Nogometaši Maribora so v 6. in zadnjem krogu skupinskega dela lige prvakov doma izgubili proti nemškemu Schalkeju z 0:1 (0:0), s čimer so osvojili četrto mesto v skupini G in končali evropska tekmovanja v sezoni 2014/15.

* Stadion Ljudski vrt, gledalcev: 13.000, sodniki: Marciniak, Sokolnicki, Rostkowski, Borski, Waijda (vsi Poljska).
* Strelec: 0:1 Meyer (62.).
* Maribor: J. Handanović, Rajčević, Viler, Arghus, Filipović, Sallalich (od 65. Mendy), Ibraimi (od 83. Zahović), Stojanović (od 76. Vršič), Bohar, Mertelj, Tavares.
* Schalke: Fährmann, Kirchhoff, Höwedes, Aogo, Učida, Fuchs, Höger (od 88. Ayhan), Barnetta (od 56. Meyer), Neustädter, Choupo-Moting, Huntelaar (od 90. Friedrich).
* Rumeni kartoni: /.
* Rdeč karton: /.

Mariborčani so včeraj v razprodanem Ljudskem vrtu odločali o svoji usodi. Zmaga bi jim prinesla nadaljevanje v evropski ligi, a so bili gostje iz Gelsenkirchna premočni. Na drugi tekmi skupine je Chelsea s 3:1 premagal Sporting, zmagal v skupini in bo skupaj s Schalkejem igral v spomladanskem delu tekmovanja, Sporting pa se seli v evropsko ligo.

V peti minuti so bili prvi nevarni gostje, ko je z 18 metrov poskusil Tranquillo Barnetta, ki je streljal mimo leve vratnice. Minuto kasneje je Petar Stojanović z desne strani meril v sredino, a je bila obramba gostov na mestu. V 11. minuti je Agim Ibraimi po podaji Mitje Vilerja iz obrata meril preko gola. Štiri minute kasneje so spet poskusili domači, Marcos Tavares je streljal po tleh s kakšnih 25 metrov, a je bil Ralf Fährmann na mestu.

V 17. minuti je dobro posredoval Viler, ko je imel priložnost Klaas-Jan Huntelaar. Minuto kasneje je Barnetta z glavo poskusil premagati Jasmina Handanovića, a je meril mimo gola. V 23. minuti so imeli Mariborčani lepo priložnost, ko je najprej poskusil Arghus, nato pa odbito žogo skušal pospraviti še Tavares, a je bil na poti do gola obakrat Japonec Acuto Učida. V 27. minuti so bili domači spet nevarni, Sintayehu Sallalich je prodrl po sredini, podal na levo, a je Viler od daleč meril previsoko. V 38. minuti je Tavares na levi pred golom Schalkeja našel Vilerja, ki pa je le nastreljal Učido. Minuto kasneje je poskusil Ibraimi, a meril naravnost v roke nemškega vratarja.

Tudi gostje niso bili brez možnosti, čeprav so več od igre imeli domači. Hiter protinapad Schalkeja se je v 40. minuti končal za Handanovićevimi vrati. Gostje so bili spet nevarni ob koncu prvega polčasa, ko podaja v sredino ni našla zaključka. V zadnjih minutah prvega dela so Mariborčani spet lepo kombinirali, Bohar je podal nazaj v prazen prostor, a na 13 metrih ni bilo mariborskih napadalcev. Neposredno zatem je s samostojnim napadom poskusil Huntelaar, a streljal preko gola.

V drugem polčasu so prvi zapretili domači, Tavares je sam prodrl po levi strani, slabo podal do Boharja, ta mu je žogo vrnil, a je bil strel proti nemškim vratom preslaboten. V 56. minuti so gostje zgrešili 100-odstotno priložnost, Handanović je bil že premagan, a je žoga zadela vratnico, z golove črte pa jo je Aleksander Rajčević izbil na desno, kjer je Sallalich s preigravanjem razrešil nevarno situacijo.

V 62. minuti je goste v vodstvo popeljal Max Meyer, ki je v igro vstopil le šest minut pred tem. Marco Höger je podal pred gol, Handanović je žogo izbil pred Huntelaarjem, a je Meyer odbito žogo prejel na nogo in premagal mariborskega vratarja. V 75. minuti so se spet prebudili domači, Viler je pobegnil po levi, našel Filipovića, ki pa je imel na poti do gola na poti pregosto obrambo Nemcev.

V 85. minuti je z leve po podaji Boharja poskusil Dare Vršič, a meril mimo desne vratnice vratarja Fährmanna. Dve minuti kasneje sta kombinirala Tavares in Bohar, a ostala brez zaključnega strela. Čeprav se Mariborčani kljub zadetku zaostanka niso predajali, so v zadnjih minutah tekme delali vse preveč napak, Nemci pa so na drugi strani strnili vrste in brez popuščanja domačim niso dovolili izenačenja.

Vir: STA

Predstavniki 16 mariborskih športnih društev oziroma klubov so danes v Mariboru predstavili problematiko dodeljevanja sredstev za skoraj že minulo leto 2014. Glavna težava pritožnikov je v tem, da so sklepe o dodelitvi sredstev prejeli šele konec novembra in tako niso imeli dovolj časa za ustrezno prilagoditev oziroma zmanjšanje obsega programov.

Predstavniki Plesne šole Rolly, Železničarskega košarkarskega kluba, kluba ameriškega nogometa Maribor Generals, Železničarskega namiznoteniškega kluba, Športnega društva Invalid, Nogometnega kluba Pobrežje, DTV Partizan in DTV Partizan Tezno, Ragbi kluba Maribor, Društva delovnih invalidov, Nogometnega kluba Železničar in Hokejsko-drsalnega kluba Maribor so danes v prostorih atletskega stadiona Poljane predstavili svoje videnje finančnih težav športa v Mariboru.

Slika je simbolična

Po njihovem mnenju je bil postopek razpisa za dodeljevanje sredstev predolg, trajal naj bi kar sedem mesecev, saj je bil razpis objavljen šele 31. marca. Te dni so društva in klubi prejeli sklepe, nekateri bodo morali zaradi obubožanosti občinskega denarja in s tem zmanjšanih sredstev klubom denar občini celo vračati. Čeprav so omenjene klube združile različne usode in težave, so njihova stališča skupna in to je opozoriti javnost in odgovorne v Mariboru na anomalije pri dodeljevanju sredstev.

Med glasnejšimi je bil predsednik ŽKK Maribor in nekdanji predsednik Športne zveze Maribor Alojz Križman, ki je izpostavil, da imajo zaradi dolžine trajanja razpisa klubi zdaj finančne težave, potem ko so skozi vse leto prejemali 70 odstotkov predplačila, zdaj pa so prejeli sklepe, da so sredstev prejemali preveč in da jih bodo morali nekateri celo vračati. “Če dobiš sklep februarja, lahko prilagodiš program, zdaj pa to ne gre. Finančno stanje občine in objektov je slabo, zdaj sledi še poseg v delovanje društev, kar je zanje hud udarec. Menimo, da je letošnji razpis protizakonit, postopek je trajal predolgo, pritožbe pa po zapisanem ne zadržijo izvajanja sklepa in podpisa pogodbe,” je dejal Križman.

Prizadeta društva in klubi zdaj s prstom kažejo na Urad na šport, da si je ta vzel preveč časa za obravnavo prošenj in želijo, da pristojni odgovarjajo. “Menimo, da bi morali razpis razveljaviti, a sredstev za odvetnike ni. Naš predlog je, da se sredstva razdelijo glede na neko povprečnino iz leta 2013,” je dejal Križman, ki vidi težave tudi v zdajšnjem načinu financiranja športnih objektov. Po njegovem mnenju namreč mnogi zaradi napačnega upravljanja propadajo.

Na Športni zvezi Maribor in Uradu za šport pravijo, da na obtožbe ne morejo odgovoriti, saj jih nihče ni povabil na današnji pogovor, dejstvo pa je, da je sredstev, tudi za financiranje športnih programov, v mestu zaradi finančnih težav Mestne občine Maribor precej manj. V današnjem sporočilu za javnost pri MOM so v kabinetu župana zapisali, da je pomanjkanje državne razvojne strategije močno udarilo po Štajerski. Ob pripravi proračuna za leti 2015 in 2016 Mestne Občine Maribor, so mnoge presenetili podatki o slabem stanju mestnih financ, s katerimi se v preteklih mandatih ni ravnalo tako, kot bi se moralo.
Vir: STA

Novice o finančnem stanju na Mestni občini Maribor še vedno razburjajo. Zakaj so tako rekoč brez denarja, danes uradno pojasnjujejo v kabinetu župana.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se v preteklih mandatih ni ravnalo tako, kot bi se moralo. “Iz leta v leto se je občina zadolževala in tako znaša njena trenutna zadolženost 34 milijonov evrov (samo v letih 2009 in 2010 se je zadolžila kar za 24,5 milijona evrov!).” […] “Ob prevzemu prvega županskega mandata leta 2013, je bil dr. Andrej Fištravec sicer presenečen nad prikazanim pozitivnim stanjem na bančnem računu občine, vendar pa je treba poudariti, da je že takrat občina bilančno izkazovala globok minus, kar je kasneje pokazal natančni pregled poslovanja.”

Proračunsko leto 2015 naj bi bilo prelomno. Mestnim svetnikom so včeraj posredovali izhodišča za proračun 2015 – 2016, v katerih pa še ni rešitev za vse socialne programe. “Prizadevali si bomo, da bomo v letu 2015 lahko nadaljevali s financiranjem socialnih programov in sanirali občinske finance na način, da v letu 2016 in 2017 ne pride do finančnega zloma,” so še zapisali.

Celoten dokument lahko preberete na tej povezavi.

Mariborsko podjetje Energija plus je v treh letih, odkar posluje samostojno, razširilo ponudbo energentov, s čimer utrjuje poslovanje na osnovi ekonomije obsega. Družba medtem trenutno ne vodi postopkov glede morebitnega združevanja z drugimi podjetji za trženje energije, pravi direktor Energije plus Bojan Horvat, ki konec leta napoveduje dobiček.

Bojan Horvat, direktor podjetja za trženje energije in storitev Energija plus, ki spada pod okrilje Elektra Maribor, je na današnji novinarski konferenci v Mariboru povedal, da bodo natančni podatki o letošnjem poslovanju znani v začetku prihodnjega leta, zato jih danes še ni predstavil. Je pa napovedal, da bo podjetje poslovno leto 2014 sklenilo z dobičkom, in predstavil še druge letošnje dosežke in projekte družbe.

Na novinarsko vprašanje o morebitnem povezovanju z drugimi podjetji za trženje energije pa je dejal, da trenutno “nekih pravih korakov v smeri združevanja” na peljejo, niso pa te ideje nikoli zavračali. “Če bo neka pametna in seveda dovoljenja priložnost pred nami, jo bomo z veseljem izkoristili,” je dejal Horvat.

Energija plus je ponudbi električne energije, kjer ima trenutno skupni 13-odstotni tržni delež, lani dodala ponudbo zemeljskega plina, začela je proizvajati in dobavljati toploto na območju mariborskega Pobrežju ter ponujati tudi biomaso.

Poleg tega se že ves čas ukvarja s projekti na področju učinkovite rabe energije. Tako so letos tretje leto zapored pripravili razpis za različne ukrepe za učinkovito rabo energije, ki je bil namenjen javnemu sektorju. Skupno so ponudili devet ukrepov in dobrih 680.000 evrov ponujenih nepovratnih sredstev, vendar je bil odziv slab. Kot je danes pojasnil Horvat, je bilo prijavljenih za okoli 70.000 evrov ukrepov, razlog za slabši odziv pa je po njegovih besedah verjetno v zagotavljanju polovičnega lastnega deleža.

Sicer pa je bila Energija plus v letošnji akciji Zveze potrošnikov Slovenije izbrana kot najugodnejši ponudnik zemeljskega plina, ponujena cena znaša 0,2996 evra za kubični meter plina brez DDV. Energija plus ima trenutni okoli enoodstotni tržni delež pri zemeljskem plinu, se pa ta po Horvatovih besedah povečuje. Glede razmer na trgu zemeljskega plina pa je zagotovil, da nimajo težav z dobavo pri glavnem dobavitelju iz Avstrije in jih tudi ne pričakujejo, saj niso toliko odvisni od ruskega plina.

Mariborsko podjetje, ki svojim kupcem po novem ponuja tudi mobilno aplikacijo za spremljanje poslovnih podatkov v razmerju do podjetja, je priskočilo na pomoč svojim kupcem v Pomurju, ki so jih septembra letos prizadele poplave. Skupno bodo okoli 1250 kupcem, ki so se doslej odzvali, v obliki finančnega dobropisa razdelili okoli 60.000 evrov pomoči.

Vir: STA

Napovedi mariborske občine, da bo zaradi prazne blagajne v naslednjem letu morala iz proračuna črtati številne programe, so vznemirile tudi predstavnike mestnih vzgojno-izobraževalnih inštitucij. Med drugim se je pojavilo celo vprašanje ukinitve sofinanciranja starševskih plačil za otroke v vrtcih, kar bi najbolj po žepu udarilo socialno šibke.

Predstavnica Skupnosti vrtcev Maribor Marjanca Karba domneva, da je bila razlaga ukinitve sofinanciranja plačil staršev za vrtec napačno razumljena, saj sama s strani občine takšne razlage ni prejela.

“Če bi bilo to res, potem, bi bil vrtec namenjen le premožnejšim, kar pa v današnjem času ni sprejemljivo. Tudi finančna kriza, ki vlada v državi, takšnega ukrepa ne more sprejeti. Otroci bremena družbe ne smejo čutiti. Že sedaj veliko otrok živi na pragu revščine. V vrtcu tako dobijo vsaj tri obroke, ki mu zagotavljajo normalen razvoj in rast. Velik del dneva preživijo v vrtcu, zato mora biti to okolje toplo, zdravo in varno. To smo jim dolžni zagotoviti,” je dejala Karba.

Bolj verjetna je začasna ukinitev investicij, kar pa pomeni, da se bodo vrtci v tem času pač morali znajti kot doslej in le krpati že tako dotrajane stavbe in opremo. Za vrtce po njenem skrbijo, vendar čudežev ne zmorejo delati, lastnih sredstev za obnovo pa nimajo.

Kot je še dodala, so jih iz občine seznanili le, da zaradi krize poleg investicijskih vlaganj ne bodo več deležni programa javnih uslužbencev ter da bo potrebno izvajati dodatne varčevalne ukrepe. Kateri bodo to, jim konkretno ni povedal še nihče.

V osnovnih šolah bi se jim najslabše pisalo na področju prehrane, saj mariborska občina subvencionira stroške dela za kuharice, s tem pa okoli 6500 otrokom omogočijo tudi za polovico cenejše obroke. Okoli 750 otrokom občina obrok financira v celoti. Kot je za STA povedal vodja kolegija ravnateljev Damir Orehovec, bi manj denarja pomenilo manj prijavljenih otrok, s tem pa bi bilo odveč vsaj okoli 20 kuharjev in kuharic.

Slika je simbolična

Ob tem bi bili ukinjeni nekateri dodatni programi, kot so računalništvo, učenje nemškega jezika ter že dolga leta uveljavljeni plavalni tečaji za prvošolčke. Vse skupaj pomeni tudi ogroženih 12 delovnih mest, v kar pa niso všteti vsi tisti, ki so do zaposlitve v mariborskih šolah prišli preko javnih del. Teh je po besedah Orehovca okoli 60, na zelo različnih področjih, v primeru, da ostanejo brez njih, bo to šolam povzročilo veliko težav pri organizaciji svojega dela.

Že nekaj časa so bolj ali manj opuščene tudi investicijske dejavnosti na mariborskih šolah, že ta trenutek pa bi šole potrebovale okoli 20 milijonih evrov sredstev za obnove svojih objektov.

V primeru uresničitve sedanjih napovedi bi bile precej okrnjene tudi dejavnosti Zveze Prijateljev mladine (ZPM) Maribor, s katerimi dopolnjujejo programe drugih zavodov na področju vzgoje, izobraževanja, zdravstva, športa, kulture in sociale.

Slika je simbolična

Med drugim v sodelovanju z mestno občino pripravljajo programe v Domu ustvarjalnosti mladih, tudi del stroškov omenjene občinske stavbe je doslej vedno pokrivala lokalna skupnost. Že 30 let je pomembna proračunska postavka tudi sofinanciranje zdravstvenih letovanj za otroke in mladino, s katerim mnogim mladim občanom Maribora pomagajo zagotoviti vsaj nekaj dni urejene počitniške odsotnosti od doma.

Kot je za STA povedal sekretar ZPM Maribor Božo Raušl, bi ukinitev sofinanciranja pomenila katastrofo za uporabnike, saj večine teh programov ne bi več mogli izvajati. “Mi smo se morda tej situaciji sposobni prilagoditi z bolečimi posledicami, a večjo katastrofo ukrepi pomenijo za uporabnike, ker smo trdno prepričani, da imajo naši programi široko socialno-preventivni značaj,” je prepričan Raušl.

Vir: STA

Dne 8. 12. 2014, okoli 12.40 je 51-letni Mariborčan vozil osebni avtomobil po Slovenski ulici v Mariboru, iz smeri Gosposke ulice v smeri Strossmayerjeve ulice. Med vožnjo je, na zaznamovanem in dobro vidnem prehodu za pešce s sprednjim delom vozila trčil v desni bok 62-letne peške iz okolice Maribora. Po trčenju je peška padla po vozišču in se ob tem hudo telesno poškodovala. Policisti bodo voznika osebnega avtomobila kazensko ovadili pristojnemu tožilstvu.

Slika je simbolična

Mreža Prostovoljstvo v Mariboru je ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, 5. decembru, danes za prostovoljce in prostovoljske organizacije pripravila posvet. Na njem je predstavnik Slovenske filantropije Primož Jamšek predstavil spremembe socialne zakonodaje, ki se nanašajo na prostovoljce, in pripravo novele zakona o prostovoljstvu.

Kot je po srečanju pojasnil Jamšek iz Združenja za promocijo prostovoljstva pri Slovenski filantropiji, je udeležencem predstavil novelo zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki je stopila v veljavo s 1. septembrom. Kot je dejal, imajo po tej noveli prostovoljci pravico do višje denarne in socialne pomoči, če so delovno aktivni, in da se prostovoljsko delo nedvoumno šteje kot delovna aktivnost.

Predstavil je tudi, kako lahko prostovoljci uveljavljajo to pravico in v katerih primerih, prostovoljske organizacije pa je opozoril v smislu odgovornega sklepanja dogovorov.

Udeležencem posveta, ki je potekal v prostorih MISC Infopeka, je predstavil tudi novosti, ki so še v postopku oblikovanja v okviru priprave sprememb zakona o prostovoljstvu. Na splošno gredo spremembe v smeri “racionalizacije” zakona, ki je bil sprejet leta 2011, je dejal Jamšek. Spremembe pripravlja posebna medresorska delovna skupina pri ministrstvu za javno upravo, novela pa naj bi bila kmalu dana v javno obravnavo.

Jamšek je v zvezi s tem med drugim izpostavil, da se obeta spremenjen sistem evidentiranja prostovoljskih ur ter spremljanja in poročanja s strani prostovoljskih organizacij v smislu, da se organizacijam ne nalaga preveč administrativnega dela.

Vir: STA

Mariborski nogometaši bodo v sredo ob 20.45 v Ljudskem vrtu v zadnji tekmi skupinskega dela lige prvakov odločali o svoji usodi. Pod Kalvarijo prihaja nemški Schalke iz Gelsenkirchna, varovanci Anteja Šimundže pa se bi ob zmagi prebili v drugi del evropske lige, s čimer bi drugo leto zapored prezimili v evropskih tekmovanjih.

Na prvi tekmi v začetku ciklusa so Mariborčani v gosteh iztržili nekoliko nepričakovan remi, ki je v začetku oktobra s trenerskega mesta odnesel trenerja Jensa Kellerja. Novi strateg Roberto di Matteo je takoj začel z delom, Šimundža pa pravi, da je nemška ekipa v sredo nedvomno prvi favorit. “Schalke je definitivno favorit, ki ima možnost za nadaljevanje v ligi prvakov, sami pa bomo jutri uživali in si želeli dobrega rezultata. Pod pritisk rezultata nikakor ne bomo padli, saj smo si že pred začetkom sezone zadali cilj prikazati dobre igre, zdaj pa imamo v zadnjem krogu še celo možnost ostati v evropskih tekmovanjih, kar je nedvomno uspeh,” je povedal Šimundža.

Vijoličastim gre na roko tudi dejstvo, da ekipa v Ljudskem vrtu v Evropi še ni priznala poraza. “To je pozitiven znak in spoznanje, da smo ekipa, ki je doma z 12. igralcem – gledalci – ekipa, ki lahko premaga vsakega nasprotnika. Verjamem, da bomo izkoristiti to energijo, ki jo bodo dali navijači, Ljudski vrt in mesto. Takšno vzdušje zelo pozitivno vpliva na ekipo, čuti se ta energija, kar pa nam da nekakšen minus v slovenskem prvenstvu,” je o vzdušju v Ljudskem vrtu dejal mariborski trener.

Sicer v pripravah na zadnjo tekmo v tem letu ni novosti. “Nič novega, tekma je za nas zelo pomembna, smo v igri za napredovanje, ritem je ustaljen, želimo si nadaljevati delo, ki smo ga zastavili. Priprave so potekale kot na vsako tekmo in smo v stanju, ki je razveseljivo. Izkušnje črpamo iz vseh let igranja evropske lige, ogromno jih je in zmeraj smo bili na odločilnih tekmah na visoki ravni. Da bi se zdaj postavili v vlogo, da gremo naprej, bi bilo neodgovorno, zavedamo se moči nasprotnika, a hkrati tudi lastnih ambicij in karakterja,” je povedal Šimundža.

Zdravstveni karton ekipe je dober. Nekaj težav so mariborski nogometaši imeli z virozo Agima Ibraimija in zlomljenim nosom Petra Stojanovića, a mariborski strateg zatrjuje, da so vsi v ekipi pripravljeni za igro. “Virozo je imel tudi Željko Filipović, vsak od fantov je imel neke težave, ki so posledica 34 tekem od julija. Nekje se mora poznati, tudi vreme lahko odloči neke stvari, a fantje so v zadnjem času v zaključku sezone pokazali izjemno energijo, ki jo črpajo iz ambicioznosti. Odločalo se bo na sami tekmi, so pa vsi pripravljeni igrati,” je dejal Šimundža, ki se zaveda moči nemške vrste.

“Schalke je v zelo dobro formi, mi pa se zavedamo kaj počnemo. S spremembo trenerja je pri njih zapihal nov veter, spremenili so sistem in postavo, a tudi mi se enako zavzeto pripravimo na vsakega nasprotnika. Tudi oni potrebujejo zmago in tri točke, s takšnim pristopom bodo šli v tekmo. Neodločen rezultat ne bo koristil nikomur, jutri bo tekma tista, kjer si bomo želeli zmagati in eni in drugi. Garantiram, da bo tekma spektakularna, moji fantje so na vseh pripravljalnih treningih pokazali visoko mero koncentracije in ambicij,” je še dejal Šimundža.

Tudi ekipa je v nizkem startu za še zadnje dejanje zimskega dela. “Po Radomljah smo vsi že razmišljali o tej tekmi. Smo motivirani in zelo osredotočeni, naredili bomo vse in dali vse od sebe za zmago, da bomo nadaljevali v evropski ligi. Že lani smo potrebovali zmago proti Wiganu, bili pod pritiskom in potem se nam je vse odvilo po načrtih. Jutri si želim dati gol v ligi prvakov, saj mi to še ni uspelo, z igralci bomo storili vse, a najpomembnejše pa je seveda zmagati,” pa je povedal kapetan vijoličastih Marcos Tavares.

Tekmo bodo sodili poljski delivci pravice Szymon Marciniak, Pawel Sokolnicki in Rafal Rostkowski.

Vir: STA

Izvajalci 24 programov javnih del in 86 zaposlenih v razvojnih programih socialnega podjetništva na območju Maribora so danes vodstvu mestne občine predali zahtevo za podpis izjav za sofinanciranje javnih del v socialnih podjetjih. To je namreč po njihovem mnenju pogoj za ohranitev vseh 86 delovnih mest v socialnih podjetjih v Mariboru.

Kot so sporočili iz Centra alternativne in avtonomne produkcije (CAAP), ki deluje tudi kot podporno okolje za razvoj socialnega podjetništva, od vodstva mariborske občine zahtevajo, naj takoj podpiše izjave naročnika, s katerimi bo omogočila prijavo na javno povabilo za izvajanje programov javnih del v letu 2015 in s tem ohranitev delovnih mest v socialnih podjetjih.

Foto: Aljaž Sedovšek

Zavod za zaposlovanje je v začetku decembra objavil javno povabilo za javna dela v naslednjem letu, ki med drugim predvideva, da se lahko za financiranje javnih del v socialnih podjetjih prijavijo isti programi, ki so bili kot dveletni programi potrjeni že letos. Pogoj za prijavo je, da občina podpiše izjavo naročnika o javnem interesu in hkrati potrdi, da bo javna dela sofinancirala v višini 15 odstotkov.

V CAAP poudarjajo, da morajo socialna podjetja zaposlitve podaljšati takoj na začetku januarja, saj gre za podjetja s tekočimi poslovnimi aktivnostmi, ki se ne morejo za več mesecev prekiniti. Čakanje na sprejetje proračuna in potem še postopek zavoda za zaposlovanje lahko ponovne sklenitve zaposlitev preko javnih del zamakne do konca aprila ali celo v maj, to pa bi zagotovo uničilo večino od 24 podjetij, ki so jih letos ustanovili prav na podlagi finančne vzpodbude javnih del.

Foto: Aljaž Sedovšek

“Po nam znanih podatkih je mestna občina v predlogu proračuna za naslednje leto sicer predvidela denar za te programe, za razliko od drugih oblik javnih del, ki jih v letu 2015 ne namerava sofinancirati. A strokovne službe trdijo, da župan ne sme podpisati izjav, dokler proračun za leto 2015 ni sprejet,” so danes sporočili predstavniki omenjenih programov.

V CAAP so prepričani, da temu ni tako in da župan lahko podpiše izjave na podlagi določb o začasnem financiranju iz zakona o javnih financah. Mariborska občina naj bi za mnenje o tej zadevi zaprosila tudi ministrstvo za finance, tam pa so pojasnili, da v obdobju začasnega financiranja zakon omejuje skupni obseg izdatkov v tromesečju, razdelitev med proračunskimi postavkami pa ni omejena.

Direktor mestne uprave Damjan Lah je predstavnikom socialnih podjetij danes povedal, da kljub vsem težavam glede sestave proračuna dnevno iščejo rešitve za najbolj občutljivi del področja sociale. V ponedeljek so tako našli 470.000 evrov, ki jih bodo razporedili po socialnih programih. V zvezi s konkretno zadevo je dejal, da župan res lahko podpiše izjave o tem, da podpirajo to dejavnost, vendar pa pred sprejemom proračuna ne sme obljubiti plačila.

Foto: Aljaž Sedovšek

“Dejstvo je, da so bila ta javna dela sofinancirana od aprila dalje, zato za obdobje začasnega financiranja župan ne more podpisati izjave, da zagotavlja sofinanciranje v prvih treh mesecih leta 2015. Verjamem, da bo mestni svet v tem delu potrdil proračun, ter sprejel politični pogum, da proračun sprejme že januarja,” je dejal Lah in dodal, da bodo takoj zatem pripravili vse dokumente za to, da se program javnih del lahko normalno pelje naprej.

Foto: Aljaž Sedovšek

Predstavniki Tkalke so direktorju mestne uprave Damjanu Lahu, simbolično predali rolico WC papirja, z besedami, da jim na občini ne bi zmanjkalo denarja za politično in splošno higieno.

Podrobnosti v oddaji Občinski informator! Jutri ob 18.30 na BK TV.

Vir: STA

Med prvimi so se na reze v proračunu MOM javno odzvali v Mestnem Mladinskem svetu Maribor, kjer so zapisali:

Na Mestnem Mladinskem svetu Maribor (MMSM) smo zgroženi, da Mestna občina Maribor
(MOM) kljub enormni brezposelnosti v mestu in okolici ne namerava sofinancirati 15%
deleža javnih del za leto 2015. Pri tem moramo poudariti dejstvo, da je MOM ena izmed tistih
občin v Sloveniji, ki ji je za sofinanciranje javnih del treba primakniti najnižji delež.
Ob tem je zanimivo tudi to, da je še v letošnji županski kampanji dr. Andrej Fištravec
poudarjal socialne korektive in željo po odpiranju novih delovnih mest v mestu ob Dravi, kar
je nenazadnje zagotavljal tudi na županskem soočenju v prostorih MMSM-ja 23. septembra
2014.
Kaj zadnje poteze župana oz. MOM (medgeneracijski urad, zmanjšanje finančnih sredstev za
mladinske organizacije v programu za mlade 2015–2020, ukinitev sofinaciranja javnih del …)
povedo nam, mladim? Tisti, ki ostajate v tem mestu, opustite upanje! Izselite se, saj za vas ne
vidimo prihodnosti! Vprašamo se lahko, kako to, da so spregledali eno petino vseh občanov v
naši občini?
Če razumemo potrebo župana po varčevanju tako, da se ukine sofinanciranje javnih del v že
tako podhranjenih nevladnih organizacijah (NVO) in se tako celotno breme prenese na delo
prostovoljcev, ki že v osnovi naredijo veliko ur družbeno-koristnega dela in so pod udarom
kritik izkoriščanja njihovega dela, se lahko vprašamo naslednje: ali je res pomemben samo
finančni kapital? Kje smo tukaj ljudje?
Še v lanskem letu se je Maribor ponašal z nazivom Evropska prestolnica mladih (EPM), ki naj
bi med drugim prinesel dokončen preboj polja mladinskega dela v zavest naših občanov in
mestnih veljakov. Pa ga je res? Glede na nedavne novice v to iskreno dvomimo.
Povedati je treba tudi, da z ukinitvijo sofinanciranja javnih del ne bodo ogroženi samo
programi mladinskih organizacij v mestu. V ta ukrep so zajete tudi ostale organizacije, ki se
ukvarjajo s kulturo in socialo, torej knjižnice, šole, vrtci in ostale ustanove, ki se soočajo s
kadrovsko podhranjenostjo zaradi krize v državi. Velik del teh organizacij izvaja svoj
program prav s pomočjo zaposlenih preko javnih del in prostovoljcev.
Do sedaj smo izpostavljali samo vprašanja problematike delovanja organizacij, nismo pa se
dotaknili vprašanja zaposlovanja mladih in ostalih družbeno ranljivih skupin. Že sedaj se je s
sistemom javnih del samo blažila socialna »bomba« mesta, kako pa bo brez njih, si niti ne
upamo predstavljati. Mladi so tisti ljudje, ki se v večini vključujejo v sistem javnih del. Na tak
način pridejo do prepotrebne materialne neodvisnosti in novih znanj. Kako bodo mladi prišli
do prepotrebnih delovnih izkušenj?
Že brez pretresa, ki smo ga doživeli v ponedeljek, 1. decembra 2014, ko smo šele iz medijev
neuradno izvedeli, da MOM v letu 2015 nima namena sofinancirati javnih del, je bila storjena
za mesto Maribor velika škoda tudi s strani države, ki je za sistem javnih del Zavodu mladina.maribor
Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna služba Maribor (ZRSZ OS Maribor),
namenila več kot polovico manj sredstev (3.750.000,00 € in 932.000,00 € za programe
socialnega podjetništva), kot jih je za javna dela namenila v letu 2014.
Na današnjem (5. 12. 2014) srečanju predstavnikov MOM z novinarji pa so občinski veljaki
posredovali naslednje informacije: brez financiranja bodo v letu 2015 ostali socialna kuhinja,
materinski dom, varna hiša, enkratna socialna pomoč, Borštnikovo srečanje, programi in
projekti NVO in seveda že omenjena javna dela. Ker pa mera rezov za že tako obubožane
občane MOM očitno še ni dovoljšnja, so predlagali, da bi pokrili manjkajoča sredstva za kritje
zakonskih obveznosti z dvigom cen komunalnih storitev, uveljavitvijo ekonomske cene v
vrtcih, z reorganiziranjem mestne uprave (50% zmanjšanje sredstev), s prodajo nepremičnin
in z dodatnim zadolževanjem.
MOM je sicer kot naročnik javnih del izkazala javni interes za večino prijaviteljev za javna
dela v letu 2015, se pa je, kot vse kaže, dokončno odločila, da teh programov nima več
namena financirati (kljub temu, da jih je v letu 2014 še). Socialna podjetja pa morajo imeti za
oddajo popolne vloge na ZRSZ sofinancerski delež občine.
Brez sredstev za sofinanciranje javnih del stopa mesto le dve leti po nazivu Evropski
prestolnici kulture (EPK) in leto po nazivu EPM za nekaj korakov nazaj. Ne moremo in ne
smemo dopustiti, da zaradi napačnega delovanja peščice posameznikov izbrišemo vse
dosežke, ki smo jih v Mariboru skupaj dosegli v zadnjih letih!
Ob vsem tem pa organizacijam kljub kritikam o izkoriščanju prostovoljcev ne preostane
drugega, kot da volontirajo. Ali pa s prevzemanjem finančnega bremena javnih del okrnejo
program. Tega od župana, ki v svojem programu izpostavlja svoj socialni čut in ki je bil pred
županovanjem zaposlen na mladinskem polju, nikakor nismo pričakovali.
V Mariboru, 5. 12. 2014
Ekipa MMSM