Kantavtorstvo je s prisoditvijo Nobelove nagrade za literaturo Bobu Dylanu in polemikah, ki so temu sledile, ponovno dobilo potrditev, da je nekaj posebnega. Ni ga mogoče stlačiti v isto “kanto” s čim drugim, hkrati ima lahko močan vpliv. “Beseda ima drugačno moč, če se jo poje,” pravi kantavtor in producent festivala KantFest Peter Andrej.
Peter Andrej
Foto: Kantfest
Kantavtorje nekateri uvrščajo med glasbenike, drugi med literate. “Dolgo časa smo imeli nerešen status in smo se potem tri leta borili, da smo dobili samostojen status, torej kot samostojni kulturni delavci, ki sami pišejo besedila in glasbo ter delo nato tudi sami izvajajo,” je povedal kantavtor Andrej, ki v petek v Rušah prireja 14. mednarodni festival kantavtorstva KantFest.
“Mislim, da je to ravno prava kombinacija, nekakšen miks oziroma crossover med glasbo in literaturo, ki je prisoten že od pradavnine. Predhodniki kantavtorjev so bili trubadurji, ki so z lutnjo v roki hodili od vasi do vasi in pripovedovali zgodbe. Vedno sta bila glasba in beseda povezani na takšen način,” je pojasnil. “Ta sprega pisane in dobro povedane besede ter glasbe je unikum, hkrati pa se jo izvaja in tako ustvarja dogodek, torej smo že na meji z gledališčem, performansom in podobno,” je dodal.
Letos je kantavtorjem še posebej naklonjeno leto, saj je bil ameriški kantavtor Bob Dylan izbran za dobitnika Nobelove nagrade za literaturo. “Mislim, da je najboljši bob leta ta, da je Bob dobil Nobelovo nagrado. Sicer mislim, da si jo je mogoče kdo drug bolj zaslužil, če bi pač šteli neke realne zasluge, po drugi strani pa to razumem kot priznanje žanru, kako vpliva na družbo in družbene tokove. Mislim, da je imel Dylan s svojimi sporočili zelo velik vpliv in to je nenazadnje najpomembneje. Ne bi pa imel tudi nič proti, če bi to nagrado dobil Leonard Cohen,” je še povedal Andrej.
Tudi slovenski kantavtorji so po njegovih ocenah na zelo visoki kakovostni ravni, kar postaja vedno bolj prepoznano tudi v tujini. “Sam rad rečem, da če bi bil slovenski jezik tako razširjen kot angleški, bi bili naši kantavtorji svetovne zvezde. To čisto resno mislim, ker smo pač kvalitetni,” je dejal.
Kantavtorstvo je sicer zelo širok pojem. “Zame je kantavtor tisti, ki sam piše besedilo, sam ustvarja glasbo in sam izvaja celotno stvar. Če pri tem uporablja mešalec za beton, kuhinjske lonce ali rapersko podlago, je na koncu koncev vseeno. Vabimo avtorje iz različnih žanrov in tudi letos bo zanimivo,” je napovedal.
Na KantFestu vsako leto vztrajajo, da se avtorji predstavijo z najnovejšo produkcijo. “Ne morejo torej nastopati s starimi, že slišanimi komadi, ampak tako skrbimo za novo, svežo produkcijo. Zmagovalec dobi za nagrado tudi možnost snemanja v studiu Radia Maribor,” je pojasnil.
Kot opaža, se Slovenci najdejo v kantavtorstvu. “Niso pa vsi na enaki ravni. Priča smo poplavi karaok, prepevanju že znanih šlagerjev, raznoraznih talentov, primerkov, ki se gibljejo po že ustaljenih glasbenih poteh,” je dejal.
Nikoli ne manjka tudi občinstva, med katerim so predstavniki različnih generacij. “Kantavtorstvo nikoli ni bilo in tudi ne bo množična masovna histerija, da bi ljudje zaradi tega drli na stadione, ampak je bolj kot ne domena manjših dvoran, bolj namenjeno temu, kar si imata dva povedati na štiri oči,” je pojasnil.
Kantfest je vrsto let potekal v okviru avgustovskega Letnega odra Ruše, letos pa so ga zaradi drugih obveznosti organizatorjev ter pozne odobritve sofinanciranja ministrstva za kulturo prestavili na jesenski čas. “Brez zaledja v financah ne moremo sklepati dolgoročnih dogovorov ali pogodb. Hkrati smo tokrat dobili rekordno število prijav in je žirija imela toliko več dela,” je povedal Andrej.
Po 14 letih ima festival že ustrezno strokovno podkovanost. Posebna žirija v sestavi Urška Čop Šmajgert, Teja Klobčar, Jani Kovačič, Adi Smolar, Jure Potokar in Gregor Bauman je izbrala osem avtorjev, ki se bodo v petek zvečer predstavili v dvorani Kulturnega doma Ruše. “Mislim, da imamo zavidljivo žirijo referenčnih imen, ki skrbi za to, da so odločitve tehtne,” je povedal.
Žirija bo zmagovalcu podelila t.i. zlato kanto, svojega favorita pa bo letos prvič izbralo tudi občinstvo. “Do zdaj je imela škarje in platno v rokah strokovna žirija, zdaj pa prepuščamo odločitev tudi okusu oziroma neokusu občinstva,” je dejal Andrej.
Mednarodno povezovanje jim po Andrejevih besedah omogoča vpogled v druge tradicije kantavtorstva, hkrati pa nudi možnost izmenjav in gostovanj slovenskih kantavtorjev na tujem. “Začnemo v rodnih Rušah, potem pa gremo po vsem svetu in promoviramo našo aktualno produkcijo in avtorje,” je povedal.
Vir: STA
