Pred glavno železniško postajo v Mariboru so postavili kolesarnico, imenovano kolesodvor. Po besedah predsednika Mariborske kolesarske mreže Josipa Rotarja je namenjena daljšemu hranjenju koles, kar je še posebej primerno za uporabnike železniškega prometa.

Vsi, ki se z vlakom odpravijo iz mesta, bodo tako lahko pustili svoje kolo na varnem, vse dokler se spet ne vrnejo v mesto. Na ta način želijo spodbujati ljudi, da avtomobile puščajo doma. “S tem želimo tudi omogočati uporabo več prevoznih sredstev na enem potovanju,” je danes ob uradnem odprtju objekta povedal Rotar.

V kolesodvoru je trenutno prostora za okoli 20 koles. Kako natančno bo tekel postopek oddaje kolesa in koliko bo treba za to plačati, se z občinskimi službami še dogovarjajo. Po ocenah Rotarja bo sistem nemoteno stekel v roku dveh tednov.

V sklopu postavitve kolesodvora – njegovo odprtje sovpada z Evropskim tednom mobilnosti – so obnovili parkirišča in uredili ploščad pred železniško postajo. Ukrepi spadajo v nabor aktivnosti uvedbe t. i. mehke mobilnosti, kar je zaveza lani sprejete celostne prometne strategije. V njej se je mesto zavezalo, da bo na področju trajnostne mobilnosti izvajalo tudi določene ukrepe za vzpodbujanje kolesarjenja, pešačenja in javnega potniškega prevoza.

Gradbena dela, vredna nekaj manj kot 72.000 evrov, je izvedlo lokalno podjetje Nigrad. Sama dobava kolesarnice in druge urbane opreme je stala 24.000 evrov.

Vir: STA

Kandidat LDS za župana Maribora Rok Maltarski se na volitve podaja z mislijo na mlade brez dela, kakršen je tudi sam. Po njegovih ocenah je treba izboljšati življenjske pogoje mladih v Mariboru, med drugim s subvencijami za zaposlovanje mladih za nedoločen čas in privabljanjem tujih investitorjev, ki bodo mladim nudili delovna mesta.

Zavzemal se bo tudi za izboljšanje možnosti prostočasnih aktivnosti v mestu, med drugim z ureditvijo kolesarskih stez, parkov in druge športne infrastrukture. Delovna mesta bi ustvarjal s poenostavitvijo postopkov za odpiranje podjetij, ugodnimi zemljišči v industrijskih predelih Maribora ter oddajo občinskih prostorov v najem mladim podjetnikom.

29-letni tehnolog prometa in ekonomski tehnik je najmlajši med skupno 17 kandidati za župana Maribora in doslej, razen članstva v LDS, še nima političnih izkušenj. Zaveda se, da ima malo možnosti za zmago na oktobrskih volitvah, a meni, da se morajo na političnem parketu gibati tudi mladi.

“Rad bi naredil nekaj za mlade ljudi, za tiste, ki so v enaki skupini kot jaz, torej stari do 30 let in nimajo službe ali pa so prvi odpuščeni v podjetju, ko to izgubi naročila,” je povedal na današnji novinarski konferenci. “Treba je mesto obrniti na pravo stran, torej da bodo ljudje zadovoljni, zaposleni in lahko preživljali prosti čas v športu, kulturi in svojih hobijih,” je dodal.

Maltarski je tudi nosilec liste LDS za volitve v mariborski mestni svet, takoj za njim na seznamu pa je prav tako mlada Tina Jagodič, “ki noče biti tako kot kolegi, ki se samo pritožujejo nad stanjem v mestu, sami pa ne naredijo ničesar”.

Med drugim se bo zavzemala za boljše pogoje za male podjetnike, boljšo turistično promocijo mesta, vzpostavitev logističnega centra na mariborskem letališču, oživitev starega mestnega jedra s podaljšanjem obratovalnega časa tamkajšnjih lokalov ter podaljšanje Festivala Lent čez vso poletje.

Vir: STA

Univerza v Mariboru je doslej že osemkrat nadvse uspešno organizirala vseevropsko Noč raziskovalcev. Četudi letos ni uspela na razpisu za pridobitev evropskih sredstev za financiranje projekta, so se zaradi izjemno pozitivnih izkušenj raziskovalci odločili nadaljevati s popularizacijo poklica raziskovalca in zabavnega druženja ob eksperimentih in drugih delavnicah. Tako bo zadnji septembrski petek na tradicionalnem prizorišču v Raziskovalnem mestu Europark zabavno raziskovati, odkrivati, spoznavati novo. Temeljno sporočilo prireditve je promocija poklica raziskovalca, pomena tega poklica za širšo družbo, kako postati raziskovalec in priložnost preizkusiti se kot raziskovalec na različnih področjih.

Letošnja prireditev se bo začela že ob 9. uri, saj organizatorji pričakujejo, da se bodo prireditve lahko udeležili tudi skupine s posameznih šol. Stalnica je tudi predstavitev najuspešnejših raziskovalnih in inovativnih nalog gibanja Mladi za napredek Maribora.

Rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. Danijel Rebolj ob začetku letošnje prireditve Noč raziskovalcev pravi: »Nadaljujemo s tradicijo, saj so izkušnje preteklih let izjemno pozitivne, dogodek sam je med obiskovalci visoko cenjen pričakovan in zaželen. Številne dejavnosti, Univerze v Mariboru, ki smo jih vpeljali v preteklih letih, so dobile svoje mesto, svoj čas in svojo publiko, ki je čedalje številčnejša. Tudi s to prireditvijo pomembno prispevamo k prepoznavnosti Univerze v Mariboru tako v mestu kot regiji, s tem pa postajamo atraktivnejši tudi za mlade, ki ne glede na krizne čase želijo nadaljevati svojo življenjsko, delovno in strokovno pot kot nadvse radovedni raziskovalci. Krepiti moramo zavedanje, da aksioma družbe znanja ne moremo zaobiti. Postati mora naša temeljna misel in napotilo za nadaljnja prizadevanja, s širjenjem zavesti o tem, da se bomo samo z dobrim znanjem kot podlago za odlične raziskovalne dosežke lahko enakovredno podali v svet konkurenčnosti na področju znanosti, raziskovanja in inovativnosti.«

Smisel tradicionalne prireditve je še vedno približati poklic raziskovalca širši javnosti, predvsem mladim, je priložnost, ki nudi vpogled v razvoj lastne osebnosti in kariere na zelo različnih področjih. Da pa je raziskovanje sila zabavno, vedo povedati tudi najmlajši, ko raziskujejo svet okoli sebe – približati jim realno raziskovalno okolje pa je lahko prav poseben izziv.

Za tiste, ki se že odločajo za svojo nadaljnjo izobraževalno pot, je obisk tradicionalne prireditve zadnji petek v mesecu septembru imenitna priložnost, da na enem mestu obiščejo in podoživijo številna raziskovalna področja, in tako ugotovijo, kje bodo najlažje uresničili svoje sposobnosti, želje in pričakovanja.

O programu si lahko obiskovalci preberejo tudi na spletnih straneh: www.um.si/noc-raziskovalcev.

Te dni v mestni četrti Tabor poteka razstava zelišč, ki jo prireja Društvo zeliščarjev Maribor.

V okviru razstave je predstavljenih več kot 110 različnih rastlin in zelišč, ki jih lahko najdete v Sloveniji. Večina zelišč se še danes uporablja pri lajšanju številnih tegob in blažjih zdravstvenih težav. Kako jih uporabimo in katere tegobe si z zelišči lahko lajšamo pa vam bodo z veseljem povedali predstavniki društva, če jih obiščete na razstavi.

Policisti so odkrili ukradeno vlečno vozilo.

Policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor so 20. 9. 2014, okoli 13.20, na počivališču Lormanje ob avtocesti A5 Maribor – Lendava, kontrolirali 39-letnega Romuna, ki je vozil vlečno tovorno vozilo, znamke MAN, tip TGA 18.530, romunskih registrskih oznak, kateremu je bilo pripeto še priklopno tovorno vozilo. Policisti so ugotovili, da je bilo vlečno tovorno vozilo 22. 2. 2012 ukradeno v Italiji. Priklopno tovorno vozilo ni bilo ukradeno. Voznika so policisti pridržali, mu tovorno vlečno vozilo zasegli in ga bodo kazensko ovadili pristojnemu tožilstvu.

Minulo soboto so ob Stari trti v Mariboru krstili najmlajšega splavarja doslej – Roka Rajzmana.

Rok Rajzman je star komaj 13 let, na splavu pa je prvič stal pred štirimi leti. Njegov boter ob splavarskem krstu je bil mariborski župan Andrej Fištravec, ki je za darilo mlademu splavarju podaril ročno uro, s katero se bo le ta lahko potopil kar 6 metrov v globino.

Včasih je bilo splavarjenje pomembno, saj so s pomočjo splavov po rekah prevažali les, danes pa se splavarjenje ohranja kot del slovenske kulture, zanimive preteklosti, s katero Slovenci vzbujamo zanimanja pri turistih, ki nas obiskujejo.

V okviru evropskega tedna mobilnosti so kandidati za župana to soboto kolesarili po ulicah mesta Maribor.

Med kolesarjanjem so se pogovarjali o nujnosti kolesarskih stez, ki bi jih še bilo potrebno narediti, da bi kolesarjem zagotovili varno kolesarjenje po celotnem Mariboru.

Godalni kvartet Feguš, ki deluje od leta 1992, bo danes izvedel svoj 500. koncert. Pod arkadami pri prvem ribniku v Mestnem parku v Mariboru bo na koncertu, ki so ga poimenovali Pod zvezdami, odigral izbrani program klasične glasbe.

Koncert na prostem priznanega mariborskega kvarteta bratov Feguš so sprva načrtovali na mariborskem griču Piramida, a so ga zaradi neugodnih vremenskih razmer prestavili v park pod njim, so pojasnili v društvu Subkulturni azil Maribor. Maribor namreč letos obeležuje 850-letnico prve pisne omembe gradu na Piramidi, ki je mestu dal ime.

Godalni kvartet Feguš sestavljajo Filip Feguš in Simon Peter Feguš na violini, Andrej Feguš na violi in Jernej Feguš na violončelu.

Po začetkih šolanja v domačem Mariboru so študij nadaljevali na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu in bili leta 2001 sprejeti na študij komorne glasbe na prestižno zasebno šolo Scuola di Musica di Fiesole v Firencah. Tam so do leta 2007 študirali pod mentorstvom Milana Škampe in Piera Farullija ter Andrea Nannonija.

Pred dvema letoma so zaključili magistrski študij komorne glasbe na Univerzi za glasbo in odrske umetnosti v avstrijskem Gradcu pri Stephanu Goernerju.

Znanje so izpopolnjevali na številnih mednarodnih mojstrskih tečajih pri članih znanih kvartetov. Koncertirali so po Sloveniji, Evropi in ZDA.

Posebno priznanje jim je dalo tudi domače mesto, ki jim je podelilo mestni pečat Maribora ter Glazerjevo listino za dosežke na področju kulture. V Piranu pa so bili nagrajeni za najboljšo izvedbo Tartinijevega dela.

Vir: STA

Lutkovno gledališče Maribor, ki letos obeležuje 40 let, danes podarja svojim obiskovalcem ves dan lutkovnih doživetij. “Lutkovna sobota zato, ker je to stereotipni mariborski dan za lutke. Šli bomo skozi čas, skozi različne žanre in formate predstav, od tistih za najmlajše do tistih za odrasle,” je povedala direktorica Mojca Redjko.

Lutkovno gledališče Maribor (LGM) je bilo ustanovljeno 8. decembra 1973 z združitvijo dveh ljubiteljskih lutkovnih gledališč v mestu. Začetek rednega delovanja predstavlja premiera predstave Leteča krava v režiji prvega direktorja tega gledališča Bojana Čebulja 28. novembra 1974.

Letošnji jubilej obeležujejo z vrsto manjših dogodkov skozi vse leto, med drugim z obnovitvijo ene najuspešnejših predstav Žogica Marogica iz leta 1994 v režiji Tineta Varla z izvirnimi lutkami Antona Jezovška ter s prostorsko intervencijo Rusice na fasadi stavbe gledališča, ki so jo pod vodstvom Manice Klenovšek Musil in Teje Kovač Lozar izdelali mariborski šolarji.

Vrhunec praznovanja pa predstavlja današnja Lutkovna sobota, ki jo bodo začeli z nagovorom nekdanjega mariborskega župana in predsednika sveta LGM Alojza Križmana. Ves dan se bodo vrstile lutkovne predstave in posnetki predstav, pripravili pa so tudi “nenavaden sprehod po samostanu z lutkami in lutkarji”.

LGM je imel prej sedež na Rotovškem trgu, konec leta 2010 pa se je preselil v prenovljeni minoritski samostan na Lentu. Tam so letos odprli tudi zunanji avditorij, kjer je med drugim potekal Poletni lutkovni pristan.

Vir: STA