Jutri, v torek, 14. oktobra 2014, med 11. in 12. uro bodo v križišču Titove ceste in Ulico pariške Komune (pri Telekomu), nastajale občasne petminutne popolne zapore zaradi barvanja talnih označb v križišču.
Voznike ob tem prosijo za strpnost in razumevanje.
Slika je simbolična
Jutri, v torek, 14. oktobra 2014, med 11. in 12. uro bodo v križišču Titove ceste in Ulico pariške Komune (pri Telekomu), nastajale občasne petminutne popolne zapore zaradi barvanja talnih označb v križišču.
Voznike ob tem prosijo za strpnost in razumevanje.
Slika je simbolična
Pred 30 leti je v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) nastal prvi računalniški bibliografski zapis v knjižnično bazo, iz katere se je kasneje razvil Kooperativni online bibliografski sistem in servisi (COBISS). Vanj je danes vključenih okoli 340 knjižnic iz vse Slovenije.
Prvi računalniški bibliografski zapis je oktobra 1984 ustvaril knjižničar v takratni Študijski knjižnici s pomočjo kolegov iz takratnega Računalniškega centra Univerze v Mariboru, predhodnika današnjega Instituta informacijskih znanosti (IZUM). Kot prvi je bil v bazo vpisan učbenik za 8. razred osnovne šole Organska kemija.
To je bil zametek računalniško podprtih knjižničnih evidenc, iz katerih se je razvil princip vzajemnosti v slovenski knjižnični praksi. Računalniško podprte obdelave so se lotili s ciljem skrajšati in olajšati delo knjižničarjem ter poenostaviti in pospešiti iskanje gradiva uporabnikom. Prej so namreč knjižnično gradivo beležili in iskali po kataložnih listkih.
“Naš takratni ravnatelj Bruno Hartman je bil zelo velik vizionar, ki se je zelo zgledoval tudi po tokovih v tujini,” je ob robu današnjih okroglih miz pod skupnim naslovom Od listka do klika povedala vodja enote UKM za obdelavo knjižničnega gradiva Branka Kerec. Po njenih besedah je prvi računalniški bibliografski zapis v knjižnično bazo predstavljal začetek pomembnih sprememb v poslovanju in obdelavi knjižničnega gradiva ne le v Mariboru, temveč tudi Sloveniji in takratni Jugoslaviji.
Leta 1987 je takratna Skupnost jugoslovanskih nacionalnih knjižnic sprejela sistem vzajemne katalogizacije kot skupno osnovo knjižničnega informacijskega sistema in sistema znanstvenih in tehnoloških informacij Jugoslavije. “Leta 1988 sta se združili bazi naše knjižnice in Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) in to velja za začetek COBISS. To sta najstarejši knjižnici v tem sistemu,” je pojasnila Kerčeva.
Leta 1991 je IZUM promoviral sistem COBISS kot nadgradnjo sistema vzajemne katalogizacije. Isti akronim se je takrat začel uporabljati tudi za pripadajočo programsko opremo. Zaradi razpada Jugoslavije so se knjižnice zunaj Slovenije zatem izključile iz skupnega sistema vzajemne katalogizacije, skoraj vse pa so postopoma obnovile sodelovanje z IZUM in danes v svojih državah vzpostavljajo avtonomne knjižnične informacijske sisteme na platformi COBISS z vzajemno katalogizacijo v mreži COBISS.Net.
Konec leta 2013 je bilo v sedmih vzajemnih bazah podatkov COBIB skupaj preko devet milijonov bibliografskih zapisov, v lokalnih bazah podatkov 734 knjižnic pa preko 20 milijonov bibliografskih zapisov.
Vir: STA
Evropska S.K.I.F. zveza v okviru programa in v sodelovanju z S.K.I.F. zvezo Slovenije organizira 1. Mednarodni strokovni vseevropski seminar za inštruktorje-sodnike in ostale karateiste vseh evropskih držav.
Več si lahko preberete na tej povezavi.
V gasilskem domu Črneče bo v nedeljo 19. oktobra ob 18.00 Dalmatinski večer.
Dr. Andrej Fištravc, župan in kandidat za župana MOM je podal izjavo za medije v zvezi z odlaganjem smeti v Dogošah. Povedal je:
“Očitno smo prišli do točke, ko bivši župan začenja odkrito lagati, samo zato, da bi pridobil kakšen glas ali dva tistih najmanj poučenih volivk in volivcev. Na vseh soočenjih drugega kroga se je namreč pokazalo, da so se vsi megalomanski “projekti” protikandidata razblinili v nič in pustili Mariboru samo dolgove, s katerimi smo se morali ukvarjati zadnje leto in pol, hkrati pa ni bil sposoben predstaviti ene same prodorne ideje, kako Maribor potegniti iz sedanje krize in omogočiti ljudem nova delovna mesta.”
“Njegova zadnja lažna “trditev” je bila na soočenju na POP TV, ko je dejal, da bi naj MOM v tajnosti načrtovala projekt odlaganja smeti v Dogošah. To je popolna laž. Javno podjetje Snaga namreč izdeluje načrt predelave odpadkov, ki bo omogočal, da MOM odlagališča sploh ne bi več potrebovala. Niti na sedanji lokaciji, kaj šele v Dogošah. Načrti so v fazi idejne zasnove in ko bodo pripravljeni do te mere, da bodo lahko predstavljeni javnosti, bo vodstvo MOM omogočilo tudi strokovno javno razpravo. V vsakem primeru pa bo šlo za najsodobnejše tehnologije, ki ne obremenjujejo okolja, ljudem omogočajo nova delovna mesta, vsem Mariborčankam in Mariborčanom pa dolgoročno nižje cene odvoza odpadkov.”
“Morda, glede na trditve bivšega župana, za njim še vedno trdno stoji lobi, ki bi rad v Mariboru za drag denar postavil sežigalnico smeti, ki je ekonomsko bistveno manj upravičena in hkrati bistveno bolj obremenjuje okolje.”
Policisti Postaje prometne policije Maribor so 10. 10. 2014 opravljali poostren nadzor prometa na območju Maribora.
Ob 17.02 so z vozilom z vgrajenim sistemom Provida 2000 izmerili hitrost 50-letnemu vozniku tovornega vozila, znamke Citröen Berlingo, iz okolice Maribora. Ugotovili so, da je voznik na regionalni cesti izven naselja Maribor, kjer je hitrost vožnje s postavljenim prometnim znakom omejena na 80 km/h, na razdalji 513 metrov vozil s povprečno hitrostjo 152,12 km/h. Prav tako je voznik vozil pod vplivom alkohola. Indikator alkohola je pokazal, da je imel voznik v organizmu 0.50 mg/l alkohola.
Vozniku so policisti na kraju začasno odvzeli vozniško dovoljenje, mu prepovedali nadaljnjo vožnjo ter zoper njega podali obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Mariboru.
Predpisana sankcija za ugotovljeni prekršek prekoračitve hitrosti je globa 1.200 evrov in 18 kazenskih točk, za prekršek vožnje pod vplivom alkohola pa globa 900 evrov in 16 kazenskih točk.
Slika je simbolična
Več neznanih storilcev je 10. 10. 2014, malo pred 21. uro, na Fochevi ulici v Mariboru, z lesenimi kiji preteplo štiri moške, stare med 28 in 43 leti.
Najstarejši med njimi je v pretepu utrpel hudo telesno poškodbo in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor. Ostali trije so bili lažje telesno poškodovani, vendar je zdravniško pomoč iskal le en. Policisti storilce tega dejanja, ki ga obravnavajo kot kaznivo dejanje nasilništva, še iščejo.
Slika je simbolična
V četrtek, 16. oktobra, ob 18. uri bo v Depoju pohištva Pokrajinskega muzeja Maribor premiera predstave Časoskop.
Foto: Boštjan Lah
Nocoj ob 20.00 vas v okviru oddaje LOKALNE VOLITVE 2014 na BK TV vabimo k ogledu soočenja županskih kandidatov občine Maribor.
Z nami bosta: Franc Kangler in dr. Andrej Fištravec.
Vabljeni k ogledu oddaje DIALOG, ki jo vodi Špela Žerjal. Tokrat je bil gost v oddaji Danijel Rebolj, rektor Univerze v Mariboru.
Javni zavod ŠKTM Radlje ob Dravi vabi na aktivnosti v oktobru.
Tokrat v Občinskem informatorju:
– svetovni dan brezdomcev
– Je gorelo v Domu Škorpijon?
– “100 ljudi, 100 čudi”
– “Slovenski Judje, zgodovina in holokavst III”
– “Glasbeni Miš Maš”
– “Varno na poti v šolo”
– 14. mednarodna likovna delavnica mladih
Fototrinki iz sončnega Lovrenca na Pohorju.
Že drugo leto zapored so člani Čebelarskega društva Lovrenc na Pohorju priredili tekmovanje v kuhanju krompirjevega golaža.
12 ekip je tekmovanje vzelo resno. Različni recepti in različni okusi so morali prepričati tri – člansko komisijo, ki je izbrala 3 najboljše krompirjeve golaže.
Po razglasitvi rezultatov pa je sledilo prijateljsko druženje ob peki kostanjev in sladkem moštu.
Franc Kangler je pravnik in po odstopu s položaja mariborskega župana konec leta 2012 samozaposlen na kmetiji. Na volitvah kandidira s podporo Županove liste. V prvem krogu je bil med 17 kandidati drugouvrščeni s 17,7 odstotka glasov, sicer pa kandidira za tretji mandat.
Franc Kangler
Z zanj značilnimi sončnicami Kangler Mariborčanom v morebitnem novem županskem mandatu obljublja, da bo nadaljeval tam, kjer je pred dvema letoma končal. Med drugim obljublja obnovo stadiona Ljudski vrt, kopališča Mariborski otok, hipodroma v Kamnici, bazena v kopališču Pristan in izgradnjo novega Akvarij-Terarija.
Pravi, da je uresničil 53 evropskih projektov in da jih lahko v prihodnje še več. “Če bi bil župan do konca mandata, bi danes imeli otvoritev Maksa, gradili bi Mariborsko knjižnico, predali bi namenu novo galerijo, imeli bi tudi brv čez Dravo,” pravi.
Spričo težav Športnega centra Pohorje napoveduje rešitev zimske turistične sezone na Pohorju in posledično ohranitev s tem povezanih 500 delovnih mest. V Mariboru želi spodbujati podjetništvo, samozaposlovanje in odpiranje novih delovnih mest s pomočjo evropskih projektov. Konkretno napoveduje ustanovitev rizičnega sklada za start up podjetja v višini 500.000 evrov letno ter zagotovitev namenskih sredstev za sanacijo občinskih cest v višini 500.000 evrov.
Med drugim napoveduje tudi oživitev letališča, ureditev pogojev za postavitev termalnega kopališča, gradnjo podzemnih garažnih hiš in nova krožišča. Tudi v prihodnje naj bi veliko pozornosti namenjal mobilnosti invalidov.
V zgodovino Slovenije se je danes 49-letni Kangler zapisal kot prvi župan, ki je po množičnih protestih meščanov proti njegovemu ravnanju odstopil s položaja. “Sem edini župan v Sloveniji, ki je prevzel politično odgovornost in sem prostovoljno odstopil,” pravi.
Njegova Županova lista je na tokratnih volitvah v mestni svet osvojila štiri od skupno 45 sedežev, kar je tri manj kot v dosedanjem mandatu.
Vir: STA
Nestrankarski kandidat za župana Andrej Fištravec je doktor socioloških znanosti in od aprila lani kot nadomestni župan vodi Mestno občino Maribor. Tudi na tokratnih volitvah kandidira z glasovi volivcev. V prvem krogu se je uvrstil na prvo mesto med 17 kandidati s 40,8 odstotka glasov, sicer pa kandidira za prvi poln mandat.
Pod geslom Gremo naprej! Mariborčanom obljublja nova delovna mesta in reševanje gospodarstva. Že kmalu naj bi zaživela tovarna baterij tujega investitorja, na novo naj bi zacvetel nekdanji mariborski ponos Vinag. Z ustanovitvijo mešanega podjetja pa naj bi rešili letališče, s katerega bo po navedbah iz Fištravčevega volilnega programa že prihodnje leto vzpostavljena prva mednarodna redna linija in kasneje tam še zgrajen logistični center.
“V tem letu smo ustvarili vsaj 600 novih delovnih mest in naša obljuba, da bomo v naslednjih štirih letih poskrbeli za vsaj 5000 delovnih mest, je s tega zornega kota povsem realna,” pravi Fištravec.
V primeru izvolitve za župana med drugim napoveduje uresničitev vsaj desetih tujih investicij, rešitev Športnega centra Pohorje, izgradnjo sortirnice odpadkov ter obnovo stadiona Ljudski vrt, Dvorane Tabor, Ledne dvorane, kopališča Pristan in Mariborskega otoka. Prav tako naj bi nadaljeval prizadevanja za novo umetnostno galerijo in knjižnico ter dokončanje obnove Mariborskega gradu in Pekarne. Vlagal naj bi v promocijo in turistične projekte ter programsko in infrastrukturno obogatil Festival Lent.
57-letni doktor socioloških znanosti, znan kot ljubitelj klobukov, je bil za župana izvoljen na lanskih nadomestnih volitvah, potem ko je Franc Kangler po protestih odstopil z županskega položaja. Oba se bosta v drugem krogu volitev znova potegovala za županski mandat.
Medtem ko Fištravec doslej ni imel niti enega svojega mestnega svetnika, je njegova lista na tokratnih volitvah v mestni svet osvojila kar 17 od skupno 45 sedežev.
Vir: STA
Selnica ob Dravi – “dežela jabolk” bi mnogi dejali. Vsako drugo leto obeležujejo svoje poslanstvo z Praznikom jabolk, k temu pa so tokrat dodali še ŠTRUDLfest.
Člani Turističnega društva (TD) Selnica ob Dravi so letos prvič priredili t.i. ŠTRUDLfest. Kot pravijo si želijo, da bi vsako drugo leto med njihovim že tradicionalnim Praznikom jabolk, kjer tudi vsakič izberejo novo Jabolčno kraljico, zaživel še ŠTRUDLfest, ki ga zaznamuje tudi tekmovanje v pripravi in peki najboljšega jabolčnega štrudla. Letos so izbirali med 11 vzorci, v prihodnjih letih pričakujejo še več. Naziv Najboljši štrudl ŠTRUDLfesta je osvojila Katica Hartman.
ŠTRUDLfest je v okviru dvodnevnega dogajanja zaznamovalo odprtje razstave kmečkih dobrot, kmečkega orodja in “Dravskih vodovnic”, humanitarna akcija društva MOST, kreativne delavnice, oddaja vzorcev jabolčnega štrudla, ogled Jabolčne poti in Viltuškega gradu, športne prireditve in degustacija vin Breznik.
V Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD RS), Območne izpostave Ruše so včeraj v Domu kulture Bistrica ob Dravi pripravili prireditev z naslovom “Pevci nam pojejo, godci pa godejo.”
Na prireditvi se je predstavilo 12 pevsko glasbenih skupin. Ljudska glasba je tradicionalna, ustno prenesena iz raznih ljudstev avtorji pa so večina v pozabi. Bistvo te glasbe je, da je v lasti vsega naroda in se prenaša iz roda v rod. Le to so predstavili v Kulturnem domu v Bistrici ob Dravi.
Na mariborskem Trgu svobode je podjetje Snaga – včeraj – obiskovalcem predstavilo svoje dejavnosti, vozila in opremo. Prav tako so opozorili na pomen pravilnega ločevanja odpadkov ter na skrb za čisto in urejeno okolico.
Na ogled so postavili veliko smetarsko vozilo za zbiranje in odvoz mešanih komunalnih ter bioloških odpadkov, vozilo za kesonski odvoz, strojnega pometača, tricikel in vozilo na električni pogon, s katerim čistijo javne površine v strogem centru mesta. Obiskovalci so si lahko iz odpadne Tetra Pak embalaže naredili svoj majhen vrt, ustvarjali so skupaj s predstavniki Ropotarnice – središča ponovne uporabe – in kolektiva Trash Design, otroci pa so se ob vsem tem, zabavali ob nastopu čarodeja Sam Sebastiana.
Direktor podjetja Snaga Aleš Vajngerl je dejal: »Snaga ob celovitem upravljanju z odpadki v gospodinjstvih in organizacijah ureja še javne zelene in utrjene površine v mestu. Skrbimo pa tudi za urejenost košev in klopi ter javnih toaletnih prostorov, čistimo in urejamo poslovne prostore ter okolico, urejamo prireditvene lokacije, oddajamo oglasni prostor, upravljamo z Zavetiščem za živali in skrbimo za mariborske tržnice. Z vsemi našimi dejavnostmi si prizadevamo za ustvarjanje prijetnega in kakovostnega bivanja v mestu. Z današnjim dogodkom smo naše delo še bolj približali občanom in veseli nas, da so se vabilu na spoznavanje našega vsakdana odzvali v tako velikem številu.«
V podjetju Snaga tudi uspešno osveščajo občane o pomenu ločevanja odpadkov. Vsak Mariborčan je v letu 2013 ustvaril 304 kg odpadkov, od tega je dobra polovica (55%) mešanih komunalnih odpadkov in skoraj četrtina bioloških odpadkov. Ostalo se porazdeli med papir, odpadno in stekleno embalažo ter kosovne odpadke. Leta 2009 je bilo v Mariboru zbranih 24.510.182 kg mešanih odpadkov, leta 2013 pa le še 18.495.810 kg. Nedavna raziskava, ki so jo izvedli med njihovimi uporabniki, je pokazala, da bolje informirani uporabniki bolj skrbno in pravilno ločujejo odpadke in so bolj odgovorni do okolja tako doma kot na delovnem mestu.
»Dogodek je pokazal, da občanke in občane zanima potek našega dela in dejavnosti, s katerimi skrbimo za lepše okolje, zato bo tovrstno spoznavanje našega vsakdana postalo tradicionalno druženje med zaposlenimi in občani,« je zaključil Vajngerl.
Danes so se na okrogli mizi z naslovom “Varno na poti v šolo” v okviru akcije Teden prometne varnosti, aktivno v razpravo vključili osnovnošolci mariborskih osnovnih šol.
Otroci se dnevno vključujejo v promet. V prometu sodelujejo kot pešci, kolesarji ali potniki v vozilu. Med tednom je večina otrok na vsakodnevni poti v šolo in na poteh, ki niso neposredno povezane s šolo. Zaskrbljujoč je podatek, da skoraj polovica otrok v šolo najpogosteje potuje z avtomobilom in tako so prikrajšani za številne možnosti druženja s svojimi vrstniki. Manj kot polovica otrok hodi v šolo peš, zelo majhen je delež tistih, ki v šolo potujejo z javnim prevozom. Zanemarljiv pa je delež tistih, ki v šolo kolesarijo. Ob tednu prometne varnosti je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu priredil okroglo mizo z naslovom “Varno na poti v šolo”, na kateri so osnovnošolci podali svoja razmišljanja in razmišljanja svojih vrstnikov o vsakodnevni poti v šolo.
Oddelek za očesne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor letos praznuje 70. obletnico obstoja. Visoki jubilej so v Mariboru obeležili v sklopu 10. slovenskega oftalmološkega kongresa z mednarodno udeležbo, ki se je danes začel na mariborski medicinski fakulteti in bo z različnimi predavanji potekal do konca tedna.
Kot je za STA povedala predstojnica oddelka Dušica Pahor, se v sedemdesetih letih na svetu lahko zgodi marsikaj, v oftamologiji pa se je samo v zadnjih dvajsetih letih zgodila prava revolucija. “Dobili smo možnosti diagnostike, terapije, sposobni smo ohraniti vid tudi do relativno visoke starosti in tako aktivno sodelovati pri preprečevanju invalidnosti,” je poudarila Pahorjeva.
Po drugi strani je med slabimi stranmi izpostavila težave pri zajetju vseh bolnikov in širjenju dejavnosti glede na vse bolj neobvladljiv problem staranja prebivalstva. V tej luči se bo potrebno na ravni države lotiti sistemskega reševanja čuvanja vida do v povprečju vse višje starosti ljudi.
Število bolnikov se skozi leta po besedah Pahorjeve vidno povečuje, predvsem kot že omenjena posledica staranja in povečevanja števil sladkornih bolnikov, zato se obremenjenost oftamologov v zadnjem obdobju več kot podvaja. Pahorjeva se boji, da se bo, če v naslednjih petih letih ne bo prišlo do kakšne revolucije v terapijah, stanje še poslabšalo.
Sicer pa je mariborski oddelek, ki je le eden od dveh tovrstnih v Sloveniji, po njenem relativno dobro usposobljen, kar kaže med drugim tudi udeležba njihovih zdravnikov na kongresih, pa tudi v preteklosti izdane publikacije njihovih zdravnikov. V Mariboru, ki za posamezne specialne dejavnosti pokriva celoten severovzhodni del Slovenije, letno pregledajo okoli 22.000 bolnikov, narašča število bolnikov, obolelih zaradi makule, ki jih je bilo lani že okoli 4000.
Udeležencem kongresa so prvi dan strokovnega srečanja predstavili razvoj oddelka od ustanovitve do danes, trenutne dejavnosti oddelka in vizijo razvoja. V sklopu oddelka sicer delujejo še kabinet za glavkom, ambulante za diabetes in za diabetični skrining, kabinet za ortoptiko in pleoptiko, ambulante za slabovidne ter za zdravljenje starostne degeneracije makule, pa tudi urgentne in konziliarne službe.
“Obdobje zadnjih desetih let je bilo tudi za nas obdobje velikih sprememb. Doživeli smo ustanovitev katedre za oftalmologijo, selitev oddelka v novo sodobno opremljeno stavbo, reorganizacijo celotne dejavnosti in odprtje medicinske fakultete z vso opremo, vključno z oftalmološkim simulacijskim centrom,” je še dodala Pahorjeva.
Vir: STA
Po vsem svetu danes praznujejo dan brezdomcev. Tako ob dnevu vseslovenske brezdomne mreže in Društvo brezdomni – do ključa po vsej Sloveniji pripravljajo dejavnosti. Tako so se vse slovenski akciji pod sloganom “Deluj lokalno na svetovni dan brezdomstva – Naj se čuje brezdomski glas v vsako slovensko vas”, pridružili tudi v Mariboru.
V mariborskem zavetišču za brezdomce pomagajo prebroditi stiske in reintegrirati brezdomce v skupnost. Po besedah koordinatorja socialnih programov pri Karitas Maribor Boštjana Cvetiča je glavni namen in sporočilo tega dneva prikazati javnosti potrebe, ki jih brezdomci potrebujejo na lokalnih ravneh.
Po besedah Cvetiča imajo v sprejemališču na Ljubljanski ulici 23 okrog 40 postelj, ki niso zasedene, a hkrati opozarja, da statistika ne pove vsega: “Človeka, ki diha s pomočjo kisika, ne moremo dati na nadstropno posteljo. Večkrat moramo ponoči premeščati ljudi,” dodaja.
Brezdomci, ki so v zavetišču našli svoj topel dom, pa so enotni: “Če ne bi bilo teh ljudi, ki nam nudijo streho nad glavo, najverjetneje tudi nas več ne bi bilo.”
Tokrat v Občinskem informatorju:
– Bervar na sprehod po Viltušu
– Energap v podporo občinam
– Formula študent
– dan prometne varnosti
– kmalu “Gremo na prvi rok”
– kmalu 49. Borštnikovo srečanje
Z Mestne občine Maribor sporočajo o zaporah cest na območju Maribora.
Zaradi izgradnje plinovodnega omrežja bo, predvidoma od 14. 10. 2014 do vključno 15. 11. 2014:
– delna zapora vozišča Lackove ceste na odseku od Bezjakove ulice do Ulice Jelenčevih,
– popolna zapora vozišča Gačnikove ulice in Ulice Jelenčevih v križišču z Lackovo cesto.
Izvajalec del je HERINGRAD d.o.o.
Zaradi izgradnje kanalskega priključka bo, predvidoma od 13. 10. 2014 do 15. 10. 2014, popolna zapora (prekop) vozišča Slovaške ulice pri zgradbi št. 3A. Izvajalec del je NIGRAD d.d.
Zaradi izgradnje kanalskega priključka bo predvidoma od 13. 10. 2014 do vključno 17. 10. 2014, delna zapora vozišča, popolna zapora vzhodnega pločnika in vzhodne kolesarske steze Kavčičeve ulice pri zgradbi Ptujska 192 (Lidl). Izvajalec del je NIGRAD d.d.
Zaradi izgradnje plinskega hišnega priključka bo, predvidoma od 13. 10. 2014 do 13. 11. 2014, polovična zapora (prekop) vozišča Vončinove ulice pri zgradbi št. 9 (vzhodna polovica vozišča). Izvajalec del je HERINGRAD d.o.o.
Slika je simbolična
Javni zavod Center za mlade Ruše (CEZAM) vabi na začetni tečaj angleškega jezika, ki bo potekal od 14. oktobra naprej v CEZAM-U Ruše.
Tečaj bo potekal ob torkih od 9.30 do 11.00 ure in od 18.00 do 19.30 ure.
Slovenska nogometna reprezentanca je na drugi tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2016 v Mariboru premagala Švico z 1:0 (0:0). Izbranci Srečka Katanca bodo naslednjo kvalifikacijsko tekmo igrali v nedeljo ob 20.45 po slovenskem času v Vilniusu proti Litvi.
* Stadion Ljudski vrt, gledalcev 8500, sodniki: Stark, Pickel, Bornhorst, Aytekin, Siebert in Häcker (vsi Nemčija).
* Strelec: 1:0 Novaković (79./11 m).
* Slovenija: S. Handanović, Brečko, Cesar, Ilić, Struna, Mertelj, Kirm (od 72. Pečnik), Birsa (od 55. Lazarević), Kampl, Ljubijankić (od 46. Kurtić), Novaković.
* Švica: Sommer, Lichtsteiner, Senderos (od 70. von Bergen), Rodriguez, Djourou, Behrami, Inler (od 82. Kasami), Shaqiri, Xhaka, Seferović, Drmić (od 74. Mehmedi).
* Rumeni kartoni: Ljubijankić, Lazarević; Djourou.
* Rdeči karton: /.
Slovenska izbrana vrsta je v tekmo s Švicarji vstopila z ne ravno dobro zgodovino medsebojnih obračunov. Na sedmih tekmah je kar petkrat izgubila. Ne nazadnje dvakrat v zadnjih kvalifikacijah za letošnje svetovno prvenstvo v Braziliji.
Selektor Katanec je poudarjal, da tekmeca pozna do “obisti” in da Švicarji na dveh tekmah ne morejo premagati Slovenije. To izjavo je uresničil, saj so Slovenci v ne ravno napolnjenem Ljudskem vrtu osvojili velike tri točke.
Te so pomembne ter ohranjajo upe po uresničitvi želja po šestih točkah z dveh oktobrskih tekem. Vtis resda ni bil najboljši, priložnosti si domača vrsta proti realno močnejšemu tekmecu ni ustvarjala, a kot poudarjajo selektorji, v kvalifikacijah pač štejejo točke.
Gostitelji so tekmo začeli v bolj ali manj pričakovani postavi glede na treninge in razmišljanja selektorja Katanca. A Švica je bila v polju tista, ki je narekovala ritem igre, medtem ko so domači zgolj čakali na protinapade.
V 14. minuti je prvo priložnost na tekmi za Švico zapravil Granit Xhaka, ko je z poskusil z volejem z leve strani, Samir Handanović pa je bil na mestu. Slovenci so v uvodnih trenutkih pobudo hote ali nehote prepustili gostom, bili premalo agresivni, a na njihovo srečo Švicarji tega niso znali unovčiti.
Po polovici prvega polčasa je domača vrsta odločneje šla tudi v napadalne akcije, v 23. minuti pa prišla do prvega strela proti golu tekmeca, Milivoje Novaković je meril mimo gola malo z desne strani.
Na drugi strani je v 28. minuti Gökhan Inler prav tako malo z desne strani z 18 metrov žogo poslal malo mimo slovenskih vrat, Josip Drmić pa v 38. minuti prav tako, iz težkega položaja, ni povzročil nikakršnih skrbi slovenskemu vratarju s strelom čez gol.
Ricardo Rodriguez je novo priložnost za Švicarje zapravil 42. minuti, ko je z leve strani žogo z diagonalnim strelom s približno 20 metrov poslal prav tako mimo vrat. Tik pred koncem polčasa je Stephan Lichtsteiner z desne strani podal v kazenski prostor, Haris Seferović je streljal iz bližine, Handanović pa je žogo dobil v kot.
V drugem polčasu je slovenska vrsta začela brez Zlatana Ljubijankića in ga zamenjala z Jasminom Kurtićem v želji, da se Kevin Kampl, ki je danes praznoval svoj 24. rojstni dan, pomakne bolj aktivno v napadalne akcije.
Zatem je Katanec namesto Valterja Birse v igro poslal hitrejšega Dejana Lazarevića, a to ni pomagalo, Švicarji so imeli v 61. minuti na voljo prosti strel, Samir Handanović pa je Xhakov strel ukrotil.
V 78. minuti pa je le udarila naveza Lazarević-Kampl po levi strani, ko je po podaji prvega v kazenski prostor stekel vezist salzburškega Red Bulla, Johan Djourou ga je nepravilno zaustavil, sledila pa je najstrožja kazen. To je zanesljivo izvedel Novaković in dosegel svoj 26. gol za izbrano vrsto.
Slovenci so imeli v 90. minuti še eno lepo priložnost, a preveč oklevali (Novaković) z zaključkom akcije, na srečo domačih navijačev pa Švicarji tega niso kaznovali in ostalo je pri pomembni zmagi Slovenije.
Vir: STA
Med 17. in 19. oktobrom se bo v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja v Mariboru odvijala 5. mednarodna tattoo konvencija.
Mednarodna tattoo konvencija je prireditev, na kateri tetoverji iz različnih držav predstavijo svojo delo. Gre za vedno bolj priznano in popularno umetnost.
Že peto zaporedno slovensko druženje ljubiteljev tatujev obeta najštevilčnejši dogodek te vrste doslej, z rekordno udeležbo tako domačih kot tujih tetoverjev. Poleg domačih umetnikov se bodo predstavili tudi tetoverji iz Hrvaške, Avstrije, Italija, Črne Gore, Makedonije, Francije…
Med imeni bo nekaj starih znancev in nagrajencev s prejšnjih konvencij, tako doma kot v tujini, veliko pa bo tudi novih imen. Tattoo konvencija bo vsekakor odlična priložnost tako za vse ljubitelje tetovaž kot tudi piercingov, ne nazadnje pa zanimiv dogodek tudi za radovedneže in tiste, ki o tetovaži morda samo razmišljajo. Vsekakor bo konvencija priložnost za ogled najrazličnejših tehnik in primerjavo med različnimi umetniki, ter lep vpogled v to vejo umetnosti. Vrhunec dogajanja bodo tokrat tekmovanje za najboljše tatuje, z nagradami za najboljše izdelke, ki sodijo v kategorijo umetniških presežkov.
Pripravljajo tudi bogat spremljevalni program, z razstavo ameriških avtomobilov in predelanih motorjev. Niso pozabili niti na body painting niti na umetnike grafitov. Na prireditvi se bodo lahko predstavile še neuveljavljene lokalne glasbene skupine različnih zvrsti s področja rock ‘n’ rolla.
V zadnjih dveh dneh je na spletnem portalu www.lokalec.si potekala anketa: “Koga bi volili, če bi bile danes volitve v občini Ruše?”. Glede na rezultate je najbližje županskemu mestu v občini Ruše Uroš Razpet, ki je prejel 201 glas, kar pomeni 60,5%. Kandidatka Truda Pepelnik je prejela 131 glasov kar pomeni 39,5%.
Skupno število vseh glasov, zbranih v anketi, je 332. Glasovanje je potekalo tako, da so lahko obiskovalci spletnega portala www.lokalec.si glasovali iz enega IP naslova v 24 urah le enkrat.
Slovenski državni holding (SDH) je prejel več zavezujočih ponudb za nakup 100-odstotnega deleža v Novi Kreditni banki Maribor (NKBM). Tako so danes sporočili iz SDH, potem ko je televizija Pop TV v sredo poročala, da je SDH prejel dve zavezujoči ponudbi, in sicer od finančnega sklada Apollo in madžarske OTP banke.
“Vsebine ponudb so zaupne narave in jih SDH ne more komentirati,” so poudarili v SDH. Ta bo sicer skupaj s svojimi pravnimi in finančnimi svetovalci skrbno preučil prispele ponudbe in se v naslednjih dneh odločil o načinu nadaljevanja postopka.
Madžarska OTP banka še naprej velja za favoritinjo, sploh ker naj bi za NKBM tudi tokrat ponudila od 300 do 350 milijonov evrov, je v sredo poročal Pop TV.
Kot je za televizijo pojasnil član uprave SDH Matej Runjak, je cilj SDH, da se pogodba podpiše čim prej. Osnutek pogodbe so že poslali investitorjem, tako da so z njim seznanjeni, je dejal in dodal, da po pregledu zavezujočih ponudb sledijo pogajanja.
Tako postopek privatizacije NKBM, ki je z lansko državno pomoč v celoti prešla v državno last, prehaja v zaključno fazo. Država je decembra lani banko v okviru ukrepov za krepitev stabilnosti bančnega sektorja na podlagi odločbe Banke Slovenije dokapitalizirala za 870 milijonov evrov in pri tem razlastila na tisoče ostalih lastnikov banke, predvsem malih delničarjev.
NKBM je hkrati del slabih posojil prenesla na Družbo za upravljanje terjatev bank. Teh je bilo za 1,22 milijarde evrov.
Del načrta reševanja banke, h kateremu je zeleno luč morala prižgati Evropska komisija, je tudi prestrukturiranje. Skladno s tem se NKBM postopoma osredotoča na svojo osnovno, bančno dejavnost, hkrati pa vodi aktivnosti za prodajo nestrateškega premoženja, delno integracijo Poštne banke Slovenije in prestrukturiranje lizinških družb, postopek likvidacije KBM Fineko pa se končuje.
Vir: STA
