izteče praktično v mesto.

Eden od klubov, ki sodeluje v akciji, je tudi Smučarski klub Branik, njegov predstavnik Iztok Tomšič pa je pojasnil, da so na Pohorju za smučarske začetnike pripravili šest otroških poligonov, danes pa so pri njih otroci večinoma iz severovzhodnega dela Slovenije.

Sicer pa bodo mladi smučarji v okviru akcije že v torek zasedli snežne površine na Rogli, v sredo bodo akcijo izvedli v Cerknem, v četrtek na Krvavcu, dogodek pa bodo v petek sklenili v Kranjski Gori.

Vir: STA

Poslanci SMC iz Maribora, skupaj s Štajersko gospodarsko zbornico in vodstvom DEM, o selitvi sedeža HSE v Maribor.

Danes, se bodo na sedežu Dravskih elektrarn Maribor (DEM) sestali poslanci SMC iz Maribora, vodstvo Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ) in vodstvo Dravskih elektrarn. Na sestanku, katerega pobudniki so poslanci SMC, bodo poslanci ostalim prisotnim predstavili dosedanje aktivnosti, o možnostih prenosa sedeža Holdinga Slovenskih Elektrarn (HSE) v Maribor. Z vodstvom DEM in ŠGZ se želijo dogovoriti o nadaljnjih aktivnostih in k sodelovanju povabiti tudi ostale deležnike, saj bi po njihovem mnenju imela selitev sedeža HSE velik pomen za Maribor in njegovo širšo okolico.

Težke socialne razmere in slabo gospodarsko stanje v Podravju je tudi v minulem letu botrovalo novim primerom deložacij tistih, ki niso več zmogli poravnavati stroškov. V mariborskem javnem stanovanjskem skladu so lani izvršili 24 deložacij, še 84 pa so jih zaradi delnega plačila dolga ali drugih razlogov vsaj začasno preložili.

Kot so za STA pojasnili na mariborskem stanovanjskem skladu, do odloga deložacije poleg delnega plačila ponavadi pride tudi v primerih, ko se tako dogovorijo bodisi zaradi čakanja na konec šolskega leta ali namestitve v dom starejših občanov.

“Zaradi slabih gospodarskih razmer, s katerimi je povezana tudi visoka stopnja brezposelnosti, se je tudi lani nadaljeval trend neplačevanja najemnin. To je eden od krivdnih razlogov za odpoved najemne pogodbe in lahko privede do deložacije najemnika,” so sporočili iz stanovanjskega sklada, ki poleg Mestne občine Maribor upravlja še s stanovanjskimi enotami v nekaterih sosednjih občinah.

Kot ob tem dodajajo, tudi letos ne predvidevajo večjega upada števila deložacij, še posebej ob dejstvu, da je sredi lanskega leta v veljavo stopila novela zakona o izvršbi in zavarovanju, ki omejuje možnosti odloga izvršbe na največ eno leto.

Že ta trenutek imajo na mariborskem stanovanjskem skladu razpisanih šest deložacij, razpolagajo pa še s 125 izvršilnimi naslovi oziroma pravnomočnimi sodbami za odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja.

Kot ob tem poudarjajo, glede na socialno stisko najemnikov politike deložacij ne želijo zaostrovati, a so zaradi subsidiarne odgovornosti lastnika stanovanja po zakonu zavezani plačilu obratovalnih stroškov in stroškov energentov, če tega ne stori najemnik. Zato so prisiljeni tožbe za odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanj vlagati prej kot v preteklosti.

Najemnike, ki se znajdejo v težkem finančnem položaju, zato pozivajo, da ne odlašajo in se pravočasno obrnejo za pomoč centra za socialno delo in nevladnih humanitarnih organizacij.

Na mariborskem Centru za socialno delo so v večini primerov vključeni v pomoč družinam in posameznikom, ki jih doleti deložacija, je za STA povedala direktorica centra Frančiška Premzel. Tako z občino kot s stanovanjskim skladom sodelujejo ne le v konkretnih primerih, temveč tudi pri zagotavljanju bivanja svojim uporabnikom pred tem.

“Ko dobimo informacijo od uporabnikov, stanovanjskega sklada ali šele od izvršitelja, skušamo iskati možnosti za poplačilo dolga s pripravo načrta na kakšen način bo dolg poplačan. Seveda je to odločitev vsakega posameznika ali temu sledi in se načrta drži ali ne. Ob tem zaprosimo za odlog deložacije, ki je večinoma odobren,” je pojasnila Premzlova.

Po njenih besedah preden pride do deložacije zagotovo izkoristijo vse možne oblike tudi materialnih pomoči za poplačilo dolgov. Če so občani upravičeni do denarne pomoči, ki jo izplačuje država, se velikokrat dogovarjajo za neposredno poplačilo dolga, če uporabnik s tem soglaša. V nasprotnem primeru mu nadaljnjega bivanja ne morejo zagotoviti.

Če pride do deložacije, lahko center za socialno delo pomaga le še s kratkotrajnimi namestitvami v programih, ki so na voljo, bodisi v kriznem centru za otroke in mladostnike, materinskem domu ali zavetišču za brezdomce. A ti programi so namenjeni posamezniku oziroma materam z otroki, nikakor pa ne celotnim družinam. Rešitve še pred tem zato skušajo skupaj z ljudmi poiskati tudi znotraj njihove socialne mreže.

Vir: STA

Večerov Bob leta 2014 je izjava predsednika Društva gostincev Pohorja Maksimiljana Klančnika, ki so jo danes slovesno razglasili v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Maribor. Največ glasov v vsakoletni akciji časnika Večer je zbrala njegova izjava: “Nekdo, ki zasluži 20 tisoč evrov, težko razume, kako se počuti nekdo, ki nima za kruh”.

Izbor Boba leta – po mnenju bralcev Večera in širše slovenske javnosti najboljše izjave, objavljene v Večeru – je potekal že šestnajsto leto zapored. Letos so organizatorji prejeli rekordno število skoraj 27.000 glasov.

Poleg Klančnika so bili med desetimi finalisti akcije režiser Jernej Lorenci z izjavo “Vem samo, da moramo v tem času predvsem bolj paziti drug na drugega.”, pisatelj Vlado Žabot z izjavo “Politiki bi tokrat morali ponuditi ali zastaviti kaj več kot zgolj besede in obljube. Recimo del svojega premoženja.”, elektrotehnik in iskalec zaposlitve Blaž Kranar, ki je izjavil “Povsod iščejo nekoga z izkušnjami, a jih nimam. Ni jih mogoče dobiti, če te nikjer ne zaposlijo.” in umetnik Sašo Sedlaček z izjavo “Morda bi morali pozabiti na stereotip o marljivem Slovencu in se sprijazniti, da ob kitajskem tempu dela pač izpademo leni. Spremenimo slogan državne tržne znamke v GO SLOWenia in svetu ponudimo alternativo hitrosti.”.

V finale s se uvrstili še publicist Marko Radmilovič (“Nogomet imenujejo najvažnejša postranska stvar na planetu. Kar je neumnost. Bil bi mnogo lepši planet, če bi nogomet izbrali za najvažnejšo osrednjo stvar na planetu.”), slikar in režiser Rudi Uran (“Požrešnost, egoizem in pokvarjenost so rak, aids in ebola te družbe in časa. Žal.”), pesnica Neža Maurer (“Ne bi menjala svoje še tako težke mladosti za današnjo mladost. Ker mi smo imeli vedno perspektivo.”), glasbenik Drago Mislej – Mef (“Naša vlada je tako leva, da ne spoštuje Božička, in preveč desna, da bi spoštovala dedka Mraza. Celo Božiček in dedek Mraz bosta morala dokazati, da ne delata na črno in da plačujeta vse davščine.”) in poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek (“Slovenci smo dokazali, da znamo stopiti skupaj, ko je najtežje, in da nam vrednote, kot so prostovoljstvo, solidarnost ter dobrodelnost, niso tuje, so del nas in naše kulture.”)

Slovesne razglasitve Boba leta 2014 v mariborskem gledališču se je udeležila vrsta znanih osebnosti, program je že petič zapored povezoval gledališki in filmski igralec ter stand up komik Tadej Toš, prireditev pa je neposredno prenašala nacionalna televizija.

Od leta 1999, odkar časnik Večer pripravlja akcijo Bob leta, so zmagovalne izjave podali glasbenik Vlado Kreslin, sociolog Matjaž Hanžek, tedanja generalna državna tožilka Zdenka Cerar, urednik pri Cankarjevi založbi Zdravko Duša, igralec Polde Bibič, univerzitetni profesor prava Lojze Ude, primarij Kurt Kancler, tedanji predsednik vlade Janez Janša, kardinal Franc Rode, sekretar Društva gluhih, naglušnih Podravja Milan Kotnik, igralec Matjaž Javšnik, pravnik Ciril Ribičič, igralec Peter Boštjančič, čistilka Jelka Bobonja in učiteljica Bojana Potočnik.

Vir: STA

Že v ponedeljek, 19. januarja 2015, bo Smučarski center Pohorje zasedlo cc. 300 petošolcev, za katere sta Marprom in Martura zagotovila brezplačne vozovnice. Boštjan Zagorac iz Marproma nam je povedal, da so k akciji pristopili, da spodbudijo izboljšanje znanja smučanja otrokom in na ta način zagotovijo varnejšo vožnjo po smučišču. Prav tako pa bo s to akcijo marsikateremu otroku omogočeno prvo letošnje smučanje.

V okviru akcije bo skoraj 2.400 šolarjev v prihodnjem tednu v okviru akcije Šolar na smuči brezplačno pililo svoje znanje smučanja po celotni Sloveniji. Pobudniki projekta, ki bo več
1.300 otrokom omogočil, da prvič obujejo smučarske čevlje, so Združenje slovenskih žičničarjev GIZ, Olimpijski komite Slovenije, Zavod za šport
Planica in Smučarska zveza Slovenije.

Na Kardeljevi cesti 90 v Mariboru bo odslej novo domovanje Košarkarske šole Sani. V sodelovanju s podjetjem Merus, ki je šoli odstopilo prostore, so včeraj popoldne uradno odprli nove pisarne in showroom. Obiskovalci lahko tam najdejo vse, kar se tiče košarke, športnih oblačil, obutev in raznih pripomočkov za trening, pripravo na tekmovanja in prosti čas.

FOTO: Oliver Kolenič

Nove prostore je v odsotnosti Sanija otvoril njegov oče, trener in selektor Memi Bečirović. Vse zbrane je pozdravil in vsem skupaj zaželel, da bi tudi v prihodnje čim bolje sodelovali. “Košarkarska šola iz leta v leto raste. Res moram pohvaliti vse, ki se trudijo, da gre Košarkarska šola Sani v smer kot gre. Ponosen sem na vse skupaj. Želim si, da bi novi prostori prinesli še dodatno energijo, motivacijo in prostor, ki bi bil namenjen vsem nam in vam, košarkarjem in obiskovalcem.”

Da košarkarska šola raste, pričajo številni projekti, denimo lastne lige, ki jih košarkarska šola organizira, vsako leto vse več otrok, uradna maskota šole – Saniboy, sodelovanje z evroligašem Cedevito… V košarkarski šoli Sani pa obljubljajo, da se tukaj ne bodo ustavljali. “Gremo korak po koraku. Vsi skupaj se učimo iz dneva v dan in iz leta v leto. Zavedamo se, da imamo še veliko rezerv in se učimo na napakah. Novi prostori so naš novi korak. Pisarne so prostor, ki smo ga potrebovali za nemoteno delo. Showroom oziroma predstavitveni prostor je nato kar sam od sebe zrasel zraven. Vsem košarkarjem in športnim navdušencem s pomočjo znamke Peak in Sklz nudimo vse kar se tiče košarke, športa in prostega časa. Vsak najde tukaj nekaj zase. Tukaj se seveda ne bomo ustavili. Čaka nas še veliko dela. Želimo biti največji in najboljši. S pomočjo Memija in Sanija gremo v pravo smer. Verjamem, da boste v prihodnje še naprej veliko slišali o nas” razlaga predsednik Košarkarske šole Sani Mario Vračko.

Svet NSi se je danes popoldne sestal na prvi redni seji po novembrskem volilnem kongresu. Predsednik Sveta NSi je na predlog predsednice NSi Ljudmile Novak postal Matjaž Trontelj, njegov namestnik pa je postal Bernard Memon.

Ljudmila Novak je za podpredsedniški mesti predlagala dosedanjo podpredsednico Ivo Dimic in poslanca Jožefa Horvata, ki ju je Svet NSi soglasno potrdil. Soglasno podporo je dobil tudi Robert Ilc, ki tako še naprej ostaja na položaju glavnega tajnika stranke.

Znana nova sestava Izvršilnega odbora NSi
Člani Sveta NSi so v nadaljevanju seje potrdili tudi nove člane Izvršilnega odbora NSi (IO NSi). V skladu s statutom stranke, so bili na predlog predsednice NSi v IO s soglasno podporo članov Sveta NSi imenovani Vida Čadonič Špelič, Janez Pogorelec in Cveto Uršič.

Ker so Jožef Horvat, Iva Dimic in Matej Tonin v skladu s statutom avtomatično postali člani IO zaradi funkcij, ki jih zasedajo (podpredsednika stranke in vodja poslanske skupine NSi), so bili v IO imenovani tudi kandidati, ki so se po rezultatu na volilnem kongresu razvrstili od šestega mesta naprej. Tako so člani IO postali še Jernej Vrtovec, Janez Lavre in Federico Victor Potočnik.

Člani IO so – v skladu s statutom – postali tudi predstavniki zvez, ki delujejo v okviru NSi: Lidija Drobnič (Ženska zveza), Matej Hrast (Mlada Slovenija) in Jože Jurkovič (Zveza seniorjev NSi).