Vabljeni na Vinske brbončice, ki bodo v četrtek 20. novembra ob 19. uri v Hotelu 365 Kamnica.

Študentska organizacija v sodelovanju s Tovarno podjemov, organizira 2-dnevno brezplačno delavnico »Start-up-aj se oz. Delavnica kako do lastnega posla«. Delavnica bo potekala v sredo, 19. novembra, ter v četrtek, 20. novembra v prostorih Tovarne podjemov.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), v sodelovanju s Tovarno podjemov, za vse mariborske študente organizira brezplačno dvodnevno delavnico na temo »mlado podjetništvo«. Študenti bodo na delavnici pridobili informacije in znanje o tem kako do lastnega posla, ter osnovna spoznanja o podjetništvu za mehkejši vstop na samo podjetniško pot. Nosilci najboljše predstavitve prejmejo tudi izjemno nagrado.

Delavnice bodo potekale v sredo, 19. 11. in v četrtek, 20. 11. 2014, v prostorih Tovarne podjemov.

Več informacij o sami vsebini ter natančen urnik programa si lahko ogledate na tej povezavi.

Vabljeni na 2. koncert Simfoničnega cikla, ki bo 19. novembra 2014 ob 19.30 uri v Dvorani Union.

Simfonični orkester SNG Maribor
Dirigent Robert Houlihan
Solist David Novak, harmonika
Koncertni mojster Saša Olenjuk

Program
Božidar Kos Aurora australis

Václav Trojan Pravljice za harmoniko solo in orkester
I. Predigra – zaplešimo do pravljic (Allegro)
II. Trnuljčica (Andante dolce)
III. Čarobna skrinjica (Allegro leggiero)
IV. O začarani princesi, junaškem vitezu in hudobnem zmaju (Lento triste)
V. Razposajeni vrtiljak (Vivace)
VI. O mornarju in čarobnih orglicah (Tempo di valse)
VII. Akrobatska pravljica, pravljica med nebom in zemljo (Vivace)

Maurice Ravel La valse

Maurice Ravel Bolero

Mariborsko podjetje Pronet, znano iz ere Matjaža Kovačiča, ki je del denarja za nakup Večera posodilo Haklu in Todoroviću, se že toži na sodišču v Murski Soboti.

Že nekaj časa “se ve”, da sta si nova lastnika mariborske časopisne hiše Večer, nekdanji lobist agencije Pristop Uroš Hakl in bivši direktor T-2 Sašo Todorović, veliko večino denarja za nakup Večera sposodila (kar štiri petine, to je 800 tisoč evrov; spomnimo: kupnina za Večer je znašala en (1) miljon evrov), čeprav sta še spomladi javno zatrjevala, da bosta nakup Večera financirala z lastnimi sredstvi.
600 tisoč evrov jima je posodilo podjetje Hakl&Hakl, kjer sta lastnika Uroš Hakl in njegov oče Boris Hakl, pri čemer ni povsem jasno, kje je njuno podjetje sploh dobilo ta denar. Podjetje Hakl&Hakl je namreč v zadnjih dveh letih skupaj ustvarilo komaj pol milijona evrov prihodkov, zato bi težko nekomu posodilo bistveno več denarja, kot ga sploh imajo. Prevladuje prepričanje, da je teh 600 tisoč evrov dejansko prišlo od Stanka Polaniča, večinskega lastnika Panvite, ki je stric Uroša Hakla, toda podjetje Hakl&Hakl je na poslovna deleža Uroša Hakla in Saše Todorovića v družbi Dober Večer d.o.o. za omenjeno posojilo že vpisalo zastavno pravico.

Holdinška družba Dober Večer d.o.o., novi lastnik časopisne hiše Večer, je poslovno gledano zgolj “lupina”, doslej brez vsakršnega premoženja in prihodkov, ustanovljena pa je bila z minimalnim kapitalom – 7500 evrov.

Zapleta pa se okoli 200 tisoč evrov posojila, ki sta ga Hakl in Todorović dobila od mariborskega podjetja Pronet, v zadnjih letih poslovno tesno povezanega z Matjažem Kovačičem, prejšnjim predsednikom uprave Kreditne banke Maribor. Pronet je namreč zoper Hakla in Todorovića (oziroma njuno družbo Dober Večer d.o.o.) že vložil tožbo na sodišču v Murski Soboti (kjer je sedež “Dobrega Večera”), ker sposojenega denarja nista vrnila, poleg tega naj ne bi “držala dane besede” ter “vpisala” zastavno pravico v korist Proneta za zavarovanje posojila. Miha Mahorič, lastnik Proneta, nam je vloženo tožbo potrdil, po njegovem mnenju naj bi šlo tudi za “preslepitev”. Kot pravi Mahorič, je bilo lepo dogovorjeno, da bosta Hakl in Todorović sposojeni denar vrnila že avgusta, uredila pa tudi vpis zastavne pravice za zavarovanje terjatev, pri čemer bi morala zastavno pravico Proneta vpisati tudi pred(!) zastavno pravico družbe Hakl&Hakl.

Zdaj sta sicer “nekaj uredila”, pri čemer denarja nista vrnila, sta pa 20. oktobra vsaj delno vpisala zastavno pravico Proneta, vendar samo na poslovni delež Saše Todorovića, ne pa tudi na poslovni delež Uroša Hakla, kar je razvidno iz baze podatkov agencije Ajpes. Na Pronetu pravijo, da se je vpis zastavne pravice očitno zgodil šele na podlagi njihove vložene tožbe, Hakl pa trdi, da “napol točnih navedb ne bo komentiral, saj zadev ne bodo reševali prek medijev, ampak na sodišču.”

Je pa lastnik Proneta Mahorič zanikal govorice, da naj bi Haklu in Todoroviću denar posodil zato, ker naj bi ga tako prosil Matjaž Kovačič. Spomnimo, Uroš Hakl je bil nekaj časa, prek agencije Pristop, Kovačičev svetovalec (ko je bil Kovačič še predsednik uprave mariborske banke), poznata pa se tudi Mahorič in Hakl. Kot pravi Mahorič, sta se nekajkrat videla na poslovnih srečanjih. Denar pa naj bi Mahorič posodil Haklu in Todoroviću zato, ker sta zadnji dan pred iztekom roka plačilom are mrzlično iskala denar, češ – da jima ne bo propadel posel, poleg tega jim zaračunava obresti.

Kot je razvidno iz podatkov agencije Ajpes, sta Hakl in Todorović zastavno pravico podjetja Pronet vpisala šele 20. oktobra, čeprav bi posojeni denar, 200 tisoč evrov plus obresti, morala vrniti že avgusta. Na Pronetu so prepričani, da to šele zdaj urejata zaradi tožbe (za povečavo klik na sliko).
Kot je razvidno iz podatkov agencije Ajpes, sta Hakl in Todorović zastavno pravico podjetja Pronet vpisala šele 20. oktobra, čeprav bi posojeni denar, 200 tisoč evrov plus obresti, morala vrniti že avgusta. Na Pronetu so prepričani, da to šele zdaj urejata zaradi tožbe (za povečavo klik na sliko).
Mimogrede, Sašo Torodorović je kot svoje stalno bivališče v ustanovitvenih aktih družbe Dober Večer d.o.o. navedel eno do avenij (Elgin Avenue) v Londonu!

Napovedani sklic skupščine Večera, ki bo še letos, 5. decembra, in dokumenti skupščinskih sklepov pa sprožajo še dodatna ugibanja, kaj se pravzaprav “skriva” v ozadju nakupa Večera. Večer prehaja na enotirni sistem upravljanja (dosedanji predsednik uprave Večera Jure Struc, ki mu tako poteče mandat, je že napovedal svoj odhod), člana upravnega odbora pa bosta poleg Todoroviča in Hakla še Miha Klančar in Aleksander Bratina.

Peti član upravnega odbora pa bo predstavnik zaposlenih. Govori se, da bo za to mesto kandidirala znana novinarka Damjana Žist.
OZADJE PREVZEMA VEČERA: PRISTOP ALI PETAN?

“Strateški svetovalec” Miha Klančar prihaja iz Pristopa, kar naj bi potrjevalo govorice, da nameravata Hakl in Todorović kmalu odpustiti celotno Večerovo ekipo marketinga in oglasnega trženja (to se govori med novinarji Večera, ker naj bi jim tako povedal Hakl), nato pa naj bi marketing prevzeli “Pristopovci”, oglasno trženje na najeti (novi in stari) sodelavci prek statusov samostojnih podjetnikov. No, Uroš Hakl to zanika.

Govorice o tem, da je v ozadju agencija Pristop, ki naj bi v prihodnje velik del oglaševalskega denarja “prekanaliziral” na Večer, so manj verjetne. Predvsem zato, ker padanje naklade ter vedno manjši doseg časopisa Večer tega enostavno ne dopuščata (več).

Poleg že znanih podaktov o prodaji časopisa je zanimiv tudi hud padec obiska spletnega portala Vecer.com. Samo septembra je po javno dostopnih podatkih (Moss) obisk upadel za skoraj 30 odstotkov!
Prihod Aleksandra Bratine, pred nekaj tedni še člana ožjega vodstva ljubljanske časopisne hiše Dnevnik (kjer je dal odpoved), na čelo mariborskega Večera, pa – po mnenju nekaterih poznavalcev – “razkriva” zakulisno vlogo Bojan Petana, prvega človeka Dnevnika in DZS, pri nakupu – Večera. Bratina sicer pravi, da vloge znotraj novega upravnega odbora Večera še niso razdeljene, toda če verjamemo besedam Uroša Hakla, da on, Hakl, niti Todorović ne bo predsednik upravnega odbora, potem bo novi šef Večera res najverjetneje – Bratina. Ki naj bi se podobno kot Damjan Lah, novi direktor mariborske občinske uprave, vsak dan iz Ljubljane vozil v službo v Maribor.

Se pa tudi govori, da Aleksander Bratina prihaja kar tako, ker naj bi bil na Dnevniku “premalo izkoriščen” in da sta se s Petanom sprla.

Toda pri Bojanu Petanu ter prevzemu Večera je pomembna še ena pomenljiva podrobnost. Časnik Dnevnik je bil namreč tisti medij, ki je donedavnega edini “nabijal” Hakla in Todorovića zaradi njunega spornega nakupa Večera, potem pa člankov o tem nenadoma ni (bilo) več. Poznavalci medijsko-političnega zakulisja verjamejo, da sta se Hakl in Petan “zdilala”, Petan pa na bi se prek svojih distribucijskih kanalov (predvsem Dela Prodaje) lotil “medijske konsolidacije”. Ne samo Dnevnika, očitno tudi Večera in morda še Primorskih novic, ki so bile vedno Petanova tarča. Mediji namreč Petanu, čigar imperij, razen Dnevnika, je že pristal na slabi banki, omogočajo poslovno-politično preživetje.
ANUŠKA DELIĆ ZANIKA GOVORICE, DA BO ZAMENJALA ŠERUGO

Držijo pa tudi govorice, da naj bi bila odgovorna urednica Večera Katja Šeruga v stikih z vodilnimi na Planet TV. Po naših zanesljivih informacijah jo tam “čaka služba”, če bo prisiljena zapustiti Večer, je pa težava v tem, da ji na Planet TV lahko omogočijo delo novinarke na terenu in okoli dva tisoč evrov mesečnih prihodkov, kot urednica na Večeru pa ima okoli štiri tisoč evrov mesečne plače – neto. Nova Večerova sistemizacija delovnih mest, ki jo javno hvali tudi Šeruga, je namreč nekaterim uredniškim in novinarskim izbrancem prinesla, kot pravijo naši viri na Večeru, bajne plače.

Sta pa včeraj novinarka Dela, Anuška Delić in Dejan Karba, zanikala govorice, da prihajata na Večer. Po nekaterih informacijah, ki sicer curljajo iz Delove stavbe, naj bi Delićeva celo zamenjala Šerugo na uredniškem stolčku.

Sicer pa je na Večeru, kar zadeva uredniško politiko, vse “lepo po starem”.
Iz tekem nogometne Lige prvakov, ko igra Maribor na v tujini (denimo iz Londona, proti Chelsea), poroča Matija Stepišnik, sicer urednik notranje politike in gospodarstva, kljub kopici – na Večeru – zaposlenih športnih novinarjev …

V soboto, 15.11.2014 ob 17.15 uri, se je v naselju Bratonečice zgodila prometna nesreča, med voznikom osebnega avtomobila in peško, katera je pred seboj potiskala ročni voziček, za prevoz mleka.

Zaradi razjasnitev okoliščin prometne nesreče prosi policija neznanega voznika osebnega avtomobila, kateri se je pripeljal iz nasprotne smeri in druge morebitne priče, da pokličejo na tel. št. 02/450-20-30 (PPP Maribor) oziroma 113 ali se zglasijo na Postaji prometne policije Maribor, Ptujska cesta 117.

Slika je simbolična

Srednji bazen v mariborskem pokritem kopališču Pristan, ki so ga bili lansko zimo zaradi dotrajanosti prisiljeni izprazniti, ostaja zaprt, saj še vedno ni denarja za njegovo obnovo. V Športnih objektih Maribor upajo na obnovo v prihodnjem letu, predpogoj pa je, da Mestna občina Maribor zagotovi denar zanjo.

“Zaenkrat bazen ostaja zaprt, saj še nismo dorekli investicije z Mestno občino Maribor. Dokument identifikacije investicijskega projekta je bil poslan meseca marca v obravnavo na Mestno občino Maribor,” so za STA povedali v javnem zavodu Športni objekti Maribor, ki upravlja s kopališčem.

Celovita obnova starega dela kopališča, kjer se nahaja tudi omenjeni 25-metrski srednji bazen, naj bi stala okoli dva milijona evrov. “Mi si želimo, da bi se investicija izvedla v letu 2015, vendar to ni odvisno od nas, saj mora kot lastnik objekta sredstva za obnovo zagotoviti Mestna občina Maribor,” je še dodal namestnik direktorja Športnih objektov Maribor Aleš Antolinc.

Na občini izpostavljajo, da so Športnim objektom Maribor letos namenili 1,9 milijona evrov za vzdrževanje dvoran in drugih objektov, za dejavnost društev in klubov pa še dodaten milijon. Dva milijona evrov za srednji bazen v letošnjem proračunu nista predvidena. “Ko bomo oblikovali proračun za prihodnje leto, bomo predlog predstavili javnosti,” je bilo vse, kar so povedali na občini.

Kopališče Pristan, ki ga letno obišče okoli 180.000 rekreativcev, članov športnih klubov, udeležencev plavalnih in potapljaških tečajev, športnih dnevov in tekmovanj, je bilo zgrajeno leta 1972 iz samoprispevka občanov takratne občine Maribor. O temeljiti prenovi srednjega, 25-metrskega bazena so govorili že pred več kot desetletjem, ko je Pristan dobil prizidek z olimpijskim bazenom, a po tem so v starem delu izvajali le vzdrževalna dela.

Zaradi varnostnih tveganj, ki so posledica dotrajanosti objekta, so bazen januarja zaprli in tako so javnosti trenutno na voljo le mali in olimpijski bazen ter čofotalnik.

Vir: STA

»100 LJUDI 100 ČUDI« – natečaj za najboljši slogan proti nestrpnosti in medkulturne delavnice – projekt v organizaciji ZPM Maribor, ki je letošnjo jesen potekal že osmič zapored.

Na štirih lokacijah v mariborskih soseskah (Trg Leona Štuklja, Tehniški šolski center, Park mladih in Dijaški dom Lizike Jančar), so mladim tokrat predstavili delček japonske kulture. Med drugim so imeli priložnost zgibanja origamijev, pokušanja sušijev in japonskega čaja, pisanja japonskih pismenk, druženja z japonskimi mečevalci in igranja igre Go.

Slogane proti nestrpnosti pa so zbirali do 7. novembra. Tokrat so morali zbirati med kar 205 – imi slogani. Med njimi so predstavniki društev ljubiteljev japonske kulture, ki so v projektu sodelovali, izbrali tri najboljše.

Kdo so nagrajenci in kdo je prejel nagrado za najboljši slogan, izveste jutri, v oddaji Občinski informator, na BK TV, ob 18.30.

Sodelovanje med družinskimi zdravniki in ortopedi je ključno za ustrezno, predvsem pa hitrejšo obravnavo bolnikov. “Želimo si, da bi uspeli družinski zdravniki rešiti čim več problematike že na primarnem nivoju,” je na današnjem Mariborskem ortopedskem srečanju povedal predstojnik oddelka za ortopedijo UKC Maribor Matjaž Vogrin.

Strokovno srečanje, ki poteka že deseto leto, so zasnovali prav na podlagi predlogov zdravnikov družinske medicine. “Naše skupno vodilo ostaja pomoč ortopedskemu bolniku, ki ob uspešnem medsebojnem sodelovanju, pomoči ter izmenjavi znanj in izkušenj marsikdaj nam in bolnikom olajša tegobe pri zdravljenju njihovih težav,” je povedal predsednik organizacijskega odbora Zmago Krajnc.

Glavni namen srečanja, ki se ga udeležujejo tudi družinski zdravniki, je poglobiti sodelovanje med zdravniki na primarnem in sekundarnem nivoju. To je po Vogrinovih ocenah že zdaj dobro, a ga je mogoče še izboljšati. Obstajajo nekatere motnje v komunikaciji, ki pa so po njegovih besedah predvsem posledica preobremenjenosti na eni in na drugi strani. “Pomanjkljivosti izhajajo morda le iz tega, da je število bolnikov, ki jih obravnavamo, preveliko za sistem, ki je trenutno na razpolago,” je dejal.

Na mariborskem oddelku za ortopedijo opravijo letno 2300 operacij in ambulantno zdravijo okoli 16.000 ljudi. Čakalne dobe so po Vogrinovih besedah nižje od povprečnih čakalnih dob v drugih ustanovah v Sloveniji. “Recimo za ambulantni pregled od tri do šest mesecev, za implantacijo endoproteze manj kot šest mesecev,” je dejal in poudaril, da je to za bolnika še vedno predolgo. “Mi to vemo in poskušamo to izboljšati.”

“Pri nas na primarnem nivoju ni čakalnih dob, saj pridejo bolniki enkrat, dvakrat, trikrat na dan, če je treba in dokler se problem ne reši. Zato je pomembno kakovostno sodelovanje z vrhunskimi strokovnjaki UKC Maribor. Trudimo se, da bi ta komunikacija stekla še bolj tekoče,” je dodal družinski zdravnik Vojislav Ivetić, ki ima ambulanto v Spodnjem Dupleku.

Sam opaža, da se, odkar je v veljavi evropska direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu, bolniki pogosteje odločajo za zdravljenje v tujini, predvsem v Avstriji in na Hrvaškem. “Tako si pač krajšajo čakalne dobe,” je dejal.

Posledično je vedno več primerov, kakršen je bil primer Reneja s prirojeno okvaro noge, kjer sta se starša odločila za operacijo v tujini, ker se nista strinjala z amputacijo noge, kot so jo predlagali ortopedi v Sloveniji. “Vedno mora biti bolnik tisti, ki se odloči, kako se bo zdravil. Mi pa smo tukaj, da mu predstavimo vse prednosti in slabosti določenega zdravljenja,” je povedal Ivetić.

Vogrin je ob tem izpostavil pomen zaupanja med bolnikom oziroma njegovimi starši ter ustanovo, kjer bo operiran. “Če zaupanje ni vzpostavljeno, je treba bolnikom oziroma njegovim staršem omogočiti izbiro,” je dejal.

Letošnje ortopedsko srečanje sovpada s 30. obletnico samostojnega delovanja oddelka za ortopedijo v mariborski bolnišnici.

Vir: STA

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Maribor ob začetku zimskih voznih razmer organizira v sodelovanju z AMZS PE Maribor in Štajerskim avtodomom brezplačni preventivni tehnični pregled motornih vozil, s poudarkom na zimski opremi vozil.

Slika je simbolična

Vzgojno-preventivna akcija bo potekala v ponedeljek, 17. novembra 2014, od 8. do 11. ure. Preventivni tehnični pregledi se bodo izvajali v prostorih AMZS PE Maribor, Zagrebška 25, Maribor in Štajerskega avtodoma, Tržaška cesta 38, Maribor.

Voznikom, ki bodo svoja vozila pripeljali na brezplačni preventivni tehnični pregled, bodo strokovnjaki opravili pregled najpomembnejših sklopov vozila, kontrolirali hladilno in zavorno tekočino ter svetovali, kaj storiti pri ugotovljenih napakah in pomanjkljivostih na vozilu.

V Kibla Portalu v Mariboru bodo danes odprli mednarodno skupinsko razstavo angažirane vizualne umetnosti Mundus vadit retro ali Prihodnost zre v preteklost. Dela 37 umetnikov odpirajo in rekontekstualizirajo spomin in zgodovino, na katerih utemeljujemo sedanjost in prihodnost.

Šesta velika razstava v Kibla Portalu, ki so ga vzpostavili v času Evropske prestolnice kulture (EPK) v Mariboru, se po navedbah KID Kibla potaplja v kulturno-politični konglomerat sodobnosti, v nenehno iskanje identitete in v perpetuum mobile političnih in kulturnih sprememb. Umetniška dela se soočajo z napetostmi, ki tlijo v Evropi na kolektivnem in individualnem nivoju.

“Razstava na eni strani gre v linijo različnih relevantnih načinov komentiranja sodobnosti, na drugi strani pa se še vedno dotika individualnih poetik v smislu uporabe starih medijev in bolj individualnega izhodišča,” je na današnji novinarski konferenci povedal eden od kuratorjev razstave Žiga Dobnikar.

Predstavljena sta tako dva pola umetnikov. “Na eni strani gre za te, ki so izrazito orientirani navzven in jasno komentirajo družbo na bolj ali manj subtilne načine, a vedno obstaja nek komentar, kritika družbe je zelo jasno prisotna. Drugi pol umetnikov pa v tem komentiranju izhaja predvsem iz sebe,” je še povedal Dobnikar, ki je razstavo postavil skupaj s predsednico KID Kibla Aleksandro Kostič. “Gre za razstavni eksperiment, ki združuje dva toka v sodobni vizualni umetnosti, ki na razstavah navadno nista združena,” je dodal.

Med predstavljenimi je srbsko-nemški duo Rena Rädle in Vladan Jeremić, ki v dokumentarnem filmu analizira bivanjsko situacijo Romov v Italiji. Katarina Šević in Tehnica Schweiz iz Madžarske v delu Stummer Dienner izpostavljata meščanski strah pred spremembami in licemerstvo. Lana Čmajčanin, Adela Jusić in Andreja Dugandžić iz BiH ter islandska fotografinja Maria Elinardottir se ukvarjajo s položajem ženske v družbi. Libanonska skupina Visualizing Palestine pa se predstavlja s pretresljivimi grafikami na temo izraelsko-palestinskega konflikta.

Po drugi strani češki avtor Libuše Jarcovjakova skozi dokumentarno fotografsko pripoved govori o klubu za istospolno usmerjene v Pragi. Fotografijo Slovenca Tadeja Vindiša zaznamuje eskapizem v smislu globoke človeške potrebe po iskanju novih svetov. Poljak Mariusz Waras v risbah in grafitih reflektira urbano prenasičenost in mestno ujetost. Ana Pečar se potaplja v pozabljene mitologije, arhetipski, šamanski impulz nosijo tudi slikarstvo Marka Jakšeta, Mitje Ficka in Matije Bobičića ter kipi madžarskega umetnika Gaborja Fülöpa.

Video Ukrajinca Mykole Ridnyija skozi dogajanje v Ukrajini vzpostavlja pretresljivo paralelo med vzhodnoevropskim neoliberalizmom in fevdalno ureditvijo. Romun Bogdan Girbovan v seriji fotografij raziskuje hierarhije v cerkvi in policiji. Nika Autor pa se v dokumentarnem filmu V deželi medvedov loteva položaja delavcev.

Razstavo, ki bo na ogled do konca januarja prihodnje leto, bo odprla ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar.

Vir: STA