Naftni derivati so se opolnoči podražili. Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva se je zvišala za 1,3 centa, tako je treba odslej za liter odšteti 1,483 oz. 1,376 evra. Za liter 100-oktanskega bencina je treba po novem odšteti 1,521 evra, kar je 0,3 centa več kot doslej.

Zvišala se je tudi cena kurilnega olja, in sicer za 1,4 centa na 1,020 evra.

Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij.

Vir: STA

Slovenski alpski smučarji so pred četrtkovim zasedanjem pristojnega zbora na Smučarski zvezi Slovenije opozorili na po njihovem nesprejemljive pogoje sofinanciranja treninga. K drugačnemu pristopu so odgovorne na zvezi pozvali tudi predstavniki smučarskih klubov iz Kranjske Gore, Škofje Loke in Maribora.

Tekmovalci, pod dopis so se podpisali Aljaž Dvornik, Andraž Reich Pogladič, Boštjan Kline, Jakob Špik, Jan Kunc, Klemen Kosi, Martin Čater, Matic Skube, Miha Hrobat, Miha Kürner, Mišel Žerak, Štefan Hadalin, Žan Grošelj in Žan Kranjec, poudarjajo, da je trenutni predlog neizvedljiv in nesprejemljiv.

Kot pišejo smučarji, naj bi ti v lastno pripravo plačali po 2000, 7000 oziroma 9000 in letalske vozovnice, odvisno od statusa A, B ali C v ekipi. “Planirana višina zneskov, kot bi jih morali reprezentanti v prihodnje poravnati, je glede na materialni položaj večine reprezentantov neobvladljivo visoka in bi lahko zaradi svojih negativnih materialnih učinkov znova postavila pod vprašaj zmožnosti nadaljevanja športne poti prenekaterega reprezentanta,” so zapisali smučarji.

Ti ob tem opozarjajo tudi na dejstvo, da SZS plačuje visoke odškodnine nekdanjim sodelavcem in da zaradi negativnih posledic odločitev odgovornih v preteklosti ne smejo trpeti programi tekmovalcev. Zato zvezo pozivajo, naj za priprave najde denarne rezerve znotraj. Z zdajšnjimi zahtevami je po njihovem mnenju lahko ogrožen celo obstoj vrhunskega tekmovalnega športa v alpskem smučanju v Sloveniji.

Alpinci zahtevajo, da zveza javna, sponzorska in donatorska sredstva usmeri v delovanje selekcij. Obenem zvezi očitajo, da trenutni predlog financiranja izhaja zgolj iz lastnih videnj obsega sredstev, povsem pa so odgovorni spregledali materialne zmožnosti reprezentantov, ki so brez lastnih stalnih prihodkov in v večini ne bodo mogli slediti zahtevam SZS.

Tak pristop je za tekmovalce nesprejemljiv, obenem so na ta način vprašljive tudi pogodbe, ki jih tekmovalci podpisujejo z zvezo, saj jim pogodbe in pravilniki nalagajo le “nesorazmerno velike obveznosti brez vzajemnosti pravic”. Smučarji opozarjajo tudi, da so za aktualno finančno stanje na zvezi kriva vodstva SZS in ne športniki, ki pa to stanje največkrat možno občutijo.

Tekmovalce so podprli tudi smučarski klubi Branik Maribor, Alpetour Škofja Loka in AŠK Kranjska Gora. Tam izpostavljajo, da se je tovrstna praksa v preteklosti že izkazala kot slaba in povzročala številne zaplete pri sklepanju pogodb, obenem pa škodno vplivala na sezono. Zato so klubi stališče tekmovalcev podprli.

V klubih menijo, da je 164.000 evrov, ki naj bi jih plačali tekmovalci sami, v znesek še ni vračunan strošek letalskih kart, prevelik, obenem pa je to več kot 15 odstotkov predvidenega proračuna. Skoraj polovico zneska odpade na deveterico smučarjev, ki so člani teh treh klubov. Klubi vodstvo alpskih disciplin zato pozivajo, naj finančno konstrukcijo prilagodi realnim okoliščinam in zmožnostim.

Vir: STA

V prvih treh mesecih leta je bilo v Sloveniji zabeleženih skoraj 562.000 prihodov turistov, kar je en odstotek več kot v enakem obdobju lani, kažejo danes objavljeni končni podatki državnega statističnega urada. Turisti so skupaj ustvarili več kot 1,58 milijona prenočitev ali dva odstotka manj kot v lanskem prvem četrtletju.

Število prihodov domačih turistov se je v prvem trimesečju zmanjšalo za en odstotek, število njihovih prenočitev je upadlo za tri odstotke. Tuji turisti pa so ustvarili za tri odstotke več prihodov in za en odstotek manj prenočitev kot v prvem trimesečju lani.

Marca je bilo v Sloveniji zabeleženih skoraj 205.000 prihodov turistov, kar je približno toliko kot v enakem obdobju lani, medtem ko je število njihovih prenočitev upadlo za dva odstotka na 545.000.

Število prihodov domačih turistov je marca na letni ravni naraslo za šest odstotkov, število njihovih prenočitev pa za dva odstotka. Medtem pa je bilo na letni ravni število prihodov tujih turistov manjše za pet odstotkov, število njihovih prenočitev pa za šest odstotkov.

Tuji turisti so v Sloveniji marca ustvarili 52 odstotkov vseh turističnih prenočitev. Največ so jih ustvarili turisti iz Italije (19 odstotkov), Avstrije (16 odstotkov), Nemčije in Rusije (po devet odstotkov), Hrvaške (osem odstotkov), Madžarske in Srbije (po pet odstotkov).

Od turistov s pomembnejših trgov se je marca povečalo število prenočitev turistov iz Rusije (za 64 odstotkov) in Srbije (za tri odstotke). Manj prenočitev kot v marcu lani pa so ustvarili turisti iz Italije (za 24 odstotkov), Hrvaške (za 16 odstotkov), Avstrije (za 13 odstotkov) in iz Nemčije (za 7 odstotkov).

Največ prenočitev turistov je bilo marca zabeleženih v zdraviliških občinah, kjer so jih našteli skoraj 211.000, kar je sicer dva odstotka manj kot marca lani.

Na drugem mestu po številu prenočitev vseh turistov so bile gorske občine, kjer je bilo zabeleženih skoraj 119.000 prenočitev turistov oz. 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Obmorske občine so zabeležile več kot 91.000 prenočitev vseh turistov oziroma 13 odstotkov manj. V občini Ljubljana je bilo zabeleženih skoraj 51.000 prenočitev, kar je en odstotek manj kot pred enim letom.

Domači turisti so 42 odstotkov vseh svojih prenočitev ustvarili v občinah Piran, Moravske Toplice, Brežice, Kranjska Gora in Zreče. Tuji turisti pa so 40 odstotkov vseh svojih prenočitev ustvarili v občinah Ljubljana, Piran, Bled in Kranjska Gora.

Marca je bilo največ prenočitev, skoraj 392.000 ali 72 odstotkov, ustvarjenih v hotelih, sledila so apartmajska in počitniška naselja s skoraj 35.000 ali šestimi odstotki vseh prenočitev.

V kampih je bilo zabeleženih skoraj 24.000 prenočitev, kar je predstavljalo štiri odstotke vseh prenočitev turistov. V zasebnih sobah, apartmajih in hišah so marca zabeležili več kot 18.000 ali tri odstotke vseh prenočitev.

Vir: STA

Na volitvah v Evropski parlament je zmagala stranka SDS, ki je dobila 24,86 odstotka glasov in bo imela tri poslance. Sledi skupna lista NSi in SLS s 16,46 odstotka glasov in dvema poslancema, po en mandat pa so volivci zaupali listi Verjamem (10,50 odstotka), DeSUS (8,16 odstotka) in SD (8,05 odstotka). Volilna udeležba je bila 24,08-odstotna.

V novem mandatu Evropskega parlamenta bodo tako sedeli slovenski poslanci Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver z liste SDS, Franc Bogovič in Lojze Peterle s skupne liste NSi in SLS ter Igor Šoltes (Verjamem), Ivo Vajgl (DeSUS) in Tanja Fajon (SD). Za Peterleta bo to že tretji mandat evropskega poslanca, za Zvera, Fajonovo in Vajgla pa drugi. Vajgl je bil sicer na prejšnjih volitvah izvoljen na listi Zares, tokrat pa je kandidiral na listi DeSUS.

Nosilec zmagovalne liste Zver je prepričan, da je volilno telo nagradilo proevropsko usmerjenost SDS, pa tudi skupne liste NSi in SLS. Kot je dejal, so njihovi protikandidati z leve strani političnega pola poudarjali evroskepticizem ali celo evrofobijo, a s tem niso uspeli prepričati volilnega telesa. Tudi to pa je po njegovem mnenju vplivalo na nizko volilno udeležbo, ki jo je označil za veliko zaušnico tako politikom kot medijem.

Desnica se krepi in očitno imajo desnosredinske stranke pravi recept za izhod EU in Slovenije iz krize, je bila zadovoljna Tomčeva, medtem ko je Šulinova izid pripisala razdrobljenosti levice ter dejstvu, da so “volivci znali prepoznati, komu zaupajo”.

Bogovič je s skupnim nastopom SLS in NSi na evropskih volitvah zadovoljen. Na terenu je bilo čutiti, da so ljudje sodelovanje dveh strank zaznali kot velik napredek v slovenski politiki, je komentiral. Peterle pa je volilni rezultat skupne liste označil za zmago pomladnih strank v Sloveniji.

Šoltes je mandat za svojo listo označil za prvi korak aktivnega vstopa v slovensko politiko. Sicer pa si želi, da bi našli način, s katerim bi pokazali, da moramo živeti skupaj. “Naša naloga je, da delamo v dobro vseh,” je dodal.

Fajonova je s svojim rezultatom zadovoljna, ne pa tudi z rezultatom SD, ki je izgubila en sedež v Evropskem parlamentu. Napovedala je, da bodo organi stranke v prihodnjih dneh razmislili, kako naprej. “Predvidevam, da bomo morali potegniti posledice,” je dejala. Je pa prepričana, da ima SD trdno bazo volivcev in bodo uspeli strniti vrste.

Stranka DeSUS je z izvolitvijo v Evropski parlament dobila priložnost, da na evropski ravni sproži vprašanje statusa starejših ter pravic, za katere so v tem trenutku prikrajšani, pa je komentiral Vajgl. Zatrdil je, da se bo zavzemal predvsem za dostojanstvo, gmotni položaj in socialni status starejših.

Ostale liste, ki so kandidirale na volitvah, so po uradnih, vendar še delnih in začasnih izidih, ostale pred vrati Evropskega parlamenta. PS je dobila 6,62 odstotka glasov, Združena levica 5,48 odstotka, lista Kacin – Konkretno 4,86 odstotka in SNS 4,05 odstotka.

Izžrebani kandidati projekta Sanjska služba so prepričali 3,59 odstotka volivcev, Piratska stranka Slovenije 2,58 odstotka, Solidarnost 1,67 odstotka in DL zgolj 1,12 odstotka. Predsednik slednje Gregor Virant je kmalu po objavi izidov volitev, odstopil, ostaja pa član stranke.

Po manj kot odstotek glasov pa so dobile stranke Zares (0,91 odstotka), Zeleni Slovenije (0,73 odstotka) in Slovenski narod (0,35 odstotka).

Nesporne zmagovalke evropskih volitev v Sloveniji so tako desnosredinske stranke, stranke dosedanje vladne koalicije pa popolne poraženke. SDS je praktično ponovila svoj prejšnji rezultat in dosegla bistveno prednost pred tekmeci. “Dovolj je samo pomisliti na dejstvo, da bo imela tri poslance, medtem ko bodo imele vse ostale uvrščene stranke le po enega,” je komentiral Matej Makarovič z novogoriške Fakultete za uporabne družbene študije.

Kar zadeva skupni nastop NSi in SLS, se je po Makarovičevi oceni ta nesporno bolj izplačal SLS, ki bi brez tega sodelovanja skoraj gotovo ostala brez poslanca. Podobno je menil kandidat skupne liste Aleš Hojs (NSi), ki je sicer v nasprotju z drugimi predstavniki naveze teh dveh strank izrazil dvom o uspešnosti skupnega nastopa na volitvah. Čeprav je bil drugi na listi, Hojs ni bil izvoljen, pač pa je sedež v parlamentu s preferenčnimi glasovi dobil prvak SLS Bogovič.

Volilna udeležba je bila s 24,08 odstotka najnižja doslej. Leta 2004 je namreč na volišča prišlo 28,35 odstotka volivcev, leta 2009 pa 28,37 odstotka. Udeležba na volitvah v Sloveniji je tudi precej nižja kot na ravni celotne EU, saj je tam na volišča prišlo 43,11 odstotka volivcev.

Nizka udeležba se zdi političnemu analitiku Igorju Pribcu vredna razmisleka. Te volitve so dober napovednik, kaj se lahko zgodi, če bodo parlamentarne volitve julija, je dejal in ocenil, da bo v tem primeru bitka potekala na glasovanju po pošti, saj bo Slovencev julija v Sloveniji bistveno manj kot danes.

Rezultate evropskih volitev je ocenil z ugotovitvijo, da je skoraj pol mandatov dobila stranka pravnomočno obsojenega človeka. Kot majhno presenečenje je izpostavil DeSUS, ki je morda pobral nekaj glasov desnim strankam, za poraženko pa je označil levico v celoti. Pri tem je še posebej izpostavil SD, katere rezultat bi moral biti po njegovem mnenju znamenje za alarm za vodstvo stranke.

Vir: STA

Na današnjih volitvah slovenskih predstavnikov za Evropski parlament je do 16. ure po podatkih okrajnih volilnih komisij glasovalo 16,03 odstotka volilnih upravičencev oziroma 274.117 volivcev, vpisanih v volilni imenik, je v izjavi za medije povedal namestnik predsednika Državne volilne komisije (DVK) Peter Golob.

Najvišja volilna udeležba je bila do 16. ure zabeležena v volilni enoti Ljubljana Center, kjer je volilo 18,95 odstotka volilnih upravičencev, najnižja pa v volilni enoti Ptuj, kjer je znašala 13,51 odstotka.

Za primerjavo, volilna udeležba je bila do 16. ure za okoli tri odstotne točke nižja kot na evropskih volitvah leta 2004 in 2009, ko je bila udeležba do te ure 19,15-odstotna oziroma 19,21-odstotna.

Po državi je med 7. in 19. uro odprtih 3119 volišč. Odprtih je tudi 88 volišč brez krajevne pristojnosti in tudi 32 volišč na diplomatskih predstavništvih in konzulatih v tujini. V izvedbo volitev je vključenih približno 21.300 oseb, po podatkih DVK pa volitve na vseh voliščih še naprej potekajo nemoteno.

Evropske volitve danes potekajo v večini članic Evropske unije. V Sloveniji lahko 1,7 milijona volilnih upravičencev med 118 kandidati izbira osem slovenskih predstavnikov, ki bodo državo zastopali v 751-članskem Evropskem parlamentu.

Vir: STA

Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je od začetka volilnega molka do 11.30 prejela šest klicev o domnevnih kršitvah molka, ki so se nanašale na objavo na spletnih straneh, deljenje volilnega materiala in objavo v družabnih omrežjih, so za STA povedali v dežurni službi.

Za pet prijav so medtem že ugotovili, da ne gre za kršitev volilnega molka. Tako inšpektorat obravnava eno zadevo.

V Sloveniji je opolnoči začel veljati volilni molk pred evropskimi volitvami, ki ga bo treba spoštovati do nedelje do 19. ure, ko se bodo zaprla volišča po državi. Med volilnim molkom je vsakršno nagovarjanje volivcev prepovedano.

Volitve v Evropski parlament bodo sicer danes potekale v Latviji, na Malti in na Slovaškem, pa tudi na Češkem, kjer so lahko volili že v petek.

Vir: STA

Potem ko je ministrica za delo, ki opravlja tekoče posle, Anja Kopač Mrak ta teden sporočila, da se je število registriranih brezposelnih do sredine maja znižalo na 121.361, so na Zavodu RS za zaposlovanje za STA potrdili, da se padanje brezposelnosti maja nadaljuje. A ob koncu leta vseeno pričakujejo okoli 125.000 brezposelnih.

Kot so spomnili na zavodu, je bilo konec januarja v evidenci brezposelnih prijavljenih 129.843 oseb, konec aprila pa 123.636, kar je 4,8 odstotka manj.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Kopač Mrakova je ta teden prek socialnih omrežij Facebook in Twitter sporočila, da se je število ljudi, ki so uradno brez dela, do 18. maja znižalo na 121.361.

Na zavodu so potrdili, da se trend zniževanja brezposelnosti v maju nadaljuje, a poudarili, da bodo uradni podatki za maj javnosti na razpolago 5. junija.

Razlogov za zniževanje brezposelnosti je po njihovih navedbah več. “Postopno so se začele izboljševati gospodarske razmere. Delovno aktivno prebivalstvo se je marca glede na februar povečalo, čeprav je še vedno manjše kot marca 2013, kar pomeni, da se upad postopno zmanjšuje. Povečuje se tudi zaposlovanje brezposelnih oseb, kar je med drugim tudi posledica vključevanja brezposelnih v subvencionirane zaposlitve,” so pojasnili.

Poleg tega je letos v primerjavi z enakim obdobjem lani, tako na zavodu, manjši tudi priliv v brezposelnost. Zmanjšal se je priliv trajno presežnih delavcev in stečajnikov in priliv oseb, ki jim je prenehalo delovno razmerje za določen čas, povečal pa se je priliv iskalcev prve zaposlitve, so pristavili.

A trajnejšega nadaljnjega zniževanja števila registriranih brezposelnih na zavodu očitno ne pričakujejo. “Ocenjujemo, da bo konec leta 2014 brezposelnih okoli 125.000 oseb, pri čemer poudarjamo, da so to zgolj ocene,” so izpostavili.

Vir: STA

Ljubljansko okrožno sodišče je prvaku SDS Janezu Janši v sredo poslalo poziv za prestajanje kazni, zato naj bi ga kmalu dobil, danes poroča Dnevnik. Po informacijah spletnega Večera pa se mora Janša na Dobu javiti v petek 20. junija v delovnem času uprave.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču v zvezi z omenjeno zadevo zaenkrat ne dajejo informacij. Kot so zapisali, sodišče javnosti ne obvešča o datumu, kdaj se mora posamezni obsojenec zglasiti na prestajanje kazni, prav tako ne o nazivu zavoda, v katerem bo prestajal zaporno kazen.

Zakon pa določa, da sodišče v pozivu dan nastopa kazni določi na način, da ostane obsojencu od prejema poziva do nastopa kazni najmanj osem in ne več kot mesec dni.

Predsedniku SDS Janezu Janši, ki je bil pravnomočno obsojen na dve leti zapora, so 15. maja na okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer se je Janša udeležil naroka v pravdi proti novinarju Dela Dejanu Karbi, vročili sodbo višjega sodišča v zadevi Patria. Soobsojenima, prokuristu Rotisa Ivanu Črnkoviču in brigadirju Tonetu Krkoviču, pa sodbe še niso vročili, so za STA povedali na ljubljanskem okrajnem sodišču.

Kakor predvideva zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, okrožno sodišče obsojenca na prestajanje kazni pozove najpozneje v osmih dneh po prejemu izvršljive odločbe.

Na ljubljanskem okrajnem sodišču so ob vročitvi sodbe Janši za STA pojasnili, da je za vročanje pozivov na prestajanje kazni v tem primeru pristojno ljubljansko okrožno sodišče. Ob tem so dodali, da morajo najprej počakati, da dobijo vse povratnice, preden okrožno sodišče obvestijo, da je sodba postala izvršljiva. Še vedno namreč nimajo povratnic Krkoviča in Črnkoviča.

Danes pa so z okrajnega sodišča sporočili, da so ravnali v skladu z zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij, ki določa, da mora prvostopenjsko sodišče, če ni samo pristojno za izvršitev sankcije, poslati overjen prepis odločbe s potrdilom o izvršljivosti pristojnemu sodišču. To stori v osmih dneh od dneva, ko postane odločba izvršljiva, oziroma v osmih dneh od dneva, ko jo prejme od sodišča višje stopnje. Po zakonu o kazenskem postopku se pravnomočna sodba izvrši, ko je vročena in ko za njeno izvršitev ni zakonskih ovir, so razložili na okrajnem sodišču.

Kot dodajajo, sodišče ni čakalo, da sodbo prevzameta Črnkovič in Krkovič. Sodišče je zanju odredilo vročanje po pooblaščenem vročevalcu in je zato negotovo, kdaj bo sodba vročena tudi njima, so še pojasnili na sodišču.

Ljubljansko višje sodišče je konec aprila potrdilo prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria, s katero so predsednik SDS in nekdanji premier Janša, Črnkovič in Krkovič krivi koruptivnih dejanj v zadevi Patria.

Janša je obsojen na dve leti zapora, Črnkovič in Krkovič pa na 22 mesecev. Vsi trije pa bodo morali v treh mesecih plačati tudi po 37.000 evrov denarne kazni in sodne takse. Obsojeni so napovedali uporabo vseh pravnih sredstev, ki so jim še na voljo, Janšev odvetnik Franci Matoz pa je na ustavno sodišče pred dvema tednoma vložil ustavno pritožbo.

Vir: STA

V času od 6. 5. do vključno 30. 5. 2014 policisti na območju Policijske uprave Maribor izvajajo poostrene aktivnosti za večjo varnost kolesarjev, ki se izvajajo na območju celotne Republike Slovenije. V sklopu akcije so 20. 5. 2014 izvedli poostren nadzor nad kolesarji in vozniki, ki ogrožajo varnost kolesarjev. Pri nadzoru cestnega prometa so poseben poudarek namenili vožnji po cesti tam, kjer je kolesarska steza, vožnji po cesti ali kolesarski stezi v nasprotno smer, vožnji po nepravi strani vozišča, uporabi kolesarskih čelad pri otrocih in tehnični brezhibnosti koles.

Na območju Policijske uprave Maribor smo v poostrenem nadzoru ugotovili 53 kršitev kolesarjev in 6 kršitev voznikov, ki so ogrožali varnost kolesarjev. Zaradi kršitev je bila 58 kršiteljem izrečena globa, en kršitelj pa je bil opozorjen.

Slika je simbolična