Zaradi okvare aparata za interventno kardiologijo na Oddelku za kardiologijo in angiologijo UKC Maribor so v ponedeljek, 27. 10. 2014, iz podjetja Siemens Slovenija že dostavili rezervni del (visokonapetostni kabel). Aparat trenutno servisirajo. V kolikšnem času bo aparat popravljen in pripravljen na ponovno uporabo do zdaj še ni znano.

Urgentna oskrba pacientov se med delavniki (v rednem delovnem času do 15. ure) izvaja v Splošni bolnišnici Celje; med delavniki popoldne in v nočnem času ter med vikendi in prazniki pa v UKC Ljubljana. Vse pristojne službe (zdravstveni domovi in bolnišnice SV Slovenije) so obveščene, da bolnike napotijo v omenjene ustanove, kjer oskrbijo bolnike.

V Mariboru se danes zaključuje usposabljanje za drugo generacijo mladih brezposelnih oseb v okviru programa Model M. Od 38 vključenih v projekt so se tri osebe že v času usposabljanja zaposlile, ena pa odpira svoj butik. Nekaj novih zaposlitev in ustanovitev pravnih oseb pričakujejo še v prihodnjih mesecih.

Program Model M: Karierno usposabljanje in podjetništvo za mlade je namenjen brezposelnim med 24. in 30. letom starosti iz Podravja, ki želijo izboljšati svoje kompetence, znanje ter pridobiti praktične izkušnje za večanje njihove zaposljivosti na trgu ali ustanavljanje lastne profitne oz. neprofitne organizacije.

V času intenzivnega brezplačnega dvomesečnega usposabljanja so se aktivno povezovali s podjetniki, predstavniki nevladnih organizacij in udeleženci lanskega projekta Model M ter tako krepili svojo mrežo ključnih ljudi, ki so jim ali jim še bodo pomagali na njihovi poslovni ali karierni poti. Velik poudarek pri tem programu je na spoznavanju samega sebe, svojih sposobnosti, veščin in vrednot, želja in interesov ter vključevanje naštetega v iskanje novih poti do ciljev.

“Perspektivni mladi so se povezovali s pomočjo različnih druženj, poslovnih sodelovanj in dogodkov. Spoznavali so samega sebe, uspešne in neuspešne podjetniške in nevladniške prakse, dobre in slabe delodajalce ter dosedanje izkušnje prve generacije udeležencev projekta Model M, s katerimi se bodo tudi aktivno srečevali v prihodnje,” je povedala vodja projekta in direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti (IRDO) Anita Hrast. Projekt izvajajo v sodelovanju s Kariernim centrom Univerze v Mariboru ter mariborskim in ptujskim Zavodom RS za zaposlovanje.

Tudi rezultati lanskega projekta Model M so bili spodbudni, saj se je od 26 oseb, vključenih v projekt, deset oseb vključilo v javna dela, najmanj pet se jih je zaposlilo.

Program Model M mlade uči razmišljati izven lastnih miselnih okvirov in jih spodbuja, da svoje priložnosti iščejo na drugačne načine, uberejo druge metode in predvsem poskušajo ugotoviti, kaj je tisto, kar jih resnično veseli in bi lahko v življenju počeli. “Govorimo, da ni možnosti, da ni služb. Treba je spremeniti miselnost, vprašati sebe, v čem sem dober, kaj zmorem, in verjeti vase. Treba si je dati priložnost, da nekaj ustvariš,” je še povedala Hrastova. “Upati si, verjeti vase in najti ljudi, ki verjamejo vate, to je ključ za uspeh,” je dodala.

Vir: STA

Vabljeni na mariborsko premiero srbske uspešnice Mali Budo, kjer vas bo pozdravila tudi filmska ekipa, ki je ustvarila komedijo letošnje jeseni.

Premiera bo v sredo, 29. oktobra, ob 20. uri v kinematografu CINEPLEXX Maribor.

Vabilo si lahko ogledate na tej povezavi.

Ker je prepad med šolo in delom izpostavljen kot eden ključnih problemov mladih odraslih s posebnimi potrebami, se je Univerza v Mariboru pridružila mednarodnemu projektu DESYODIP. Ta cilja na razvijanje tistih kompetenc, ki bi jih ranljive skupine potrebovale ob zaključku šolanja za vstop na trg delovne sile.

Projekt DESYODIP (Developing Skills of Young Disabled People), katerega koordinator je lokalna skupnost Kecioren iz Ankare, razvija inovativne prakse v poklicnem izobraževanju in usposabljanju oseb s posebnimi potrebami. “Tem mladim je treba dati ustrezna znanja, da bodo lahko kompetentno opravljali svoje delo,” je na današnji novinarski konferenci v Mariboru povedal Boris Aberšek z mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko.

Večina razvitih držav ima sicer v različnih uradnih dokumentih zapisano pravico ljudi, ki jih je življenje prikrajšalo na duševnem ali telesnem področju, da živijo samostojno življenje v največji možni meri, ki jo dopušča njihov primanjkljaj – vključno z možnostjo zaposlitve in posledično finančno neodvisnostjo. A velikokrat to ostane le na papirju. “Problem danes ni, da tega, kar potrebujemo, ne bi imeli nekje zapisanega, ampak da tega ne izvajamo,” je poudaril Aberšek.

Zato si je DESYODIP zastavil cilj organizirati usposabljanja za razvoj ustreznih spretnosti mladih s posebnimi potrebami, in sicer za mladostnike ranljivih skupin, za njihove družine ter za zaposlene oziroma delodajalce, ki delajo z mladimi predstavniki teh skupin. Usposabljanje se lahko izvaja s programi učenja na daljavo, s posebnimi izobraževanji v rehabilitacijskih centrih, v okviru občinskih socialnih storitev ali programov vladnih in nevladnih organizacij.

Partnerji projekta so poleg Univerze v Mariboru še Univerza v turški Konyi, francosko združenje socialnih delavcev CIF in ustanova Caritas z Dunaja.

Vir: STA

V četrtek, 30. in v petek 31. oktobra s pričetkom ob 16. uri vabljeni na Helloween dogodek v MINI ZOO Land Slovenske Konjice, kjer bo zelo pestro. Ogledali si boste lahko predstavo ob mučilnih napravah, sodelovali na tekmovanju z metlo za mamice in otroke, videli kako se kuha čarobni napitek, kako izgleda čarovniška poroka, in še marsikaj zanimivega. Tam bo tudi slavni čarovnik Zlauculus s svojimi pevsko in plesno talentiranimi mini čarovnicami in čarovniki.

Dobitnik Borštnikovega prstana, največje nagrade Festivala Borštnikovo srečanje za življenjsko delo, je igralec SNG Maribor Vlado Novak. Strokovna žirija je za najboljšo uprizoritev izbrala Svatbo v režiji Jerneja Lorencija in izvedbi SNG Drama Ljubljana. Podeljena je bila tudi nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS) za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014, in sicer uprizoritvi Mrtvec pride po ljubico po predlogi Svetlane Makarovič, v režiji Jerneja Lorencija ter produkciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj.

»Nič posebnega nisem in to je morda prednost,« je pred leti v intervjuju za časopis Delo o svojem videzu izjavil Vlado Novak. A prav ta »nič-posebnost« je danes eden najbolj prepoznavnih in posebnih igralskih obrazov slovenskega gledališča, filma in televizije. Vlado Novak je vse. Je smeh in solze, prefinjenost in robatost, resnobna trpkost in groteska, stvarnost in simbol, eruptivna ustvarjalnost, silovita energija in svoboda … je umišljen dramski lik in hkrati dober znanec iz sosednje ulice.

Igralec Vlado Novak, prvak Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, se je rodil leta 1952 v Mariboru, kjer je leta 1974 diplomiral na prvi stopnji Visoke ekonomsko-komercialne šole. Še isto leto se je vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. »Ekonomist enostavno nisem mogel biti. Da ostane zdrav, mora človek početi to, za kar je rojen. Če čez leta ugotovi, da mu ustreza kaj drugega, se vsak pameten človek pač prekvalificira,« pravi Novak, ki je tisto, za kar je rojen, spoznaval že kot ustvarjalec v mariborskem amaterskem gledališču Slava Klavora. Čeprav se je s prvo vlogo v poklicnem gledališču (Cosmo de Medici v Brechtovem Galileu) spoprijel že leta 1972 v Drami SNG Maribor, vse ni bilo tako premočrtno in enostavno. V nekem intervjuju je izjavil, da pri osemnajstih pravzaprav ni vedel, kaj bi rad. Preizkušal je življenje in življenje je preizkušalo njega. Ekonomija, igralstvo, služenje vojaškega roka, zaposlitev za pol leta v Tovarni avtomobilov, angažma v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici v sezoni 1976/77, naslednje leto uspešno opravljena avdicija v mariborskem gledališču in prva sezona v redni službi v Drami SNG Maribor v sezoni 1977/1978 … Pot je bila začrtana. Zmagalo je gledališče. Leta 1981 je absolviral študij dramske igre in umetniške besede na AGRFT in kasneje tudi diplomiral. Postal je član igralskega ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje, čez leto se je vrnil v mariborsko Dramo, za krajši čas kot vršilec dolžnosti umetniškega vodje, nato kot igralec.

Vlado Novak je v svoji izjemni gledališki karieri v mariborski Drami in drugih gledališčih po Sloveniji odigral več kot 120 vlog. Že od samega začetka ga srečujemo kot ustvarjalca velikih, nosilnih dramskih karakternih vlog. O kreiranju gledaliških in filmskih vlog je v intervjuju za časopis Delo leta 2009 povedal, da »vsako čustvo pomaga, če je pravo. Sicer pa moji liki zmeraj spijo v sosednji, ne v moji sobi. Včasih, ko je lep dan, jih vzamem s sabo«.

Če bi želeli našteti vse pomembne in vrhunske vloge Vlada Novaka, bi dobili zapis obsega telefonskega imenika. Zato se osredinimo na tiste, ki so jih kot presežne prepoznale in ga zanje nagradile tudi številne strokovne komisije. Za vlogo Simona Vebra v Jančarjevem Velikem briljantnem valčku je leta 1985 prejel nagrado Prešernovega sklada, Borštnikovo nagrado za igro in Borštnikovo nagrado občinstva. Strokovna žirija Borštnikovega srečanja je v obrazložitvi zapisala: »Junaka naših dni v vrtincu represivnega sistema je Vlado Novak upodobil z dostojanstveno držo, silovito notranjo energijo, izraženo z zadrževano, vseskozi obvladujočo in v napetosti rastočo igro.« V Velikem briljantnem valčku je Novak ponovno zaigral tudi po tridesetih letih, v sezoni 2012/2013. Tokrat je blestel v vlogi Volodje. »Kot bolničar Volodja je natančno, z močno igralsko prezenco odmerjal teror in prevzem oblasti v zavodu,« je ob predstavi v Mladini zapisala Vesna Teržan.

Novakova umetniška pot je prav posejana z Borštnikovimi nagradami. Leta 1989 je prejel Borštnikovo nagrado za igro za vlogo Janningsa v Koršičevem Modrem angelu, leta 1993 Borštnikovo nagrado za epizodno vlogo za vlogo Simeonov-Piščika v Češnjevem vrtu A. P. Čehova, leta 1996 Borštnikovo nagrado za igro in nagrado občinstva Borštnikovega srečanja za vlogo Roberta v Pinterjevi Prevari. Leta 2004 je bil nagrajen za vlogo Williya Lomana v Millerjevi drami Smrt trgovskega potnika, za katero je Matej Bogataj v Dnevniku zapisal: »Njegov Willy je odigran natančno s pravo mero med prepričljivostjo in blagim karikiranjem, je pogrbljen, na črto zlikan možiček z zalizanimi lasmi, mali človek, ki se pogovarja sam s sabo, ki se ves čas trudi z nekakšno prijaznostjo, ki je na robu servilnosti, ker pa spodaj vse vre, se včasih prevesi v izbruh, v trenutno in nevarno jezo, ki pa jo spet hitro potlači pod prisiljen, poklicni nasmešek.« Za svoje delo na gledaliških odrih je prejel tudi Glazerjevo listino, Marulićevo nagrado v Splitu, Srebrni grb mesta Maribor in leta 2013 Glazerjevo nagrado za življenjsko delo.

Vlado Novak je igralec, ki enakovredno obvladuje celoto in detajl. Ima neverjetno sposobnost vživljanja in transformacije, obenem pa zna, kadar tako zahtevata vloga in režijski koncept, ohranjati tudi zdravo distanco in prefinjen humor. Enako dobro zna biti intelektualno vzvišen in zajedljiv kakor tudi človeško topel in ranljiv. Razpon njegovih vlog priča o talentu zavidljivega formata. Kot izrazito karakteren igralec je seveda tudi ljubljenec filmske kamere. Na filmu in televiziji je odigral več kot 60 vlog. Filmski kritik Damjan Vinter je o njegovi nepozabni vlogi mehanika Gajaša v Petelinjem zajtrku zapisal: »Vlado Novak je neposreden, iskren in pronicljiv obenem. Prijazen in trmast. Vedno iščoč novih spoznanj in morda zaradi tega kdaj pa kdaj nestrpen, a nikoli zlonameren. Kot bi se v njem prepletale lastnosti neštetih odigranih vlog. Lahko je tragična figura Velikega briljantnega valčka, prefrigan trgovski potnik, vase zagledan plemeniti meščan ali pa Gajaš, preprost avtomehanik z velikim srcem. Vlado Novak, dobitnik številnih gledaliških in filmskih priznanj, ob pisani niansi razpoloženj, bogati paleti misli in kritično razmišljujočem pogledu na svet ostaja zvest samemu sebi. In se, pred kamero ali na odru, večer za večerom razdaja občinstvu.«

Novak je igralska žival – tako so ga po enem od igralskih presežkov z občudovanjem in zavistjo poimenovali igralski kolegi. In res, ta metaforična oznaka sežema bistvo njegovih vsestranskih igralskih kvalitet. Na odru je živalska energija, osredotočena in usmerjena v cilj, ne glede na to, kaj se dogaja na poti. V igri združuje instinkt, prebrisanost, moč alfa samca, individuuma, ki vodi in usmerja. Hkrati pa zmore biti igralski prvak Vlado Novak del tropa, igralske družine, ki sebe in svojo posebnost vsak trenutek harmonizira s celoto.

»Če sem odkrit, sem si šel včasih ob pogledu v ogledalo na živce. Do tega sem imel vso pravico, saj si gredo na živce tudi lepotci in misice. Zdaj ne bi želel biti drugačen. Tudi v detajlu ne,« je izjavil o sebi. Tudi gledališki, filmski in televizijski gledalci ter poznavalci in ljubitelji slovenske kulture ne bi želeli, da je drugačen, saj je tak, kot je, zvezda stalnica v zenitu umetniške popolnosti. In naj ne bo drugačen tudi v prihajajočih gledaliških sezonah. Tudi v detajlu ne. Vlado Novak, slovenski igralec, prejemnik Borštnikovega prstana 2014.

SNG Maribor vabi na ogled drame EVERYMAN ĐILAS, ki bo 28. oktobra ob 20. uri v veliki dvorani SNG MAribor. Režiserka drame je Radmila Vojvodić.

Radmila Vojvodić se osredotoča na Milovana Đilasa, velikana, ki je preizkušal in izpraševal naš čas. Ukvarja se z dobo, v kateri so njeni junaki s svojim delovanjem pomembno vplivali na tok zgodovine v Jugoslaviji v njenem mednarodnem kontekstu. To so počeli popolnoma legitimno in legalno kot zmagovalci II. svetovne vojne in boja proti nacizmu.
Everyman Đilas je drama v petih dejanjih. Vsako dejanje predstavlja petino ledene gore. Prvo petino predstavlja blok, ki je nad površino morja, ostale štiri petine smisla in potenciala se nahajajo pod površino. Prizori, polni klimaksov, odkrivajo nakopičene, predvsem politične fenomene, ki so travmatični, dramatični, kritični.
Radmila Vojvodić se v drami ukvarja z naravo in posledicami Đilasovih del, predvsem članka Anatomija neke morale in Novi razred: analiza komunističnega sistema, ene ključnih knjig dvajsetega stoletja; kar niti slučajno ni naključje, zaradi celotnega sodobnega konteksta in več kot vznemirljive realnosti konca XX. in začetka XXI. stoletja. Kot tudi ni naključje, da je bil Novi razred uvrščen med sto najpomembnejših del XX. stoletja.
Drama Radmile Vojvodić je videti kot dokumentarna stvaritev, osebnosti so zgodovinske ali zamišljene kot zgodovinske. S padcem Berlinskega zidu je padla edina utopija, v tem kontekstu tudi jugoslovanska utopija. Kaj je naša utopija, kaj je utopija sodobnega sveta, kdo so njeni tvorci in junaki, kdo so njeni nosilci? Drama Everyman Đilas je ugovor, nestrinjanje z mogočim in nemogočim; v nas prebuja pogum, sposobnost in tveganje ter poziva k ustvarjanju, zavedajoč se, da smo – kljub vsemu – sami odgovorni za svojo usodo.
Klasičen srednjeveški pojem everyman, moralka Everyman, moralka kot dramski žanr se v drami Everyman Đilas vzpostavlja kot poziv k moralnosti sodobnega človeka oziroma kot dejstvo, da je danes vprašanje moralnosti v osvajanju svobode.

Več informacij o dogodku si lahko preberete na spletni strani SNG MAribor.

Vir fotografije: www.sng-mb.si

V okviru Večerov hospica vabimo na srečanje v novembru Večer hospica z naslovom Ko nas smrt preseneti bo v četrtek, 6. novembra, ob 17. uri na sedežu odbora v Mariboru, Partizanska c. 12/II.

Ljudje smo polni načrtov in ciljev, ki jih želimo in hočemo uresničiti. Življenje pa nas nenehno preseneča, tudi s smrtjo, ki je ne moremo predvideti. Lahko se zgodi zaradi samomora, nesreče, uboja… in to je težko sprejeti. O tem bo spregovorila priznana psihiatrinja, Cvijeta Pahljina, dr.med.spec.psihiatrije.

Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGiT) opozarja, da velik del odgovornosti za težave slovenskega turizma, katerih zadnji primer je stečaj Športnega centra Pohorje, nosi država, ki ni naredila nič za to, da bi rešila situacijo. “Kaj počnete z našo branžo? Koliko časa vam bomo to še dovolili,” je dejala predstavnica Karmen Leban.

Med najbolj zgrešenimi primeri slovenske politike na področju turizma je generalna sekretarka SGiT Karmen Leban naštela Kanin, kjer država ni našla potrebnih sredstev za sanacijo gondolske žičnice in posledično so tamkajšnji hoteli še vedno zaprti in mnogo ljudi še vedno brez službe. Problematična se ji zdita med drugim tudi pomanjkanje strategije za Kobilarno Lipica in divja privatizacija hotelov v Bohinju, zadnji primer slabega upravljanja slovenskega turizma pa je ŠC Pohorje.

“Vlade so samo obljubljale, a ničesar naredile. Ne razumemo, kako ne uvidijo, da je stečaj za državo morda najlažja, a hkrati najdražja varianta,” je poudarila na današnji novinarski konferenci v Mariboru.

Spomnila je še na vrsto propadlih državnih investicij in izgubljenih milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, ki je poniknil v turističnih objektih, kot na primer Rimske terme, medtem ko je povprečna plača delavca v gostinstvu in turizmu v Sloveniji le nekaj več kot 1000 evrov z vsemi dodatki. Na slovenski turizem je neposredno vezanih 28.000 delovnih mest, posredno celo 53.000, država pa zanj po besedah Lebanove nima nobene strategije.

“Če bi to panogo znali izkoristiti, je ogromno prostora za nove zaposlitve,” je dodala in se vprašala, zakaj nihče od odgovornih za nasedle projekte, med drugim tudi ŠC Pohorje, ne odgovarja za svoja dejanja.

Sekretarka območnega odbora GiT Podravja Breda Črnčec je spomnila na že tako kritičen položaj mariborskega gospodarstva, za katerega stečaj ŠC Pohorje predstavlja nov udarec. “V Mariboru je že dlje časa vklopljen rdeč alarm pred izgubo zaposlitve, ampak kot kaže, si odgovorni ljudje še kar naprej zatiskajo oči. Stečaj ŠC Pohorje ne bo zaznamoval samo teh sto ljudi, ki so izgubili službo, temveč bistveno širše,” je dejala.

“Najbolj žalostno je, da je podjetje pristalo v stečaju in da za to pač nihče ne odgovarja. Kratko pa so potegnili delavci, ki so se znašli na cesti, brez možnosti za ponovno zaposlitev, saj je bilo v septembru okoli 800 registriranih brezposelnih oseb z izobrazbo s področja gostinstva in turizma. Zato se nam upravičeno postavlja vprašanje, kaj se počne s slovenskim turizmom,” je dodala.

Vir: STA

Potem ko so včeraj v Ljudskem vrtu (osrednjem mariborskem stadion) izklopili elektriko, so jo danes dobili nazaj. Na mariborski občini pravijo, da zaradi posredovanja župana. V osrednjem mariborskem stadionu so ostali brez elektrike zaradi dolgov do Elektra Maribor in odpovedi pogodbe z Energijo plus.

Predstavniki javnega zavoda Športni objekti Maribor in Zveze mariborskih športnih društev Branik naj bi sedaj uspeli dogovoriti. Elektriko so v Ljudskem vrtu ponovno dobili danes zjutraj. Kot so sporočili iz Mestne občine Maribor, so namreč na posredovanje župana Andreja Fištravca, bili sprejeti ukrepi za ponovno vključitev Ljudskega vrta v električno energijo.

“Javni športni objekti so v 100 % lastništvu MOM, razen na območju Športnega parka Tabor in Ljudski vrt, kjer sta 10 % solastnika Železničarsko športno društvo (Športni park Tabor) in Zveza mariborskih športnih društev Branik (Ljudski vrt). Z dogovori o prenosu upravljanja s temi objekti upravlja javni zavod ŠOM, vendar na območju Ljudskega vrta to ni nikoli bilo dokončno urejeno.” so v pisni izjavi za medije zapisali na MOM.

Župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec ob tem poudarja, da bo potrebno po konstituiranju Mestnega sveta Mestne občine Maribor in uradnem prevzemu 4-letnega mandata župana in Mestne uprave v izogib ponavljanju takšnih dogodkov, urediti medsebojne odnose in pregledati učinkovitost dela organov upravljanja javnega zavoda Športni objekti Maribor.

Petkovo dopoldne v Ljudskem vrtu. Z zadnjim treningom pred sobotno tekmo, po končani vadbi pa tudi s krajšo, priložnostno svečanostjo na stadionu. Za prav posebno klubsko zahvalo igralcem in strokovnemu štabu ob uvrstitvi v Ligo prvakov.

Vodstvo kluba je za avtorje izjemnega podviga pripravilo spominska darila, ročne ure. Direktor Bojan Ban je podelil igralcem unikatne ure z grbom NK Maribor in vgraviranimi priimki avtorjev nepozabnega popotovanja v najelitnejšem nogometnem tekmovanju, ki se je začelo z izločitvijo Celtica v magičnem glasgowskem večeru 26. avgusta in bo trajalo vsaj še do 10. decembra. Nato pa se je ekipa odpravila v karanteno, na zaključne priprave pred nadaljevanjem državnega prvenstva s sobotnim dvobojem z moštvom Zavrča (ob 14. uri na Ptuju).