Danes je pred mariborsko univerzo “zadišalo” po vročih gumah na asfaltu. Člani ekipe UNI MB GPE so predstavili letošnji model njihovega dirkalnika – Formula Student GPE14.

Člani Društva za razvoj dirkalnika Formula S so tudi letos razvili svoj dirkalnik, četrti v seriji. Tega odlikujejo še boljše karakteristike od modela prej: tehta 170 kg, poganja ga 450 kubični KTM-ov motor, ki razvije 55 konjskih moči, pri pospeševanju v 3.7 sekunde doseže 100 km/h, sicer pa je najvišja dosegljiva hitrost 160 km/h.

Rok Lampe, voznik Formule Student, nam je zaupal, kakšne lastnosti mora imeti tisti, ki sme voziti dirkalnik: “Moraš dobro videti, moraš imeti rad hitrost, mogoče kakšne predhodne izkušnje, predvsem pa veselje in motivacijo. Pač veselje do dirkanja, do športa pa, da si zraven pri ekipi.”

Projekt pa ima precej globlji pomen, kot le prepuščanje adrenalinu. V izgradnjo takšnega dirkalnika okoli 35 študentov (največ iz Fakultete za strojništvo) tako rekoč vso študijsko leto združuje znanje različnih področij. Vložijo več kot 1000 ur svojega dela oz. več kot 6 mesecev njihovega prostega časa. Jernej Kolar, vodja ekipe UNI MB GPE, je pojasnil, da so prvi v Sloveniji, ki so posebej za letošnji dirkalnik razvili svojo obliko karbonske šasije, tako rekoč takšne, ki jo imajo tudi svetovno znani dirkalniki v Formuli 1. Razvili so tudi svoja karbonska platišča. Na letošnjem tekmovanju v Angliji pa so izmed 90ih udeležencev zasedli 23. mesto.

FOTO: Jure Zagoranski

Kako glasno je zabrnel motor Formule Student GPE14 ter kakšne možnosti za kariero imajo študentje, ki se prek tega projekta konkretno povezujejo s podjetniki, izveste jutri – ob 18.30 v oddaji Občinski informator na BK TV.

Pri razvoju električne mobilnosti se občinam postavljajo številna vprašanja in dileme, zato je Energetska agencija za Podravje dala pobudo za ustanovitev konzorcija slovenskih občin, ki aktivno delujejo na področju električne mobilnosti. Vanj se je zaenkrat po besedah direktorice agencije Vlaste Krmelj vključilo okoli 40 občin.

Konzorcij je bil vzpostavljen v sodelovanju s Konzorcijem slovenskih energetskih agencij in v okviru evropsko sofinanciranega projekta Električna mobilnost deluje!, v katerem sodeluje 12 partnerjev iz devetih evropskih držav. Namen konzorcija je izmenjava izkušenj in idej ter nudenje strokovne pomoči energetskih agencij občinskim službam na področju električne mobilnosti, je danes ob robu konference o trajnostni mobilnosti v Mariboru povedala Krmeljeva.

Po njenih besedah so občine pri razvoju električne mobilnosti v Sloveniji zelo pomembne, saj so z uvajanjem električnih vozil v javni potniški promet in vozne parke službenih vozil občin in javnih podjetij lahko dober zgled. S tem prav tako izpolnjujejo zakonodajne obveze po uvajanju alternativnih goriv in znižujejo stroške, hrup in izpuste toplogrednih plinov.

Za ustanovitev konzorcija so se po besedah Krmeljeve odločili, ker so občine pri razvoju električne mobilnosti, nakupu električnih vozil in postavitvi polnilnic za električna vozila v povezavi z zelenim javnim naročanjem ter pripravi akcijskih načrtov za trajnostno mobilnost pogosto “izgubljene”. Energetske agencije bodo občinam nudile brezplačno strokovno pomoč in jih med drugim seznanjale z vsemi prednostnimi in slabosti določene vrste vozil.

V Energetski agenciji za Podravje ob tem izpostavljajo, da Evropska unija v okviru nove finančne perspektive namenja področju trajnostnega načrtovanja in urejanja prometa v urbanih območjih veliko pozornost. Na današnji konferenci v Mariboru bodo poleg predstavitve novih finančnih okvirjev EU predstavili tudi uspešno izvedene slovenske in tuje projekte s področja novega načina načrtovanja urbanega prometa.

Konzorciju slovenskih občin, ki aktivno delujejo na področju električne mobilnosti, se je pridružila tudi Mestna občina Maribor, kjer želijo po besedah župana Andreja Fištravca v desetih letih “preobrniti strukturo mobilnosti v mestu”. Med pomembnimi pridobitvami v zadnjem času je navedel izgradnjo polnilne postaje za stisnjen zemeljski plin (CNG), odprtje mobilnostnega centra, nakup novih avtobusov in sklenjen sporazum z javnimi podjetji in zavodu za uporabo vozil na CNG ali električno energijo. Trenutno prav tako tečejo pogajanja za operativni najem okoli 30 električnih avtobusov.

Vir: STA

Na 59. konvenciji Mednarodnega združenja festivalov in prireditev IFEA v Kansas Cityju (Missouri, ZDA) v septembru 2014 je Festival Lent v konkurenci 500 festivalov prejel tri nagrade.

Prejete nagrade:
• GOLD PINNACLE AWARD – v kategoriji »Drugi različni tiskani materiali« za programsko zloženko Festivala Lent 2014
• SILVER PINNACLE AWARD – v kategoriji »Najboljša spletna stran za spletno stran Festivala Lent 2014
• SILVER PINNACLE AWARD – v kategoriji »Najboljši program« za programsko knjižico Festivala Lent 2014

IFEA (The International Festival and Events Association), mednarodno združenje festivalov in prireditev, ki združuje okoli 2.500 festivalov z vsega sveta (IFEA Africa, IFEA Asia, IFEA Australia & New Zealand, IFEA Europe, IFEA Latin America, IFEA Middle East, IFEA North America), vsako leto podeljuje nagrade Pinnacle, namenjene spodbujanju čim bolj uspešnega trženja in sodobnih trendov v organizaciji festivalov.

Vabljeni v četrtek, 9. oktobra 2014, ob 10. uri na predstavitev zbornika SLOVENSKI JUDJE: ZGODOVINA IN HOLOKAVST III.

Predstavitev bo v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, Ulica heroja Tomšiča 5.
Na njej bodo sodelovali tudi avtorji prispevkov.

Zbornik je namenjen boljšemu poznavanju tega temnega poglavja zgodovine 20. stoletja, ki ni obšlo niti slovenskega prostora, saj je bila v tragediji holokavsta dodobra uničena in zdesetkana tudi predvojna judovska skupnost na Slovenskem. Od nje so po vojni ostali le še ostanki ostankov. Zbornik je nastal v okviru projekta Šoa – spominjajmo se, ki je že nekaj let namenjen odstiranju tančic manj znane zgodovine holokavsta in antisemitizma na Slovenskem, njegov izid pa sta podprla Mestna občina Maribor in Mednarodna zveza za spomin na holokavst (International Holocaust Remembrance Alliance – IHRA).

Več o dogodku si lahko preberete na tej povezavi.

Pokrovitelj dogodka je Nova KBM.

Vsako sredo sredi meseca se z oktobrom, v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor, pričenjajo pogovori z aktivnimi mladimi, imenovani Mlade glave mislijo. V okviru projekta bodo ponudili prostor zanimivim, razmišljajočim in ustvarjalnim osebnostim. Gostili bodo mlade, ki so sposobni misliti široko, kritično in celovito. Namesto vloge občasne dekoracije želijo javni govor mladih vzpostaviti kot standard. Gostje bodo z naborom aktualnih vprašanj soočeni v živo v prostorih mariborskega Salona uporabnih umetnosti, prisluhnili pa jim boste lahko tudi v obliki podcasta Mlade glave mislijo. Pogovori bodo potekali med oktobrom 2014 – februarjem 2015, vsako sredo sredi meseca, s pričetkom ob 18:00 uri.

Miselni spodbujevalnik bo premierno zagnan 15. oktobra ob 18:00 uri, z gostom Vasjo Jager. “Ne želim biti le pasivni kronist propada, ne bom samo pripovedovalec grozljivih zgodb za lahko noč,” o sebi pravi preiskovalni novinar, zaposlen na mariborskem Večeru. Konica njegovega peresa je zmeraj nabrušena, poleg neposrednega sloga pa ga krasi dar družbenega rentgena, kar je moč izkusiti zlasti v njegovih kolumnističnih zapisih. Ni razloga, da tudi pogovor z njim ne bi bil zanimiv.

Projekt sta vsebinsko zastavila Tadevž Ropert in Aljaž Jelenko, ki bo tudi moderiral pogovore.

Projekt so omogočili Mestna občina Maribor, Urad RS za mladino in Mladinski kulturni center Maribor.

Dodatne informacije: www.mladeglavemislijo.si in www.mkc.si.

Postopek prodaje 79,24-odstotnega deleža mariborske časopisno-založniške hiše Večer družbi Dober Večer v lasti Uroša Hakla in Saša Todorovića je uspešno zaključen. Prodajalec Delo je prejel milijon evrov kupnine, so preko spletnih strani Ljubljanske borze danes sporočili iz skupine Pivovarna Laško, del katere je tudi Delo.

S tem je zaključen dolgotrajni prodajni postopek, ki ga je Delu naložila Agencija za varstvo konkurence. Nova lastnika sta plačilo kupnine potrdila že v petek, podrobnosti o financiranju nakupa pa še vedno nista razkrila. Doslej nista želela komentirati niti nedavnega pisanja časnika Dnevnik, da naj bi nakup pomagala financirati podjetje Pronet in podjetje Hakl&Hakl.

V prihodnjih dneh bosta nova lastnika od uprave družbe in nadzornega sveta zahtevala sklic skupščine. Statut družbe določa, da je lahko izredna skupščina sklicana v 15 dneh po nakupu, redna pa po mesecu dni.

Novinarji Večera nad najverjetnejšim novim lastnikom že ob sklenitvi pogodbe z Delom sredi julija niso pokazali navdušenja, saj da je proces prodaje tudi tokrat tekel netransparentno in neodgovorno. Ob tem so opozorili, da Večer kot eden pomembnih medijev v Sloveniji dobiva lastnike, ki javno niso razkrili virov financiranja in niso dali nobenih formalnih zavez, da bodo medij ohranili.

Postopek prodaje mariborskega časnika se je vlekel več let, Delovi nadzorniki pa so imeli julija na mizi štiri ponudbe. Poleg družbe Dober Večer so ponudbe oddali še družba Odmev, za katero naj bi stal tudi kitajski kapital, družba Salomon v imenu skupine Krater ter mariborsko podjetje Astraea Investicije Ena, ki je v lasti Jožeta Kojca.

Delo je imel 79,24-odstotni delež Večera v lasti od novembra 2008, varuh konkurence pa mu je že septembra 2009 naložil, da mora zaradi presežne koncentracije na področju časopisnega in oglasnega trga v letu dni odprodati vsaj 75-odstotni delež v Večeru. Ostali manjšinski lastniki Večera so še Sod (10 odstotkov), Delo Prodaja (6,9) in mali delničarji.

Vir: STA

KUD Coda skupaj v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine (ZPM) Maribor ob Tednu otroka prireja pester nabor dogodkov.

Kaj so vam pripravili si oglejte na tej povezavi.