Boštjan Kline je zelo dobro odprl sezono. Petemu mestu na superveleslalomu je na smuku za svetovni pokal dodal še eno uvrstitev tik pod stopničkami. Mariborčan je bil četrti. Na obeh preizkušnjah v Val d’Iseru je zmagal Norvežan Kjetil Jansrud ter se na vrhu skupnega seštevka izenačil z Avstrijcem Marcelom Hirscherjem.

Prvi Slovenec na startu smuka je nosil številko 8. Kline se je pogumno podal na progo O.K., poimenovano po slovitem dvojcu Oreiller-Killy: “V bistvu moram reči, da sem zelo zadovoljen z vikendom oziroma obema tekmama, smukom in superveleslalomom. Bolj kot rezultata me veseli oziroma sem ponosen in zadovoljen s samo pripravo na tekme, navdušuje me celotna rutina s smučanjem. Dogajajo se napake, ki so me stale višjih mest, a se napake dajo popravit, iščemo rezerve. Bomo delali na tem in poskusili priti še višje,” je dejal Kline.

“Včeraj na superveleslalomu sem v zgornjem delu za malenkost skočil iz smeri. In sem bil nekoliko pozen z linijo, kar se mi je poznalo na času. Nekoliko počasen sem bil tudi na startu pri poganjanju iz startne hišice do prvega vmesnega časa, pa tudi spodaj. Danes na smuku pa se mi je pripetila tista napaka v srednjem delu, ko sem bil nekoliko pozen pri lovljenju idealne linije ter tehnično nekorekten, kar me je stalo hitrosti, posledično časa. Danes bi lahko tudi skok bolj aktivno oddelal, bolj aerodinamično,” je bil samokritičen Kline, ki je prepričan, da ima še nekaj rezerve.

S preizkušnjami v Val d’Iseru se je sezona začela tudi za specialiste v hitrih disciplinah. Te bi sicer morale biti onstran Atlantika, a so tekme zaradi pomanjkanja snega v ameriškem Beaver Creeku odpadle, prevzel jih je Val d’Isere. Za moške tekme v kanadskem Lake Louisu še niso našli ustrezne zamenjave. S spremembami v sporedu si Kline ne dela skrbi: “Poskusimo izkoristiti tisto, kar nam dajo, kjer prestavijo tekmo, ne glede na to, kje se pojavimo. S to miselnostjo sem šel v te prve tekme, poskusim pokazati in delam na tem, da sem na vsakem smučišču čim boljši, čim bolj konkurenčen, da pokažem tisto, kar znam.”

Kline je bil nekoliko zadržan na uradnih treningih smuka: “Vedno govorim za treninge, neuradne treninge in naše treninge, da je lepo, če si spredaj, lepo je, če pokažeš dobre vožnje, vendar pa nikoli ne veš, ali gredo drugi fanti na polno, so bolj zadržani. Na prvem treningu sem naredil napako, na drugem sem poskusil z drugimi modeli smuči, nisem imel tistega časa, ki sem ga hotel, vedel pa sem, kje so rezerve, kaj moram narediti, tako da sem šel kar pozitivno na tekmo.”

Na vprašanje, ali ga preseneča razplet z Jansrudom obakrat povsem na vrhu in Akslom Lundom Svindalom na stopničkah: “Me nič ne presenečata, sta dobra smučarja, zmagovala sta že prej, na vrhu sta že od nekdaj, sta šampiona, tudi Svindal, to ni več comeback, je že prej pokazal, da je lahko v tej igri vedno visoko.”

Naslednja priložnost za vrhunsko uvrstitev bo v italijanski Val Gardeni: “Zdaj imamo par dni počitka, potem pa gremo spet na sneg smučati, mogoče bomo delali še kondicijo, odvisno od tega, kako se bo odločil trener. Potem pa v Gardeno, kjer bom poskušal ponoviti pripravo in smučanje ter napake, ki so se mi dogajale tukaj in priti še višje.”

Odgovorni trener slovenske moške ekipe za hitre discipline Peter Pen je bil zadovoljen z nastopom Klineta: “Zame je bilo vse skupaj malo stresno, saj nisem videl tistega dela, v katerem je naredil napako. Danes je bil najboljši na hribu. Rezultat je super, napake pa pridejo z razlogom. Iz sebe je potegnil maksimum, bil je na limitu, samo tako se lahko kosa z najboljšimi. Tako da sem zadovoljen.”

Od preostalih slovenskih nastopov pa je izpostavil Martina Čatra, ki je bil obakrat 32: “Za širšo javnost Martinov rezultat mogoče ne bo ne vem kaj, a pristop in tekmovalnost, ki jo je imel danes, je takšna, da bo dajala rezultate.”

V središču Savojskih Alp bo v nedeljo na sporedu še moški veleslalom, z Žanom Kranjcem, izvrstnim četrtim na ledeniku Rettenbach nad Söldnom, na startu. Od Slovencev bo nastopil tudi Miha Hrobat.

Vir: STA

Ilka Štuhec zmagala na smuku za svetovni pokal alpskih smučark v kanadskem Lake Louisu.

Foto: STA

Dopolnjeno danes ob 22:30

V Mariboru so minuli konec tedna prižgali praznično osvetlitev, uradno pa se je pričelo tudi dogajanje v centru mesta. 

Pričel se je Čarobni december, ki ga organizira Zavod za turizem Maribor, Vetrinjski dvor pa se je spremenil v Vilinsko mesto po zaslugi Narodnega doma. Preverili smo kakšno je bilo vzdušje v mestu ob prižigu lučk in kdo je zakuril najbolj “topel” ogenj. Več v videu:

V poštne nabiralnike 49.650 gospodinjstev v Mestni občini Maribor, so prispele t.i. informativne glasovnice. Na Občini želijo, da bi občani z obkrožanjem izbrali med predlogom A ali predlogom B ter tako izrazili svoje želje. Rezultati glasovanja ne bodo imeli nikakršnih pravno-formalnih posledic, bodo pa z njimi seznanjeni mestni svetniki, ki bodo dejansko odločali o realizaciji predloga A ali B.

Foto: MO Maribor

Levi del t.i. glasovnice, kjer je opredeljen predlog A, je bistveno bolj poln kot desni, kjer je opredeljen predlog B. V obeh primerih gre za možnosti obnove mesta, ampak po mnenju predstavnikov vodstva občine ter strokovnih služb ti dve možnosti predstavljata bistveno razliko v razvoju mesta.

“Prvič v zgodovini, ampak res prvič, imamo priložnost realizirat nekatere projekte, ki so že leta zastavljeni. Potrebno je prepoznat celovitost teh projektov. Ne gre samo zato, da nekaj polepšamo, ampak za mnogo več: za razvojne poti in možnosti. Projekti so takšni, po katerih se bo mesto razvijalo in, ki bodo ljudem vračali samozavest, da ne bodo več govorili, da živijo v najgršem ali najslabšem mestu v Sloveniji“, je danes na novinarski konferenci izpostavil Tomaž Kancler, predsednik odbora za urejanje prostora, varstvo okolja in varstvo narave MO Maribor, član projektnega sveta MO Maribor, mestni svetnik predvsem pa arhitekt. Strokovno in osebno se mu zdi predlog A bistveno boljša odločitev.

Odločali bodo mestni svetniki, najverjetneje še na decembrski seji. Župan MO Maribor Andrej Fištravec pa je poudaril, da so tako oni, kot tudi župan izvoljeni “od ljudstva in to so naši občani, zato jih želimo vključevati v procese odločanja.” Zato so se odločili za t.i. informativne glasovnice, ki pa so občino, kot je še pojasnil Fištravec, stale mnogo manj kot kakšna neuspešna seja mestnega sveta. “Ena seja stane približno 13 tisoč evrov“, je dejal, “ta način pošiljanja informativnih lističev pa je stal približno 3.500 evrov.” V tej luči je tudi priznal, da gre za neke vrste pritisk na mestne svetnike, ampak pritisk, ki je na vsem na očem in, ki se mu zdi pravilen.

Na izrednem zboru članov HDK Maribor, 9. novembra, so člani na predlog upravnega odbora enoglasno potrdili novega predsednika HKD Maribor Gregorja Purga, ki je na mestu predsednika zamenjal Miho Budimliča.

Kot so sporočili iz HDK Maribor je novo izvoljeni predsednik Gregor Purg, odvetnik v Mariboru in je v klubu prisoten že od leta 1989, kjer je začel z igranjem hokeja na ledu pri tedanjih mlajših pionirjih. Več let je igral za člansko ekipo, vmes nekaj let tudi za HK Celje. Hokejsko kariero je zaključil v Mariboru leta 2003. Po prenehanju aktivnega igranja hokeja, je opravil strokovno usposabljanje in si pridobil strokovni naziv za trenerja hokeja na ledu.

Festival Maribor ponovno prireja koncert za najmlajše – dojenčke, njihove starše, brate in sestre, tokrat v znamenju predbožičnega časa.

Foto: Festival Maribor

“Po izredno lepi izkušnji na Festivalu Maribor 2016 bomo priredili nov koncert za malčke. Tokrat se bo pianistki Adriani Magdovski pridružila violinistka Tamara Bakardzieva, glasbenici pa bosta skozi glasbo in besedo pričarali čudežni svet iz priljubljenega baleta Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega,” so sporočili organizatorji.

Ob tem obetajo sproščeno vzdušje. “Udobno se bomo namestili na blazinah, plesali naokoli ali plezali po tleh ter lahko od blizu opazovali glasbenici,” pravijo.

Koncert bo ob sobotah, 10. 12. in 17. decembra, ob 10:00 v Vetrinjskem dvoru. Izvajali ga bosta Tamara Bakardzieva na violini in Adriana Magdovski na klavirju, s glasbo iz baleta Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega.

Mariborski policisti bodo v soboto dopoldne ob mednarodnem dnevu invalidov na območju celotne policijske uprave izvedli poostren nadzor cestnega prometa nad nepravilnim parkiranjem. Kot so sporočili, ga bodo izvajali ob rednem delu, poudarek pa bo namenjen predvsem nepravilnemu parkiranju na parkirnih prostorih, namenjenih invalidom.

Na mariborski policijski upravi pojasnjujejo, da bo nadzor potekal med 8. in 14. uro, ob tem pa dodajajo, da nepravilno parkiranje motornih vozil še vedno predstavlja eno izmed množičnih kršitev cestnoprometnih predpisov. Kršitve nepravilnega parkiranja na parkirnih prostorih za invalide so po njihovi oceni v očeh javnosti še posebej moteče, saj se s tem zasedajo parkirna mesta invalidnim osebam.

Vir: STA

Vodstvo mariborske občine se je ob pripravi proračunov za naslednji dve leti znova znašlo v razmerah, ki ne zagotavljajo možnosti razvojno naravnanega dokumenta, še več, ne zmorejo izpolniti niti vseh zakonsko določenih nalog. Župan Andrej Fištravec je vlado pozval k pravičnejši ureditvi, sicer bodo Mariborčani še naprej drugorazredni državljani.

Skoraj dve uri so včeraj predstavniki posameznih občinskih uradov maloštevilnim mestnih svetnikom in medijem predstavljali razkorak med tistim, kar bi potrebovali za obvezne in neobvezne naloge, in tem, kar v realnosti dobijo za to od države. Fištravec je ob tem na premierja Mira Cerarja naslovil novo pismo in ga pozval, da se zavzame za uravnovešenje financiranja občin tako, da bo upoštevan socialni faktor, ki bo v praksi zagotovil enakost vseh državljanov.

“Mariborčani smo že več let drugorazredni državljani, stanje pa se poslabšuje iz leta v leto,” je dejal mariborski župan, ki je skupaj s sodelavci razložil, da skok stroškov zakonsko obveznih nalog iz leta 2011 do leta 2017 znaša že dobro petino oziroma več kot 14 milijonov evrov. Hkrati pa so prihodki iz dohodnine padli za več kot desetino oziroma za 5,5 milijona evrov.

Stanje 32 milijonskega primanjkljaja

Župan in direktor mestne uprave Simon Štrancar sta poudarila, da so s v Mariboru s tem prišli do stanja, ko se bo pokrivanje zakonsko določenih nalog iz dohodnine s 76 odstotkov v letu 2011, naslednje leto znižalo na manj kot 57 odstotkov. To pa bo pomenilo 32 milijonov evrov primanjkljaja.

Zaradi omenjenih težav morajo v mariborski občini za čim višjo raven izpolnjevanja zakonsko obveznih nalog odprodajati premoženje, izvajati notranje zadolževanje in celo dodatno najemati kredite za tekočo porabo. V Mariboru pa se ob tem srečujejo še z reševanjem socialne krize. Leta 2007 je bilo mesečno povprečno zdravstveno zavarovanih ljudi brez prejemkov 3685, letos že 4589, pa tudi ostala statistika kaže, da se stroški za socialno varstvo znatno zvišujejo.

“Na tem področju ne moremo zniževati financiranja zakonsko določenih obveznosti, enako velja na področju vzgoje in izobraževanja. To pomeni, da je razkorak med zakonsko določenimi nalogami in namenskim virom za pokrivanje teh stroškov, ki bo v letu 2017 predstavljal 43 odstotkov, toliko večji na vseh ostalih področjih,” je pojasnil Fištravec.

Zniževanje sredstev za investicije

V Mariboru so zato prisiljeni v zniževanje sredstev namenjenih za investicije in investicijsko vzdrževanje, predvsem v kanalizacijski sistem in vodovod. Slednje se kaže v dotrajanosti, tako da so prvič, odkar se izvajajo analize podtalnih voda, v mestu, pa tudi v širši regiji, ki se napaja iz njihovega vodovoda, priča slabšanju kakovosti vode.

Ob tem pa opominjajo, da Ljubljana v skladu z zakonom dodaten denar prejema tudi po zaslugi zakona o glavnem mestu, zato predlagajo, da država sprejme še zakon o glavnem mestu vzhodne kohezijske regije in tako Mariboru zagotovi potrebna sredstva. Če teh ne bo še v letošnjem letu, bi to za mesto pomenilo zlom socialnega stanja in ogrožanje že pridobljenih infrastrukturnih evropskih in slovenskih projektov.

V Mariboru ob tem za uravnovešenje in izenačenje z ostalimi slovenskimi občinami predlagajo še novo formulo izračuna primerne porabe, ki bi upoštevala socialni vidik in dejansko število prebivalcev, stalnih in začasnih. Po sedanji formuli so letos prejeli 47,7 milijona evrov, če bi sprejeli novo formulo, bi bili deležni dobrih 23 milijonov evrov več.

Aktualno stanje so že v ponedeljek predstavili tudi mariborskim poslancem in svetnikom, ki so po Fištravčevih besedah razumeli položaj mesta. Zaskrbljujoče stanje želijo predstaviti tudi vladi, od katere pričakujejo primerne rešitve, sicer bodo morali izvajanje zakonsko obveznih nalog še dodatno znižati.

VIR: STA

V začetku prihodnjega tedna sta Študentsko društvo Iskra in Kolektiv Pizda! v sodelovanju z ženskim lobijem Slovenije napovedala protest pred Univerzo v Mariboru. Ob tem so nameravali organizirati tudi okroglo mizo »Kako strpni smo do nasilja in kako nestrpni do žrtev?«, ki naj bi se odvila na Filozofski fakulteti. Rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar naj bi prepovedal okroglo mizo, dekanu Božidarju Kanteju pa celo grozil. Medtem so se odzvali tudi na univerzi in zapisali, da rektor ni nikomur grozil.

Kot smo izvedeli, naj bi Tičar v primeru, da bodo na Filozofski fakulteti v Mariboru izvedli ponedeljkovo okroglo mizo, dekanu grozil s kazenskim pregonom. Ker je rektor dekanu že v aprilu izdal opozorilo pred odpovedjo, so se organizatorji tako odločili za spremembo lokacije okrogle mize, da dekana ne spravljajo v dodatne težave.

Sicer pa so se organizacije za pripravo okrogle mize odločile zato, ker so po njihovem v zadnjih dneh dejanja mariborskega rektorja dosegla popolno dno. „Ne samo, da rektor ni sankcioniral Teodorja Lorenčiča v primeru spolnega nadlegovanja in mobinga nad zaposlenimi, temveč je obe žrtvi, ki sta Lorenčiča tudi prijavili, degradiral na 10 plačnih razredov nižji delovni mesti. Rektor sedaj še toži profesorico in sindikalistko Marijo Javornik Krečič, ki je opozarjala na hude kršitve in se bori za izenačevanje pravic zaposlenih na Univerzi v Mariboru,“ so zapisali v vabilu na okroglo mizo.

slika je simbolična

Izrazili so razočaranje nad neodzivnostjo študentskih organizacij, društev in drugih študentskih predstavnikov, od katerih pričakujejo, da bi v takih primerih ukrepali. Po njihovem je to pokazatelj popolne paraliziranosti in ignorance študentskih predstavnikov, ki sploh ne vedo, kaj se dogaja na njihovi univerzi, ali pa jim je povsem vseeno.

Organizirajo protest pred rektoratom

Kot so zapisali, je čas, da se uprejo kršenju osnovnih delavskih pravic, patriarhalni dominaciji in nenehnemu reproduciranju neenakopravnih družbenih odnosov. In da je pomembno organiziranje in povezovanje študentov, profesorjev in drugih zaposlenih na mariborski univerzi. „Potrebno je stopiti skupaj ne glede na heterogenost,“ so zapisali.

Zato so pozvali vse študente in študentke, tako bivše, zdajšnje kot bodoče, pa tudi profesorje in ostale delavce, ki jim ni vseeno, da se pridružijo protestu, ki bo v ponedeljek 5.12., pred mariborsko univerzo.

Kje bo alternativna lokacija za organizacijo okrogle mize, bodo organizatorji še sporočili.

Dopolnjeno 1.12.2016 ob 15:50:

Tičar pravi, da ni grozil

Rektor Igor Tičar zanika, da bi prepovedal ali komurkoli grozil v zvezi z načrtovanim dogodkov na Filozofski fakulteti.

Vprašanja smo poslali na rektorat UM in med drugim v odgovor dobili, da je rektor v pogovoru dekana opozoril, da ne Filozofska fakulteta (niti tajnica fakultete niti dekan o dogodku včeraj nista vedela ničesar), niti Univerza v Mariboru nista organizatorja predvidenega dogodka. Še več, morebitni organizatorji niso člani UM, so zapisali. Rektor naj bi tako dekana le opozoril, da je dolžan zagotoviti ustrezna soglasja v skladu s svojimi pooblastili, nikakor pa da to opozorili rektorja dekanu ni noben pritisk.

Po mnenju vodstva UM, ni nobenih realnih razlogov za izvedbo protesta, dodali pa, da organizatorji prihajajo pretežno iz Ljubljane, a so kljub temu, da so v Mariboru, dolžni zagotoviti varnost udeležencev in ustrezna soglasja za izvedbo protestov.

Vodstvo mariborske univerze se tako zagovarja z zapisom, da ni nihče nikogar napadel. “Še več, rektor je dolžan dekana opozoriti na objektivno odgovornost za dogodke, ki se izvajajo na njegovi fakulteti, ki je primarno namenjena izvedbi študijskih in raziskovalnih procesov,” so zapisali na UM.

S prvim decembrskim dnem je društvo Humanitarček v okviru akcije 30 dni za 30 srčnih dejanj že četrto leto zapored pripravlja akcijo “Skriti božiček brezdomcu”. Po dobrih odzivih iz prejšnjih let, so letos k sodelovanju povabili zavetišča po vsej Sloveniji.

V akcijo “Skriti božiček brezdomcu” so se vključila zavetišča iz Maribora, Slovenj Gradca, Bertokov, Ankarana, Ajdovščine, tudi iz Celja. Skupno bo tako 341 brezdomcev čakalo na prihod Božička. Tudi letos se je zgodilo, da je bilo več prijav kot pisemc, so pa že v dveh dneh našli vse “stričke božičke”.

“Letošnja najpogostejša želja je presenetila tudi nas“, je povedala predsednica društva Ninna Kozorog, “saj si je veliko brezdomcev zaželelo šumeče tabletke in cedevito v želji, da bi se z vitamini obranili pred mrzlo zimo“.

Ena od organizatork projekta Kaja Rukav pa dodaja, da je tudi letos ogromno povpraševanje po Milka čokoladah, pravi kavi in nekaj prošenj za kino vstopnice, saj velika večina še nikoli ni videla predstav na velikem platnu. “Najdražje želje so predvsem v smislu želje po trenerkah, bundah … najbolj izstopajoča je morda želja po kavici z znanim pevcem, v povprečju pa se gibljejo med suhim sadjem, čokoladami, kapami, šali… Precej je tudi prošenj za zimske kape NK Maribor,” pravi Rukavova.

Prijave so tako zaključene, vsi sodelujoči “strički božički” imajo čas za pripravo darila do 15. decembra. Vsi, ki pa so prijavo zamudili in bi si želeli pomagati, jih člani društva vabijo, da jim sledijo na spletni strani www.humanitarcek.com, kjer bo možnosti za pomoč še veliko.

Mariborski dijaki že tradicionalno sodelujejo pri aktivnostih v sklopu svetovnega dne boja proti AIDS-u, ki ga obeležujemo danes. Predstavniki Dijaške skupnosti Maribor v sodelovanju z Mariborskimi lekarnami organizirajo Dan, posvečen osveščanju mladih o varni spolnosti.

Foto: DSM

Danes na srednjih šolah v Mariboru predavajo predavatelji iz Mariborskih lekarn, člani dijaške skupnosti pa med dijakom mariborskih srednjih šol delijo kondome v simboličnem pakiranju.

Foto: DSM

Nomi Hrast, vodja projekta ter dijakinja II. gimnazije Maribor: »Varna spolnost je med dijaki zelo pomembna in je prevečkrat premalo poudarjena. Dijakom želimo s predavanji in simboličnimi kondomi zagotoviti osnovne informacije o varni spolnosti in predvsem, kje jih lahko najdejo. Vsi mladi pogosto delamo neumnosti, vendar je pomembno, da smo o posledicah ozaveščeni in se jih zavedamo.«

Vijol’čna Bajta po petih letih zapira svoja vrata v Barvarski ulici 3. Prvo uradno klubsko trgovino z navijaškimi rekviziti v Mariboru in Sloveniji, so v klubu NK Maribor odprli ob 50-letnici kluba.

Iz NK Maribora so zdaj sporočili, da bodo Vijol’čno Bajto preselili, s tem pa zaključili eno poglavje, da bi se drugo začelo.

“Na enem mestu smo zbrali razširjeno kolekcijo izdelkov za ženske, moške in najmlajše. Za vse vijol’čne generacije. Kot ustavljene prizore v ozki ulici pomnimo dolge vrste za vstopnice ob spektakularnih tekmah, mnogi pa smo tukaj našli ali dobili nepozabna vijol’čna darila ob prazničnem času,” tako so zapisali na spletni strani NK Maribor.

FOTO: odpiralnicasi.com

Ponudbo v trgovini so še povečali in tako presegli številko 350, tako da je Vijol’čna Bajta ob stadionu Ljudski vrt, postala tradicionalno zbirališče vseh, ki jim je pri srcu vijoličasta barva.

Od danes, 1.12.2016, bodo artikli z vstopnicami za sobotno (3.12.2016), zadnjo tekmo v Ljudskem vrtu proti Rudarju na voljo v trgovini v Mercator centru in v Vijol’čni Bajtici na Trgu Leona Štuklja, kmalu pa bodo trgovino odprli še na treh mestih.

V prihodnjem tednu tako odpirajo novo trgovino v centru mesta, na boljši, bistveno primernejši lokaciji, so zapisali v klubu. Kdaj in kje se bo to zgodilo, pa bodo še pravočasno obvestili.

Konec tega tedna bo v središču Maribora spet pestro, predpraznično dogajanje. Tradicionalno pa se je program Čarobnega decembra pričel pred prvo gimnazijo, kjer so zapeli otroci, Festival Vilinsko mesto pa se je (isti večer) tradicionalno pričel z Ano Plamenito Mariborsko.

Luči in ogenj… pravljični ambient svetlobe in senc. Podrobnosti v videu:

Nova kreditna banka Maribor (NKBM) je prvih devet mesecev nadaljevala rast, saj je ustvarila 41,3 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani beležila 28,1 milijona evrov. Tudi na ravni skupine je bila dobičkonosna, saj je ustvarila 40,8 milijona evrov dobička, medtem ko je lani v tem času beležila 16,2 milijona evrov.

Danes objavljeno nerevidirano poročilo o poslovanju v prvih devetih mesecih zajema podatke združene banke, h kateri so septembra pripojili tudi Poštno banko Slovenije. Kot so sporočili iz banke, so v primerjavi z istim obdobjem lani povečali tudi bilančno vsoto, okrepili tržne deleže pri depozitih in kreditih ter napredovali pri optimizaciji poslovnih procesov.

Poslovanje ter nadaljnje prestrukturiranje potekata skladno z načrti tudi v oktobru in novembru, zato v NKBM načrtujejo, da bodo letošnje poslovno leto zaključili z dobičkom.

“Uspeli smo ohraniti stabilno in dobičkonosno poslovanje kljub zahtevnim razmeram na bančnem trgu in poslovanju v okolju nizkih obrestnih mer. Pričakujemo lahko, da se bo v prihodnosti pritisk na dobičkonosnost bank še nadaljeval,” rezultate poslovanja pojasnjuje za zdaj še predsednik uprave NKBM Robert Senica.

Robert Senica

Kot je ob tem dodal, nadaljujejo s procesi prestrukturiranja, po načrtih potekajo tudi združitveni postopki. Po septembrski združitvi s PBS načrtujejo, da bo združitev s KBS banko izpeljana v začetku januarja, če bodo za to izpolnjeni vsi potrebni pogoji. Dodali so, da je ključna usmeritev preoblikovanje v vodilno banko na slovenskem trgu.

Prihodki NKBM so v prvih devetih mesecih dosegli 112,1 milijona evrov, kar je 14,3 milijona oziroma 14,6 odstotka več kot v istem obdobju lani. Banka je realizirala 67,2 milijona evrov čistih obresti, kar je 13 odstotkov več kot lani, 44,9 milijona evrov čistih neobrestnih prihodkov, kar je 17 odstotkov več kot lani, in 31,2 milijona evrov čistih opravnin oziroma tri odstotke več kot lani v tem času.

Bilančna vsota banke je konec septembra, po združitvi s PBS, znašala 4,27 milijarde evrov, kar je za dobrih 700 milijonov evrov več kot ob koncu leta 2015. Kapitalska ustreznost na skupni kapital je konec septembra znašala 24,91 odstotka, so še sporočili iz trenutno druge največje slovenske banke v lasti ameriškega sklada Apollo in EBRD.

Stanje bruto kreditov, ki niso banke, je konec septembra znašalo 2,1 milijarde evrov, kar je za skoraj devet odstotkov več kot ob koncu leta 2015. Povečali so se zlasti krediti prebivalstvu ter malim in srednjim podjetjem. Pri kreditih velikim podjetjem rasti še ni zaznati, saj podjetja že razpolagajo z veliko sredstvi in ne potrebujejo dodatne likvidnosti, hkrati pa ni večjih investicij.

Banka je uspešna tudi pri upravljanju slabih terjatev, v skupnem porftelju kreditov se znižujeta tako delež slabih terjatev kot tudi njihov znesek. Ob koncu septembra letos se je delež slabih terjatev v primerjavi s koncem leta 2015 znižal za 1,5 odstotne točke, na ravni skupine pa za 2,3 odstotne točke. Povečujejo namreč obseg izterjav, uspešno so zaključili nekatera prestrukturiranja podjetij.

Sicer pa bo NKBM kmalu dobila petčlansko upravo, saj je nadzorni svet nedavno ob Senici in članici uprave Sabini Župec Kranjc imenoval tri tuje izkušene bančne strokovnjake, ki v banki delujejo kot prokuristi. Potem ko bodo prejeli licenco Banke Slovenije, bo upravo vodil John Denhof, Senica pa bo njegov namestnik. Ekipi sta se pridružila še Jon Locke, ki bo odgovoren za upravljanje tveganj, in Josef Gröblacher, ki bo skrbel za operativno poslovanje.

Vir: STA

Med “nastavljanjem pred objektivi” smo ujeli drzne člane Akademske folklorne skupine KUD Študent Maribor, ki so za tokratni koledar odvrgli oblačila.

Ob koncu letošnjega leta bodo svoj koledar izdali že šestič. Kako daleč so si upali? Preverite v videu: