Župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec vas vabi na tradicionalno 28. trgatev Stare trte v nedeljo, 28. septembra 2014, ob 11. uri pred Staro trto na Lentu.

Skupaj si boste ogledali trgatev grozdja in spremljajoči kulturni program.

Vljudno vabljeni.

Na Okrožnem sodišču v Mariboru se tudi danes ni zaključil predobravnavni narok za obtožene prirejanja razpisa za dozidavo mariborskega zdravstvenega doma, ki se je začel januarja. Beseda je med drugim ponovno tekla o domnevni spornosti telefonskih prisluhov kot dokaznega gradiva.

Na zatožni klopi so nekdanji podžupan Maribora Andrej Verlič, direktor mariborskega zdravstvenega doma Jernej Završnik in nekdanji direktor Konstruktorja Marjan Pinter. Tožilstvo je obtožnico proti trojici vložilo zaradi suma storitve kaznivih dejanj sprejemanja oziroma dajanja koristi za nezakonito posredovanje ter zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.

Verlič naj bi od decembra 2009 do sredine 2010 kot tedanji podžupan, pristojen za področje družbenih dejavnosti, posredoval pri Završniku, da je razveljavil razpis za adaptacijo in nadzidavo zdravstvenega doma in razpisne pogoje prilagodil mariborskim gradbenim podjetjem. Posel je dobil Konstruktor, ki naj bi v zameno za posredovanje namenil Verličevemu Hokejsko-drsalnemu klubu Maribor za okoli 25.000 evrov koristi. Vsi trije obtoženi krivdo zanikajo.

Na današnjem naroku za morebitno izločitev dokazov je pričal kriminalist Zlatko Krajnc s Policijske uprave Maribor, ki je bil operativni vodja predkazenskega postopka, ki je zajemal tudi prisluhe telefonskim pogovorom. Prav slednji so po prepričanju obrambe obtoženih sporni, zato se jih ne bi smelo upoštevati kot dokazno gradivo. Kot je izpostavil odvetnik Andrej Ketiš, kaznivo dejanje, ki se očita Završniku, ne sodi med dejanja, za katera zakonodaja dovoljuje prisluhe.

Kriminalist je pojasnil, da so za vse prisluhe imeli ustrezne sodniške odredbe in da je postopek tekel po ustaljenem režimu v sodelovanju s telefonskim operaterjem. Poudaril je, da policija ni zadrževala izsledkov prisluhov, ampak jih je skupaj s kazensko ovadbo predala tožilstvu. Prav tako je priznal, da omenjena trojica ni bila prva tarča preiskave, ampak se je tekom preiskave zoper Vinka Merca in ostale pokazalo, da tudi zanje obstaja sum kaznivega dejanja. Točno kdaj so ti trije postali osumljenci, ni povedal, prav tako ni želel izdati, ali so v postopku sodelovali tudi informatorji.

Obtožnica je rezultat prisluškovanja telefonskim pogovorom nekoč najvplivnejšim v mariborskem županstvu. Verlič, dolgoletni član LDS, trenutno pa mestni svetnik Ekipe za Maribor, je bil pridržan v veliki kriminalistični akciji maja 2011, ko so policisti pridržali tudi tedanjega župana Franca Kanglerja.

Verlič je danes poudaril, da v nobenem od prisluhov ni našel nobenega dokaza, ki bi upravičeval začetek kazenskega postopka zoper njega. Prepričan je, da se je v tem postopku znašel, ker je bil “pač sodelavec nekoga”.

Obramba je poleg izločitve vrste dokazov danes predlagala med drugim tudi poizvedbo o certificiranosti prisluškovalnih naprav in možnosti prirejanja prisluhov.

Vir: STA

Znamenita Vinagova vinska klet pod mariborskim mestnim središčem po propadu nekoč pomembnega vinarskega podjetja danes znova odpira svoja vrata. Podjetje je nedavno v najem prevzela družba Vinmar, za katero stoji azijski kapital in jo zanima tudi nakup, za promocijo vinske kleti pa bodo skrbeli v sodelovanju z Zavodom za turizem Maribor-Pohorje.

Stečajna upraviteljica Vinaga Brigita Kraljič je sicer pred kratkim najemno pogodbo sklenila z družbo Marestate, ki je v stoodstotni lasti Nizozemca Harma Jana Prinsa, a je najeto Vinagovo premoženje v upravljanje prevzela v ta namen ustanovljena družba Vinmar, ki je v deljeni lasti Prinsa, Kitajca Sang Weija, Japonca Natsukija Tamure in Tajvanca Robina Hsina Pan Shuna.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal direktor Vinmarja Harm Jan Prins, je njihov namen obuditi blagovno znamko nekoč uglednega mariborskega podjetja ter ga pripeljati na mednarodni vinski trg. Prav mešana družba lastnikov iz azijskega sveta jim omogoča odpiranje na nove perspektivne trge, kjer se poraba vina povečuje.

“Vinag je trenutno relativno majhen proizvajalec vina, a želimo se vrniti v zgodovino, ko je že bil eden največjih vinarjev v regiji. Ob lastnih vinogradih bomo vzpostavili tudi sodelovanje z ostalimi pridelovalci grozdja v regiji,” je povedal Prins in dodal, da bodo samo letos v obnovo podjetja vložili 1,1 milijona evrov.

V začetni fazi so v podjetju zaposlili 15 ljudi, še dodatnih 30 jih začasno dela v vinogradih, Prins pa računa, da bodo število zaposlenih do konca leta povečali na 35 do 40. Večina jih bo delala v proizvodnji, nekaj med njimi pa tudi v izvoznih dejavnostih, zlasti na azijske trge. Vse svoje proizvode bodo prodajali pod blagovno znamko Vinaga, za lokalno okolje pa bodo obdržali tudi uveljavljeno znamko Mariborčan.

Sicer pa vlagatelje po najemu zanima tudi kasnejši odkup podjetja, kar bo odvisno tudi od ponujene cene, a je bilo za hitro rešitev obstoječih vinogradov nujno najprej skleniti najemno pogodbo. Letošnja letina bo skromna, okoli 100.000 litrov vina, nekaj grozdja bodo odkupili še od drugih pridelovalcev. Od skupaj 72 hektarjev vinogradov jih je namreč stečajna upraviteljica skoraj polovico letos dala v najem drugim vinarjem, a v Vinmarju upajo, da jih naslednje leto dobijo nazaj.

Glavnina aktivnosti podjetja je vezana na novejšo klet v Košakih, stara klet v središču mesta, ki je od aprila letos samevala, pa bo poslej v skladu z dogovorom z Mestno občino Maribor in Zavodom za turizem Maribor Pohorje znova na voljo tudi za ogled obiskovalcem ter nekatere protokolarne aktivnosti občine.

Direktorica zavoda Janja Viher je povedala, da je to ena najlepših novic v sklopu pravkar potekajočega 14. Festivala Stare trte. Kot je dejala, bo klet na ogled v času festivala, pa tudi pozneje, predvsem ob koncih tedna, za organizirane skupine pa tudi druge dni.

“Mesto najstarejše trte na svetu si zagotovo zasluži, da se lahko ponaša z res atraktivno kletjo, ki si jo bodo znova lahko ogledali vsi naši obiskovalci, z njo pa se bodo pobližje lahko spet seznanili tudi Mariborčani. Vinska zgodba bo našo destinacijo lahko ponesla v še bolj svetlo turistično prihodnost,” je dejala Viharjeva.

Vir: STA

Pokrajinski muzej Maribor je v času Evropske prestolnice kulture (EPK) leta 2012 zasnoval projekt Museoeurope. Po gostovanju priznanih evropskih muzejev tokrat v Maribor prihaja kolo iz Romunskega kmečkega muzeja. Z njim želijo pokazati, kako je iznajdba kolesa pred 6000 leti vplivala in sooblikovala življenjski prostor od prazgodovine do danes.

Z razstavo Uporabna vrednost lesenega kolesa Pokrajinski muzej Maribor izpostavlja eno najstarejših obrti. Kolarska obrt predstavlja eno najpomembnejših gospodarskih panog in je tesno povezana z izdelavo prvih prevoznih sredstev, ki so služili predvsem trgovini in kmetijstvu, poudarjajo v muzeju.

Osrednji gostujoči predmet, ki dopolnjuje stalno razstavo kolarske obrti Pokrajinskega muzeja Maribor, prihaja iz Bukarešte. V uporabo je služil prebivalcem vasi Obirsia v pokrajini Hunedoara, širšem predelu multikulturne regije Transilvanije.

Kolo s premerom 97 centimetrov je sestavni del voza iz 20. stoletja. Sestavljeno je iz hrastovega lesa z dvema kovinskima krogoma, 12 prečkami in šestih obročev iz jesenovega lesa.

Hkrati z odprtjem razstave bodo v Pokrajinskem muzeju Maribor gostili tudi mednarodni strokovni simpozij, na katerem bodo razpravljali o različnih vidikih uporabne vrednosti lesenega kolesa s poudarkom na raziskovanju transporta, kmetijstva in različnih obrti, med katerimi izstopa kolarska obrt.

Razstava je rezultat projekta Museoeurope, s katerim se je Pokrajinski muzej Maribor vključil v program EPK 2012. Takrat so v Mariboru med drugim razstavili vojaško opremo iz graškega muzeja Joanneum, uniformo papeške švicarske garde iz Vatikana ter kipe bratov Straub iz Bavarskega muzeja iz Münchna.

Vir: STA

Nekdanji mariborski župan Franc Kangler, ki je konec leta 2012 predčasno zaključil drugi županski mandat, meni, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami pomaga Mariboru. Pravi, da je uresničil 53 evropskih projektov in da jih lahko v prihodnje še več. Prav tako obljublja rešitev ŠC Pohorje pred stečajem in zimske sezone na Pohorju.

“Upam, da je toliko modrosti v tej državi in novi vladi, da bo preko slabe banke izpeljala dokapitalizacijo Športnega centra Pohorje in na nek način zagotovila, da bo vsaj 500 delovnih mest ostalo pri življenju,” je na današnji predstavitvi na stojnici z zanj značilnimi sončnicami povedal Kangler.

Pri uresničevanju novih projektov v mestu računa na sredstva iz nove finančne perspektive EU. “Če bi bil župan do konca mandata, bi danes imeli otvoritev Maksa, gradili bi Mariborsko knjižnico, predali bi namenu novo galerijo, imeli bi tudi brv čez Dravo,” je povedal.

Sedanjemu županu Andreju Fištravcu, ki v konkurenci še 15 drugih kandidatov znova kandidira, očita slabo črpanje evropskih sredstev. “Dobil sem informacijo, da Maribor na osmem javnem pozivu za evropska sredstva iz regionalnih razvojnih programov ni dobil niti evra. V mojem mandatu je moja ekipa vedela, da mora delati in rezultati so bili jasni,” je poudaril Kangler, ki bo na volitvah nastopil kot kandidat Županove liste. Med svojimi uresničenimi projekti je med drugim naštel prenovo Vetrinjskega dvora, preselitev lutkovnega gledališča in odprtje mladinskega hotela.

Nekoč policist, nato poslanec DZ in zatem šest let župan pravi, da je bil po krivem obtožen, kar je po njegovih besedah potrdilo tudi vrhovno sodišče, ki je razveljavilo njegovo obsodbo zaradi sporne dodelitve občinskega stanovanja vedeževalki. “Sem edini župan v Sloveniji, ki je prevzel politično odgovornost in sem prostovoljno odstopil,” je dejal. Za sporno pogodbo o radarjih, ki je zanetila proteste, pa pravi, da ni niti določal lokacije radarjev niti ni podpisal pogodbe ali imel sestankov na to temo.

Vir: STA

Fronta za Maribor, ki je na lanskih volitvah podprla Andreja Fištravca, tokrat s podporo Solidarnosti za župana Maribora predlaga producenta v kulturi Petra Tomaža Dobrilo. Ta se bo v prvi vrsti zavzemal za povezovanje kulture, športa in gospodarstva.

Fronta za Maribor je po besedah njenega predstavnika Borisa Vezjaka iniciativa Mariborčank in Mariborčanov, ki je nastala pred nadomestnimi županskimi volitvami marca lani, “ker nam ni vseeno za prihodnost tega mesta”.

“Prepričani smo, da si Maribor zasluži boljšo prihodnost, kot se mu trenutno nakazuje. Prepričani smo, da vstajniški župan Andrej Fištravec ni upravičil našega zaupanja, in verjamemo, da te nakazane spremembe, kot smo si jih želeli, niso bile dokončane. Zato je eno od naših gesel, da vstaja ostaja oziroma da gotovi še niso zares gotovi,” je na današnji novinarski konferenci na Trgu svobode povedal Vezjak.

Tokrat je njihov županski kandidat eden od idejnih vodij mariborske kandidature za Evropsko prestolnico kulture (EPK), Peter Tomaž Dobrila. Na političnem področju še nima izkušenj, saj je bil doslej dejaven predvsem na področju kulture in informacijske tehnologije. Med drugim je delal na ministrstvu za kulturo in zavodu Maribor 2012, trenutno pa je samozaposlen v kulturi.

Ključne sinergije v Mariboru so po njegovih besedah v povezovanju izkušnje EPK, uspešnosti Nogometnega kluba Maribor in lokalnega gospodarstva. Veliko priložnost vidi v sredstvih iz nove evropske finančne perspektive, med drugim za vlaganja na področju kulture, obnovo športne infrastrukture ter zagon gospodarstva in zaposlovanja. “Pri tem mislim tako na zaposlovanje mladih, kot na zaposlovanje starejših,” je poudaril.

Fronta za Maribor se bo s svojimi kandidati potegovala tudi za položaje v mestnem svetu. Na listi so med drugim galerist Primož Premzl, arhitektka Vesna Rebernak, antropolog Peter Simonič, zdravnik Miran Pustoslemšek in režiser Matjaž Latin. Za župana Maribora sicer kandidira 17 kandidatov.

Vir: STA

Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v petek odprla sezono s premiero monstruozne tragedije Franka Wedekinda Lulu v režiji Diega de Bree. V naslovni vlogi bo nastopila nova članica ansambla mariborske Drame Nika Rozman.

Kultna drama Franka Wedekinda (1864-1918) še danes, 120 let po svojem nastanku, z obravnavo seksualnosti in nasilja razvnema občinstvo, ki se težko sooča s tovrstno tematiko. Njegova Lulu navdušuje s svojo prvinskostjo, vitalnostjo, nezajezljivo erotično privlačnostjo, naravno inteligenco in skrivnostnostjo. Pooseblja divjo naravo v vsej lepoti in grozoti, poudarjajo v SNG Maribor.

Režijo peklenske tragedije človeške psihopatologije spolnega življenja, ki za sabo razkriva vso bedo človeka in temne strani njegovega bivanja, podpisuje umetniški direktor Drame SNG Maribor Diego de Brea. Podzemlje, ki ga odpira, ima nepredstavljivo število peklenskih krogov in morda je najveličastnejše hudičevo delo prav v tem, da jim ni videti konca.

Naslovno vlogo bo odigrala nova članica Drame SNG Maribor Nika Rozman, ki bo po napovedih SNG Maribor očarala s svojo veličastno odrsko prezenco, zavidljivo igralsko inteligenco in izjemnim odrskim občutkom. V vlogi cirkuškega akrobata Rodriga bo nastopil novi član ansambla Jurij Drevenšek.

Igrajo še Peter Boštjančič, Vladimir Vlaškalić, Davor Herga, Kristijan Ostanek, Matevž Biber, Ivica Knez ter gosta Aleš Valič in Tadej Pišek. Dramo je prevedla Erika Vouk, prolog Tina Mahkota. Dramaturginja je Maja Borin, idejno zasnovo scenografije in oblikovanje svetlobe podpisuje Diego de Brea, kostumografka pa je Simona Toš.

Vir: STA

Na novinarski konferenci Liste za pravičnost in razvoj so predstavili Zahteve in poziv mariborskega gospodarstva predsedniku vlade Republike Slovenije (RS) Miru Cerarju ob njegovem skorajšnjem obisku v Mariboru.

Po besedah predsednika Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojana Auerja pričakujejo obisk predsednika Vlade Republike Slovenije Mira Cerarja v Mariboru – predvidoma ta petek. “V LPR smo zato naslovili pismo gospodu Miru Cerarju in ga pozvali naj zaveze, ki jih je odhajajoča vlada dala Mariboru in okoliškim občinam (vendar nikoli realizirala) realizira in »popravi krivice« storjene Mariboru. Z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da je do Maribora in regije bolj prijazna sosedna Avstrija, ki več tisočim našim občanom nudi vsakodnevni kruh, kot pa matična država oziroma Ljubljana. Slednja nas bolj kot ne vsa leta zgolj izčrpava. Še več! Mariborčane, ki so si bili prisiljeni poiskati delo onstran meje, celo dvojno obdavčuje!” so dejali v LPR.

Po besedah Auerja je potrebno sprejeti in podpisati zavezujoče obveze Vlade RS do Maribora in popraviti dolgoletne krivice, ki jih je bil Maribor deležen v preteklosti. Nujno je takoj popraviti vsaj 4 ključne krivice:

1. Izplačati Mariboru in okoliškim občinam 66 MIO EUR pomoči, ki jih je sprejela vlada Alenke Bratušek (vendar nikoli realizirala).

2. V rebalansu proračuna zagotoviti 600 MIO EUR kolikor je zahteva in potreba mariborskega gospodarstva (sprejeta na razvojni konferenci junija leta 2013 in soglasno potrjena na Mestnem svetu MOM).

3. Takoj je potrebno prenesti sedež ustanove za črpanje EU sredstev v Maribor (vzhodni kohezijski regiji pripadajo sredstva iz proračuna EU za obdobje 2014-2020)

4. Vlada naj zagotovi enakopravni položaj Maribora do Ljubljane (sprejme naj Zakon o mestnih občinah in podpre ustanovitev Štajerske pokrajine s sedežem v Mariboru).

“V Mariboru moramo prenehati z razprtijami in končno »stopiti skupaj« ter zahtevati od Vlade RS to, kar nam pripada, kot enakopravnim državljanom in davkoplačevalcem! Zato vse županske kandidate v Mariboru javno pozivam, da se pobudi pridružijo. Samo skupaj lahko dosežemo, da se bo Maribor z okolico, v Ljubljani obravnaval z dolžnim spoštovanjem in zavedanjem, da nismo tretjerazredni državljani in da za stvari, ki nam pripadajo ne mislimo več prositi!” so povedali predstavniki LPR.

Dne 22. 9. 2014, ob 22.10 so policisti Postaje prometne policije Maribor, na Betnavski cesti v Mariboru, 50-letnemu vozniku zasegli osebni avtomobil znamke Volkswagen Polo. Le tako so mu lahko preprečili nadaljnjo udeležbo v prometu. Voznik namreč nima veljavnega vozniškega dovoljenja, elektronski alkotest pa je pokazal, da je imel med vožnjo v organizmu 1.34 mg/l alkohola.

Policisti so mu izdali plačilni nalog, svoje ravnanje pa bo pojasnil še pristojnemu sodniku.

Slika je simbolična