Od danes naprej drsajo v Kamnici. Med tem ko Mestna občina Maribor oz. javno podjetje Športni objekti Maribor zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso postavili brezplačnega drsališča v središču mesta kot v letih doslej, so se v krajevni skupnosti (KS) Kamnica znašli sami. Kot pravijo: “Otroci morajo imeti neko zimsko zabavo.”

Tako bo od danes mogoče drsati pri njih. Krajevna skupnost Kamnica je namreč s sponzorji zbrala dovolj denarja, da bo lahko mesec dni, vse do do 8. februarja, ljubiteljem drsanja omogočila zabavo in rekreacijo v središču svojega kraja. Drsališče na umetni površini, ki stoji pri Osnovni šoli Kamnica, so postavili v sodelovanju z Zavodom za šport Slovenske Konjice. Po besedah predsednika KS Kamnica Simona Hauptmana je vseh stroškov za šest tisoč evrov, pri čemer ne bodo niti centa krili z proračuna krajevne skupnosti. “Uspeli smo zbrati dovolj denarja pri pokroviteljih. Otroci si zaslužijo imeti neko zabavo tudi v zimskem času, še zlasti, ker v Mariboru letos ni drsališča.” je dejal Hauptman.

Danes z otvoritveno akcijo nudijo drsališče in drsalke zastonj. Sicer, pa bodo otroci, stari do 14 let na 150 kvadratnih metrih velikem drsališču drsali brezplačno, ostali bodo za uporabo drsališča plačali dva evra, prav toliko bo stala tudi izposoja drsalk. “Za vstopnino za drsalce, stare nad 14 let, smo se odločili zato, saj drsališče sprejme največ 20 drsalcev in bi lahko prišlo do prevelike gneče,” še pove Hauptman. Med drugim so poskrbeli tudi za gostinsko ponudbo. Razmišljajo še o spremljevalnem programu, v kolikor jim bodo sponzorji in donatorji prisluhnili.

Območna enota Maribor Zavarovalnice Triglav je Gasilski zvezi Majšperk, v katero je vključenih pet prostovoljnih gasilskih društev, namenila sredstva za nakup šestih defibrilatorjev. Novoletna preventivna akcija je del družbeno odgovornega projekta Zavarovalnice Triglav »Za boljši jutri«. V okviru tega je največja slovenska zavarovalnica del finančnih sredstev, ki jih vsako leto nameni za novoletna darila poslovnim partnerjem, razpršila po vsej Sloveniji in podprla 22 različnih projektov v lokalnih skupnostih.

Gasilska zveza (GZ) Majšperk, ki na območju občine Majšperk deluje v prostovoljnih gasilskih društvih Majšperk, Ptujska Gora, Stoperce, Medvedce in Majšperk-Breg, skrbi za izobraževanje in usposabljanje gasilcev. Poleg rednih dejavnosti so pred kratkim napravili še korak naprej in se odločili za nakup šestih defibrilatorjev, s katerimi bodo lahko pomagali ljudem tudi ob nenadnih srčnih zastojih. Finančna sredstva, ki jih je Zavarovalnica Triglav v okviru novoletne preventivne akcije »Za boljši jutri« namenila gasilski zvezi, so pripomogla k nakupu defibrilatorjev za potrebe občanov.

Velik korak za gasilce
Dragomir Murko, predsednik Gasilske zveze Majšperk, se je Zavarovalnici Triglav iskreno zahvalil za podporo in povedal: »Defibrilatorji bodo nameščeni v gasilskih domovih občine Majšperk in kulturno-poslovnem centru v Majšperku. V GZ Majšperk imamo usposobljen kader oziroma bolničarje, potrebovali pa smo kakovostne defibrilatorje, ki smo jih zaradi plemenitega dejanja Zavarovalnice Triglav uspeli tudi pridobiti. To je dodana vrednost za lokalno skupnost in velik korak za naše gasilce, ki so pripravljeni pomagati vsem pomoči potrebnim.«

Posluh za potrebe lokalnega okolja
Na slovesni simbolični predaji sredstev je Uroš Skuhala, direktor območne enote Maribor Zavarovalnice Triglav, dejal: »Vrednost človeškega življenja je neprecenljiva. Ker pa je življenje tudi nepredvidljivo, je najpomembneje, da smo na različne situacije dobro pripravljeni. V Zavarovalnici Triglav smo se zato skladno z vrednotami – mednje spadata tudi družbena odgovornost in varnost – odločili podpreti gasilce, ki nesebično pomagajo ljudem v stiski; da bodo v kriznih situacijah tako lažje ukrepali. S takimi akcijami zavarovalnica vrača v lokalno okolje, kjer poslujemo.«

Podprli 22 projektov po vsej Sloveniji
Ob prehodu iz starega v novo leto so tako v Zavarovalnici Triglav okrepili tradicionalno dobro sodelovanje z lokalnim okoljem. Del finančnih sredstev, ki jih vsako leto namenjajo za poslovna novoletna darila, bodo tokrat predali v preventivne namene raznovrstnim lokalnim organizacijam po vsej Sloveniji ter podprli kar 22 različnih projektov s področja gasilstva, zdravstva, civilne zaščite, poplavne in prometne varnosti ter razvoja in varnosti otrok. Novoletna preventivna akcija, s katero želijo prispevati k ozaveščanju ter zmanjšanju nevarnosti in potencialnih nezgod, je tako še en dokaz odgovornosti največje slovenske zavarovalnice do družbe in narave.

Mariborski policisti so v noči iz srede na četrtek v dveh različnih primerih s pomočjo občanov prijeli tri serijske vlomilce, ki so tovrstna kazniva dejanja izvrševali že v preteklosti. Tako 34-letnega Mariborčana, ki je vlamljal na območju Brestrnice, kot 21 in 25-letnika iz Šentilja bodo s kazensko ovadbo pripeljali pred preiskovalnega sodnika.

Slika je simbolična

Policisti so v sredo zvečer prejeli več klicev stanovalcev z območja Brestrniške grabe, da so opazili sumljivega neznanca, ki so ga v dveh primerih celo zalotili in pregnali pri poskusu vloma v stanovanjske hiše oziroma druge objekte. Takoj so se odzvali in z vsemi razpoložljivimi patruljami izvedli blokado širšega območja, saj naj bi se neznanec gibal tako peš kot z osebnim avtomobilom.

Malo pred 22. uro so policisti osumljenega prijeli na avtobusnem postajališču v Bresternici in pri njem našli več ukradenih predmetov – 34-letniku so odvzeli prostost in ga pridržali. Danes, ko bodo končane hišne preiskave, ki še potekajo, bo osumljenega s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku mariborskega okrožnega sodišča. Istega storilca sicer sumijo, da je nekaj kaznivih dejanj velike tatvine izvršil že konec leta 2014.

Sicer pa so se mariborski policisti z vlomilci isto noč ukvarjali še enkrat. V četrtek okoli druge ure zjutraj so namreč prejeli anonimno prijavo, da dva neznanca vlamljata v gostinski lokal na Kamniški ulici v Mariboru, v katerega je bilo v zadnjem mesecu vlomljeno že dvakrat

Kmalu zatem so prijeli 21 in 25-letna moška iz Šentilja, prav tako povratnika pri tatvinah. Mlajši je bil zaradi prestajanja kazni zapora zaradi podobnih dejanj iz zapora odpuščen le nekaj ur pred tem, starejši pa konec novembra lani. Oba bodo po hišnih preiskavah še danes s kazensko ovadbo privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku.

V neposredni bližini kraja prijetja so našli tudi odklenjen osebni avtomobil, ki sta ga uporabljala osumljenca. V njem je bilo več predmetov, od cigaret, alkoholnih pijač do športnih copatov, za katere sumijo, da izvirajo iz kaznivih dejanj. Doslej so ju osumili vlomov v različne gostinske lokale na območju Šentilja, Lenarta, Maribora, Rač in Slovenske Bistrice.

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so končali izgradnjo prve polovice novega urgentnega centra. Danes popoldne bodo urgentne službe začele delovati v obnovljenih prostorih, bolniki pa bodo lahko do njih prišli skozi vhod levo od dosedanjega. Glavna novost je enotna vstopna točka za vse bolnike.

Celotna prva faza projekta izgradnje novega urgentnega centra, ki je vredna 13,3 milijona evrov, naj bi bila končana do septembra. Ta teden so končali obnovo prvega dela novih prostorov, zato bodo vanje preselili ambulante iz drugega dela, da bodo lahko začeli obnavljati še te.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal predstojnik urgence Roman Košir, bodo bolnike odslej pregledovali v obnovljenih prostorih levo od dosedanjih. Na voljo bodo imeli večji prostor za opazovanje, nove operacijske dvorane in nov reanimacijski prostor. “Zaradi logistike in gradnje drugega dela to ne pomeni, da je to dokončna slika. Še vedno bomo na nek način improvizirali in prilagajali delo, dokler ne dobimo končne slike, ki bo, upam, čez pol leta,” je dejal.

Še vedno tudi čakajo na konec javnega razpisa za opremo, ki ga ministrstvo za zdravje vodi skupaj za šest urgentnih centrov. “V tej opremi so pomembne aparature, ki bodo še dodatno izboljšale oskrbo bolnikov,” je pojasnil Košir. Največjo težavo pričakuje v tem, da v novih prostorih vse do konca razpisa ne bodo imeli rentgenskega aparata.

Do sprejetja novega pravilnika o organizaciji nujne medicinske pomoči na ravni države bodo kadrovsko organizirani enako kot doslej. Torej še vedno bo del osebja pod okriljem zdravstvenega doma, bodo pa po novem ekipe fizično povezane s povezovalnim hodnikom, kar bo po Koširjevih besedah omogočilo kakovostnejšo oskrbo bolnikov. Pošiljanju bolnikov od enega do drugega zdravnika se bodo odslej izognili tudi z enotno vstopno točko. “To so tektonski premiki slovenske medicine,” je dodal.

Prve bolnike bodo v novih prostorih sprejeli danes okoli 15. ure. Novi vhod je v isti stavbi prizidka kirurške klinike, a ob oddelku za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo. “Vsi bolniki se bodo pregledali na triažnem mestu, ki je začetna točka. Tu bo sestra, ki bo ocenila nujnost stanja in bolnika glede na nujnost in vrsto težav razvrstila v ambulante,” je dejal Košir. Triažno mesto bo bolniku nudilo zasebnost in omogočilo izmero osnovnih vitalnih znakov.

Do jeseni bodo preuredili še internistiko in s tem bo končana prva faza urgentnega centra, za katero imajo zaenkrat zagotovljeni denar. Kasneje, ko bodo na voljo finančna sredstva, načrtujejo še izgradnjo helioporta na strehi ter povečanje operacijskega bloka in polikliničnega dela, saj bi radi tja preselili tudi pediatrični urgentni center.

Vir: STA

V avli Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor so danes organizirali informacijsko točko v okviru programa Svit. V tem času so svetovalke oddelka za promocijo zdravja bolnikom dajale informacije o omenjenem programu in o pravilnem odvzemu vzorca blata.

Program Svit je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Cilj programa je zmanjšanje obolevnosti in smrtnosti zaradi raka na debelem črevesu in danki. Vabilo v program po pošti prejmejo ženske in moški, stari med 50 in 69 let z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem.

Kot je povedala koordinatorka oddelka za promocijo zdravja Zvezdana Vražič, je pametno, da se ljudje, ki na dom prejmejo vabilo, nanj čim prej odzovejo in se vključijo v program ter opravijo test, čeprav se morda počutijo popolnoma zdravi.

“Bolezen se namreč lahko dolgo časa razvija zelo potuhnjeno, brez očitnih znakov, zato mnogokrat šele zelo pozno ugotovimo, da je v našem črevesju nekaj narobe. Če bolezen odkrijemo dovolj zgodaj, jo lahko uspešno zdravimo, lahko pa pravočasno odkrijemo in odstranimo že predrakave spremembe – polipe in bolezen celo preprečimo,” je dejala Vražičeva in ljudi pozvala, da ne odlašajo.

Vir: STA

Tri leta in pol po odmevni kriminalistični preiskavi, v kateri se je znašel tudi tedanji mariborski župan Franc Kangler, je danes na sodišče klican nekdanji vodja oddelka za okolje in prostor na mariborski upravni enoti Vinko Merc. S šefi nekdaj pomembnih mariborskih gradbenih podjetij se mora zagovarjati zaradi domnevnih podkupnin.

Na Okrožnem sodišču v Mariboru je za danes razpisan predobravnavni narok. Mercu se očitajo tri kazniva dejanja jemanja podkupnine ter eno kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, so za STA pojasnili na sodišču.

Po navedbah vodje okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Draga Škete je pravnomočna obtožnica vložena zoper skupno šest oseb. Poleg prvoobtoženega Merca so to še nekdanji direktor gradbenega podjetja Konstruktor Marjan Pinter, lastnik in nekdanji direktor družbe MTB Blaž Mlinarič in Viktor Lednik, solastnik podjetja Org. Tend Danijel Keuc in Miran Muršič iz podjetja MM Car.

V obsežni kriminalistični preiskavi 5. maja 2011 so kriminalisti v Mariboru in okolici začasno pridržali devet ljudi, tudi tedanjega župana Kanglerja. Vse so izpustili na prostost še isti dan, le Merc je ostal v priporu tri tedne.

Po takratnih navedbah policije se je kriminalistična akcija navezovala na nepravilnosti pri prometu z nepremičninami in izvajanju številnih gradbenih projektov na območju Maribora. Po takrat znanih podatkih naj bi povzročena premoženjska škoda oziroma korist znašala več kot pet milijonov evrov. Po poročanju medijev naj bi se podkupnine dajale in sprejemale pri izdaji gradbenih dovoljenj gradbenim podjetjem.

V zvezi s to zadevo so policisti kazensko ovadili sedem oseb, med katerimi naj ne bi bilo Kanglerja. So pa v preiskavi zbrali veliko dokaznega gradiva za vrsto drugih ovadb, tudi zoper Kanglerja. Vsi vpleteni so krivdo zanikali.

Merc je bil sicer v nekem drugem primeru maja 2013 obsojen na 15 mesecev zapora zaradi nezakonito pridobljene odpravnine v času, ko je bil nekaj mesecev direktor mariborskega tekstilnega podjetja Merinka.

Vir: STA

V avli Zdravstvenega doma dr. A. Drolca Maribor v Sodni ulici 13 bo v petek, 9.1.2015, od 9. do 11. ure, (namesto prvega petka v mesecu) informacijska točka za program Svit. Svetovalke Oddelka za promocijo zdravja bodo pacientom dajale informacije o programu Svit in o pravilnem odvzemu vzorca blata.

Program Svit je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Cilj programa je zmanjšanje obolevnosti in smrtnosti zaradi raka na debelem črevesu in danki. Vabilo v program po pošti prejmejo ženske in moški, stari med 50 in 69 let z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem.

Zvezdana VRAŽIČ, dipl.m.s., spec. klinične dietetike, koordinatorka Oddelka za promocijo zdravja: »Ko prejmete na dom vabilo, je pametno, da se nanj čim prej odzovete in se vključite v Program Svit ter opravite test, čeprav se morda počutite popolnoma zdravi. Bolezen se namreč lahko dolgo časa razvija zelo potuhnjeno, brez očitnih znakov, zato mnogokrat šele zelo pozno ugotovimo, da je v našem črevesu nekaj narobe. Če bolezen odkrijemo dovolj zgodaj, jo lahko uspešno zdravimo, lahko pa pravočasno odkrijemo in odstranimo že predrakave spremembe – polipe in bolezen celo preprečimo. Zato ne odlašajte! Poskrbite za svoje zdravje, odzovite se vabilu v Program Svit in se testirajte!«

Pomurski razvojni inštitut (PRI) v sodelovanju z ustanoviteljem, Dravskimi elektrarnami Maribor (DEM), že sedmo leto zapored deluje kot stičišče znanja in prostor za izmenjavo mnenj o trajnostnem razvoju Pomurja.

V skladu s tem poslanstvom so letošnjo donacijo, že sedmo po vrsti, namenili Pomurski izobraževalni fundaciji PIF, ki skrbi za prenos znanja v regiji. S to gesto so podprli pomurske študente in PIF omogočili uspešno izvedbo nadaljnjega štipendiranja mladih. Tako v PRI kot DEM si želijo, da se mladi zavedajo, kako pomembno je izobraževanje in kaj vse lahko s svojim znanjem, delom in inovativnostjo v prihodnosti doprinesejo regiji. Donacijo sta predsedniku uprave PIF doc. dr. Mitji Slavincu v obliki simboličnega čeka predala dr. Darko Anželj, direktor PRI, in mag. Viljem Pozeb, direktor DEM.

»Pomurski razvojni inštitut v Murski Soboti je bil ustanovljen z namenom informiranja in osveščanja o priložnostih trajnostnega razvoja Pomurja. Gre za razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanje generacije, ne da pri tem ogrozi možnost prihodnjih generacij, da bi zadovoljevala svoje potrebe. Znanje je tisto, ki našim zanamcem širi pogled na njihove priložnosti v prihodnje. Veseli nas, da jih bodo lahko preko fundacije PIF še naprej odkrivali tudi z našo pomočjo,« sta ob tej priložnosti strnila misli dr. Darko Anželj in mag. Viljem Pozeb.

Matic Črnic se iz Maribora seli v Domžale. Pogodbo je podpisal do junija 2018.

Vezista so pred nadaljevanjem prvenstva iz Maribora v Domžale pripeljali predstavniki vodilne ekipe nogometne Prve lige Telekom Slovenije. Tako je postal Črnic drugi igralec Maribora, ki je v zadnjih dneh prestopil v Domžale. Pred njim je namreč obrambno vrsto okrepil Dejan Trajkovski. Ta bo v moštvu Domžal nadomestil Erika Janžo, slednji pa naj bi že v spomladanskem delu prvenstva nosil vijoličasti dres.

Dopolnjeno, danes ob 17.09.

Domžalčani so podaljšali še sodelovanje s 23-letnim krilnim napadalcem Aladinom Šišićem, ki je doslej zbral 16 nastopov, 14 v prvenstvu, dosegel pa je tri gole. Nekdanji član Krajine iz Cazina, švicarskega Staada in estonskega Tallinna Kaleva je podpisal pogodbo do konca sezone 2015/2016 z možnostjo podaljšanja za dodatno leto.

Janža je s Štajerci pogodbo podpisal že decembra, saj bi se mu sodelovanje z Domžalami izteklo konec sezone. Matej Oražem, športni direktor Domžale, je potrdil, da se Janža v Maribor seli že zdaj: “Z Erikovo odločitvijo, da z nami ne podaljša pogodbe, smo bili postavljeni v težko situacijo, ki nam jo je uspelo razrešiti. V dogovoru z Mariborom smo dobili nadomestilo na položaju levega bočnega branilca, veliko okrepitev v Maticu Črnicu in še del nadomestila.”

Domžalčani so v decembru in januarju poskrbeli za močno dolgoročno okostje ekipe. Ob obeh novincih iz štajerske prestolnice so pogodbe podaljšali Nejc Skubic, Uroš Korun, Dejan Milić, Darko Zec, Zeni Husmani, Aladin Šišić in Benjamin Morel.

Vir: STA

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) tudi v tem študijskem letu študentom omogoča brezplačno psihološko svetovanje. Na ta način želijo pomagati študentom v stiski, ki jo občutijo zaradi težav pri študiju, duševnemu zdravju, partnerskih odnosih in drugih osebnih težavah.

slika je simbolica

Brezplačna individualna svetovanja potekajo vse do meseca maja 2015, vsak četrtek med 13:30 in 16:30, v učilnici ŠOUM. Pomoč in podporo pri reševanju osebnih težav študentom nudi univ. dipl. psihologinja Vita Poštuvan. Prijave na svetovanja se sprejemajo na e-naslovu: svetovalnica@soum.si. .

»Mladostniki mnogokrat ne vedo, kam naj se v stiski obrnejo po pomoč. V psihološki svetovalnici smo mladostniku v stiski v oporo in ga skušamo opremiti z znanji, spretnostmi in orodji, ki mu bodo pomagale v njegovi situaciji. Tovrstno pomoč študentom nudimo že peto leto zapovrstjo, povpraševanje študentov po terminih svetovanja pa so vedno večja«, je povedala vodja projekta Bernarda Jeraj.

Študenti so vsaj v tolikšni meri izpostavljeni duševnim boleznim kot ostali odrasli – to npr. pomeni, da jih ima v tem trenutku vsaj 5% depresivno motnjo, ki je najpogostejša duševna bolezen. Med mladimi je poleg depresivnih in anksioznih motenj, še veliko motenj hranjenja in zlorabe psihoaktivnih substanc. Odstotek depresij je večji med ženskami, medtem ko je pri moških prisotnih več zlorabe substanc. Zloraba alkohola je pogosto način samozdravljenja depresije med moškimi, vendar žal dolgoročno vpliva samo še slabše na telesno in duševno zdravje človeka.

»Študentom pomagamo s svetovanjem, psihoedukacijo in terapevtsko pomočjo. Cilji dela so različni, npr. izboljšanje razpoloženja, izguba strahu, zmožnost vzpostavljanja zdravih partnerskih odnosov, boljša koncentracija pri delu in študiju. Lani je bilo v pilotskem trimesečnem obdobju izvedenih 24 svetovanj. Pri 67 % študentov, ki so poiskali pomoč, smo ugotovili, da je v ozadju njihovih težav tudi depresija, v 16,5 % pa anksiozne motnje. V ostalih primerih ni bilo duševnih motenj, ampak je oseba potrebovala nasvet«, je povedala univ. dipl. psihologinja Vita Poštuvan, ki izvaja svetovanja v Psihološki svetovalnici.

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kjer so v začetku lanskega leta začeli graditi nov urgentni center, bodo konec tega tedna začeli seliti urgentno službo v nove prostore. V ta namen bodo začasno spremenili in uredili vhod za bolnike in obiskovalce v novi del urgence. “O spremembah bomo javnost pravočasno obvestili,” so povedali za STA.

Celotna prva faza projekta izgradnje novega urgentnega centra, ki je vredna 13,3 milijona evrov, naj bi bila končana do sredine septembra. Te dni se zaključuje obnova prvega dela novih prostorov, zato bodo vanje preselili ambulante iz drugega dela, da bodo lahko začeli obnavljati še te.

Novi center namreč gradijo na lokaciji obstoječih prostorov urgentne službe, ki tudi v času gradnje nemoteno deluje. Zato je gradnja za izvajalce urgentne službe velik logističen zalogaj.

Na kirurškem delu urgence letno oskrbijo 42.000 ljudi, internistika okoli 18.000 oseb na leto, služba zdravstvenega doma pa še 35.000. Z združitvijo vseh treh služb v novi urgentni center si po besedah predstojnika urgence Romana Koširja želijo doseči predvsem bolj funkcionalno enoto, s čimer bodo med drugim povečali tudi hitrost oskrbe bolnikov.

Urgentni center UKC Maribor je del mreže urgentnih centrov, ki jih po vsej Sloveniji načrtuje ministrstvo za zdravje in je sofinancirana iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Prvi takšen center so odprli lani v Brežicah.

Vir: STA

Vsako sredo sredi meseca so se z oktobrom 2014, v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor, pričeli pogovori z aktivnimi mladimi, imenovani Mlade glave mislijo. V okviru projekta smo ponudili prostor zanimivim, razmišljujočim in ustvarjalnim osebnostim.

Gostili smo in bomo mlade, ki so sposobni misliti široko, kritično in celovito. Namesto vloge občasne dekoracije želimo javni govor mladih vzpostaviti kot standard. Gostje so bili in bodo z naborom aktualnih vprašanj soočeni v živo v prostorih mariborskega Salona uporabnih umetnosti, prisluhnili pa jim boste lahko tudi v obliki podcasta Mlade glave mislijo. Pogovori bodo potekali med oktobrom 2014 – februarjem 2015, vsako sredo sredi meseca, s pričetkom ob 18:00 uri.

Novo leto je tukaj in z njim nove Mlade glave mislijo. Naša tokratna gostja bo Eva Perčič, raziskovalka novih ekonomij in kreativnih skupnosti. Eva je diplomirala iz psihologije, magistrirala pa iz sociologije in socialnega dela. V zadnjih letih lahko v medijih zasledimo vrsto zapisov o platformah za množično financiranje (npr. o Kickstarterju), medtem ko sta se v vsakdanjem besednjaku udomačili besedi coworking in crowdsourcing. Velik del zaslug, da smo v Sloveniji spoznali te besede in koncepte, gre pripisati prav Perčičevi, saj je soustanoviteljica iniciativ Slovenia Coworking in Slovenia Crowdfunding. Prav tako je soustanoviteljica in ena izmed treh vodij kreativnega centra Poligon v Ljubljani. »Prihaja generacija inteligentnih mladih ljudi, ki sami sebe najprej označuje kot ustvarjalce, šele potem kot podjetnike ali karkoli drugega,« pravi Eva.

Strokovnjaki so v nedeljo opravili sodno obdukcijo pokojnega Klemna Lenka. Na truplu, ki so ga potapljači v soboto potegnili iz Drave v Mariboru, niso našli nobenih znakov tujega nasilja in ne okoliščin, ki bi utemeljevale kakršnokoli vpletenost tretje osebe v njegovo smrt, so danes sporočili s Policijske uprave Maribor.

Kriminalisti sicer nadaljujejo s kriminalistično preiskavo. Kot je povedal predstavnik za odnose z javnostmi PU Maribor Miran Šadl, preiskava poteka v različne smeri. Drugih pojasnil na policiji zaenkrat ne dajejo.

Kot omenjeno, na truplu ni znakov nasilja, a ni znano, kako se je fant znašel v reki. Več bo znanega po zaključku preiskave.

Potapljači so truplo 20-letnega Klemna Lenka, ki so ga svojci pogrešali mesec dni, našli v okviru tradicionalnega ponovoletnega potopa v Dravi. Truplo je bilo nerazpoznavno, a je imelo pri sebi Lenkove dokumente. Truplo se je zataknilo ob visokonapetostnih kablih, ki tečejo pod gladino reke.

20-letnega Lenka iz Mežice so nazadnje videli 3. decembra lani okoli pol enih zjutraj v okrepčevalnici v bližini gostinskega lokala Trust.

Foto: MIA MEDIA
Vir: STA

Eden od aretiranih na tretji Mariborski vstaji decembra 2012 na današnjem predobravnavnem naroku na Okrožnem sodišču v Mariboru ni priznal krivde za domnevni napad na policiste. Tožilstvo mu je v primeru priznanja ponudilo kazen v višini sedmih mesecev zapora, ki jo lahko odsluži v obliki družbeno koristnega dela.

slika je simbolicna

Gre za enega od druge skupine protestnikov, ki so se zaradi sodelovanja na protestu v Mariboru 3. decembra 2012 znašli pred sodiščem. Obtožnica jih bremeni suma storitve kaznivih dejanj napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti. Po navedbah okrožnega državnega tožilca Darka Simoniča naj bi nekateri metali granitne kocke v policiste, drugi steklenice, eden pa naj bi z rokami tolkel po dveh policistih.

Obtožnica je bila spisana za devet oseb, a je eden od obtoženih na predobravnavnem naroku septembra lani priznal krivdo in dobil kazen sedem mesecev družbenokoristnega dela. Ostali krivde ne priznavajo, glavna obravnava pa se bo začela potem, ko bosta izvedena predobravnavna naroka še za dva obtožena, ki tega doslej še nista opravila. Eden od njiju bi se moral na sodišču prav tako zglasiti danes, a se ni odzval.

Na tretji Mariborski vstaji so policisti pridržali 119 ljudi, od tega jih je bilo kazensko ovadenih 28. Prva skupina protestnikov je bila septembra 2013 na okrajnem sodišču obsojena na sedem mesecev zapora, a jih je višje sodišče kasneje oprostilo, saj je presodilo, da je v teh primerih šlo zgolj za prekrške in ne za kazniva dejanja. Druga skupina protestnikov se mora zagovarjati pred okrožnim sodiščem.

Vir: STA