V Mariboru se bo danes začel 3. Otroški bazar, ki je znova združen s Festivalom za tretje življenjsko obdobje. Izobraževalno-sejemska prireditev se bo v Ledni dvorani odvijala do nedelje in je namenjena družinam, da spoznajo novosti na trgu in se pozabavajo ob različnih dogodkih.

Staršem bodo na Otroškem bazarju predstavljeni otroška moda, zdrava prehrana, načini preživljanja prostega časa in ponudba družinskega turizma. Med drugim bo potekala predstavitev mladih podjetnikov v projektu Podjetno v svet podjetništva, otroci pa bodo lahko ob predstavitvi portala Mojaizbira.si spoznavali različne poklice.

Otroci skupaj s starši ali starimi starši se bodo lahko udeležili delavnic Zveze prijateljev mladine Maribor ter Centra eksperimentov Maribor. Na zunanji ploščadi bo ponovno postavljen ZOO park Rožman, predstavili se bodo policisti s službenimi živalmi in opremo ter Hoduljarsko društvo Maribor.

Na odprtem odru bodo vsak dan glasbene, gledališke in plesne predstave osnovnih šol, vrtcev ter upokojenskih in drugih društev, pretežno s štajerskega konca. Vrhunec dogajanja bo v nedeljo s festivalom Korajža velja, kjer lahko mladi predstavijo svoje talente.

Drugo leto zapovrstjo bo Ledna dvorana v času Otroškega bazarja gostila še Festival za tretje življenjsko obdobje Maribor, na katerem se bodo predstavili domovi starejših občanov, ponudniki dnevnih aktivnosti za starejše, razstavljavci s področja zdravja, turizma, telekomunikacij, bančništva, kozmetike, prehranskih dopolnil in podobno.

Otroški bazar je največji sejem za družine v Sloveniji, ki so ga na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani prvič pripravili leta 2006. Letos bo znova potekal dvakrat; tretjič v Mariboru in devetič v Ljubljani.

Vir: STA

Potem ko mariborski mestni svetniki minuli torek na seji ne samo, da niso obravnavali tematike Festivala Lent, temveč direktorju Narodnega doma Maribor tako rekoč niso želeli prisluhniti, ko je govoril o pomanjkanju denarja, smo preverili ali Lenta letos resnično ne bo ter seveda kakšne posledice bi to lahko prinašalo mestu. Svoje mnenje so nam zaupali tako naključni Mariborčani, kakor tudi direktor Narodnega doma Vladimir Rukavina in mariborski župan dr. Andrej Fištravec.

Posodobljeno 25.4.2014 ob 14.15:

Mariborski župan Andrej Fištravec je v luči reševanja Festivala Lent danes obiskal ministra za kulturo Uroša Grilca. Po obisku je Fištravec povedal, da sta z ministrom ugotovila: “Da je program Festivala Lent, program regionalnega in državnega pomena, zaradi česar je možno sofinanciranje ministrstva preko posebnega člena zakona o uveljavljanju javnega interesa v kulturi. V naslednjih treh tednih bo postopek speljan preko vlade. Dogovorjeno je, da bo isti delež, kot bo dalo ministrstvo, še dodatno primaknila Mestna občina.” Slednja pa naj bi ta denar zagotovila ali s prerazporeditvami ali z rebalansom proračuna.

Podrobnosti boste izvedeli v oddaji Občinski informator 265 – ob 18.30 na BK TV!

Koalicijski poslanci iz Maribora in okolice so danes na predsednico vlade, ministra za kulturo in finance ter Mestno občino Maribor in Narodni dom naslovili javno pismo, v katerem jih pozivajo, naj najdejo skupno rešitev oziroma sredstva za izvedbo letošnjega festivala Lent.

Kot je v pismu zapisalo šest poslancev, je festival pomemben, saj predstavlja enega od stebrov samozavesti Maribora, prebivalci mesta in okolice pa so ga vzeli za svojega in so nanj ponosni.

Premierki Alenki Bratušek, ministroma Urošu Grilcu in Urošu Čuferju ter mariborski občini in Narodnemu domu predlagajo, naj rešitev poiščejo v zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki omogoča, da država po predhodni vlogi lokalne skupnosti prepozna določen projekt kot dejavnost širšega, tudi državnega pomena.

“Po našem trdnem prepričanju to širšo, regionalno in državno vlogo Festival Lent kot največji multikulturni festival v Sloveniji nedvomno izpolnjuje,” so v pismu zapisali poslanca PS Dragan Bosnić in Peter Vilfan, poslanca SD Majda Potrata in Matevž Frangež, poslanec DL Branko Kurnjek in poslanka DeSUS Marjana Kotnik Poropat.

Ob tem poudarjajo, da bi država, če bi za festival našla 50.000 evrov, tudi mestu dala močan signal in poziv, naj tudi samo najde potrebna sredstva za izpeljavo letošnjega festivala.

Zavedajo se, da nekateri po 20 letih zahtevajo redefiniranje festivala, da bi ta s svojo pestrostjo okrepil življenje v mestu čez vse poletje, kot politiki pa so mu pripravljeni zagotoviti svojo podporo in pomoč v morebitni novi podobi, ki pa jo morajo odkriti in oblikovati ustvarjalci, kulturne institucije in ljudje, ki jim je festival namenjen.

Za letošnjo izvedbo Festivala Lent organizatorju Narodnemu domu Maribor manjka okoli 220.000 evrov, po besedah direktorja Vladimirja Rukavine pa še ne vedo, kje bodo ta denar dobili. “Najslabša možnost, ki se ji želimo izogniti, je, da festivala ne bo,” je dejal.

Priprave na letošnji festival, ki bi se po načrtih moral odviti med 20. junijem in 5. julijem, so tik pred zaključkom. A težava je denar. Rukavina je želel o tem spregovoriti na seji mestnega sveta v torek, a so svetniki z večino glasov to točko umaknili z dnevnega reda. Poudaril je še, da so samo od februarja do danes uspeli znižati stroške festivala od sprva predvidenih 1,415 milijona evrov na 1,245 milijona. Slednji je po trditvah Rukavine znesek, pod katerega se ne morejo spustiti.

Vir: STA

Ali je kaj trden most, se danes znova sprašujejo na mariborski fakulteti za gradbeništvo. Tam namreč že peto leto zapored poteka tekmovanje v izdelavi mostov iz špagetov. Takšne konstrukcije lahko nosijo več deset kilogramov obremenitve, zaradi spremembe pravil pa računajo, da bodo letos podrli nov rekord.

Gre za mednarodni projekt združevanja in tekmovanja študentov gradbeništva, ki ga zdaj že tradicionalno prirejata društvo študentov in študentski svet fakultete za gradbeništvo v Mariboru.

Na tekmovanju ekipe sprojektirajo in zgradijo most iz špagetov ter nato tekmujejo v njihovi vzdržljivosti pod različnimi obremenitvami. Letos se za zmago poteguje enajst ekip, pri čemer prvič sodelujejo tudi srednješolci. Dve ekipi sta iz tujine, in sicer iz Tuzle in Niša.

Ekipe so začele z delom v torek, danes popoldne pa bodo svoje mostove postavile na ogled in preizkusile njihovo trdnost.

Kot je povedal eden od organizatorjev Mitja Beber, so letos nekoliko spremenili pravila in povečali predpisana razpon in težo mostu, zaradi česar računajo, da bodo zgrajeni mostovi prenesli še večje obremenitve kot v prejšnjih letih. Trenutni rekord je padel pred dvema letoma, ko je zmagoviti most prenesel 27 kilogramov bremena.

Mostovi iz špagetov so svojevrsten dosežek, saj lahko nosijo tudi do 70-kratnik svoje lastne teže. Seveda če se ga ustrezno načrtuje in sestavi. Pomembna sta torej tako pravilnost izračunov kot natančnost gradnje.

Za testenine so se po besedah Beberja odločili, ker gre za zelo homogen, enostavno sestavljiv in cenovno dostopen material. V laboratoriju so preizkusili sedem različnih trgovskih znamk špagetov, najbolje pa so se odrezali tisti znane italijanske blagovne znamke.

Čeprav so mariborski študenti s svojim projektom seznanili tudi omenjenega italijanskega proizvajalca, se za sponzorstvo niso uspeli dogovoriti. Zato morajo kriti gradbeni material za mostove iz lastnega žepa.

Vir: STA

Uspešno poslovanje Adriatica Slovenice in vpetost v regionalno okolje

Zavarovalnica Adriatic Slovenica (AS), druga največja slovenska zavarovalnica, je po združitvi s sestrsko zavarovalnico KD Življenje v poslovnem letu 2013 še okrepila svoj položaj na slovenskem zavarovalnem trgu. Lani so fakturirali za 306 milijonov evrov premije in izplačali za 218 milijonov evrov škod. Poslovna enota zavarovalnice v Mariboru, ki posluje že 22 let, pa je ob koncu 2013 zbrala za 34 milijonov evrov premije in izplačala za 22 milijonov evrov škod. AS se aktivno odziva na potrebe okolja, v katerem deluje. V okviru partnerstva s projektom iHELP so tako danes v uporabo predali tudi nov defibrilator, nameščen na naslovu poslovne enote v Mariboru in je v primeru najhujšega dostopen vsem.

 
Zavarovalnico AS, ki je del Skupine KD Group, od oktobra 2007 vodi predsednik uprave Gabrijel Škof: »V 2014 ostajamo v celoti usmerjeni v naše stranke. Zaupa nam preko 640.000 zavarovancev, zato se tudi v prihodnje prilagajmo razmeram in poseben poudarek namenjamo osebnim in asistenčnim zavarovanjem. Obdržati želimo vodilni položaj inovatorja na trgu zavarovanj in na področju naprednih storitev, naš najpomembnejši cilj je ohranitev obsega premije in posledično večanje tržnega deleža, saj se zavarovalni trg že dve leti sooča s padcem,« letošnje načrte pojasnjuje Škof. S 15,6-odstotnim tržnim deležem (podatek za december 2013, vir SZZ) so še utrdili položaj druge največje slovenske zavarovalnice, ki pod eno streho ponuja celovito zavarovalno zaščito (premoženjska, zdravstvena in življenjska zavarovanja).

Letos so veliko pozornosti namenili razvoju osebnih zavarovanj, novosti še načrtujejo predvsem na področju pokojninskih zavarovanj, ki so z novo pokojninsko zakonodajo zanimivejša za širšo populacijo. AS pa želi z dolgoletnimi izkušnjami na področju zdravstvenih zavarovanj aktivno sodelovati pri oblikovanju reforme slovenskega zdravstvenega sistema, saj bi zavarovalnice z aktivnejšo vlogo doprinesle k finančni stabilnosti in stroškovni učinkovitosti celotnega slovenskega zdravstva.

Zavarovancem so letos ponudili vrsto novih življenjskih zavarovanj (Življenjski kasko – Asistenca življenja, Potencial Evrope AS), saj želijo prebivalce osveščati o pomembnosti varčevanja za obdobje po upokojitvi, prenovili so tudi uspešno premoženjsko zavarovanje Dom AS, ki ga odlikujejo še bogatejša kritja. »Strankam želimo ponuditi zavarovanja, ki njim in njihovim družinskim članom omogočajo več finančne varnosti v primeru najhujših in nepredvidljivih dogodkov. Ob razvoju zavarovanja imamo vedno najprej v mislih stranko, zato je vodilo našega razvoja prilagodljivost – torej ponudba po meri posameznika,« poudarja W. Jacob Westerlaken, član uprave. Obenem vse vabijo k brezplačni včlanitvi v AS Klub ugodnosti na www.as-klub.si, kjer si lahko posamezniki pridobijo pomembne ugodnosti, tako pri sklenitvi zavarovanj, kakor preživljanju prostega časa.

Zavarovalnica je tesno vpeta v okolje, v katerem deluje in podpira številne projekte s področja športa, kulture in humanitarnosti. Lani je prav z njihovo podporo zaživel projekt mladih slovenskih izumiteljev iHELP. Da bi pomagali čim večjemu številu ljudi, skupaj reševali življenja in zmanjšali število žrtev srčnega zastoja ter drugih nenadnih nesreč, so ob podpori Adriatica Slovenice razvili mobilno aplikacijo, s katero je mogoče enostavno poslati SOS sporočilo in tako s pomočjo posameznikov – laikov in izurjenih reševalcev nuditi kar se da hitro pomoč ponesrečencem. Kot aktivni partner projekta v Adriaticu Slovenici izobražujejo zaposlene o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi defibrilatorja. Poslovna enota Maribor na naslovu ulica Eve Lovše 15 pa je od danes opremljena z zunanjim defibrilatorjem, ki je na voljo 24 ur na dan vsem, ki potrebujejo nujno pomoč. Vinko Prislan, direktor poslovne enote Maribor: »Na poslovni enoti se aktivno odzivamo na potrebe okolja, zato pomembno podpiramo iniciative na različnih področjih. Zagotovo pa je reševanje življenj največ, kar lahko storimo. Defibrilator na naši poslovni enoti je tako 30 v mestu Maribor. Seveda si vsi želimo, da bi bila potreba po njegovi uporabi kar najmanjša. Obenem pa se nadejamo, da bo v pravem trenutku odigral ključno vlogo!«

Mariborska knjižnica letos praznuje 65 let obstoja in ob tej priložnosti v maju načrtuje vrsto dogodkov. Najbolj pa jih je razveselilo pridobljeno gradbeno dovoljenje za drugo fazo projekta izgradnje nove osrednje enote knjižnice na Rotovškem trgu. “Zdaj ne bo več izgovora, da ni gradbenega dovoljenja,” je danes povedala direktorica Dragica Turjak.

“Seveda je potrebno počakati na pravnomočnost, vendar pa zaradi predhodnih usklajevanj s strankami v postopku in sprotni odpravi nejasnosti ne pričakujemo novih ugovorov,” je pojasnila direktorica. “Ko bo gradbeno dovoljenje pravnomočno, ne bo več pravno formalnih ovir za premik z mrtve točke. Mesto in država bosta sedaj morala najti način, kako aktivirati sredstva nove evropske perspektive in kje najti potreben delež sredstev v svojih proračunih.”

Na to gradbeno dovoljenje čakajo od oktobra 2011, ko so pridobili gradbeno dovoljenje za prvo fazo projekta, ki se skupno ocenjuje na 21,8 milijona evrov.

Kot so pojasnili na mariborski občini, bo obnovo knjižnice mogoče začeti po zagotovitvi ustreznih finančnih virov v občinskem proračunu. “Projekt je vključen v nacionalni program obnove kulturne infrastrukture za leto 2013-2016 ministrstva za kulturo, iz naslova katerega Mestna občina Maribor pričakuje sofinanciranje iz državnega proračuna in evropskih sredstev nove finančne perspektive.”

V letošnjem občinskem proračunu je predvidenih le 200.000 evrov za izdelavo projektne dokumentacije. “Začetek izvedbe investicije je odvisen od zagotovitve ustreznih finančnih virov in uspešno zaključene izvedbe postopka javnega naročila,” so še povedali na občini. V vmesnem času bodo poskušali nekoliko urediti Rotovški trg in zakrpati največje luknje, saj se trg uporablja tudi v protokolarne namene, a, kot pravijo na občini, to ne bo oviralo morebitnega začetka obnove.

Novo knjižnico, s katero bi uredile trenutno zelo problematične prostorske pogoje osrednje mariborske splošne knjižnice, bi po prvotnih načrtih morali postaviti že leta 2012 v času Evropske prestolnice kulture (EPK). A se zaradi težav s pridobivanjem dokumentacije in pomanjkanja denarja ni še nič premaknilo.

Na ta problem bodo v Mariborski knjižnici znova javno opozorili tekom obeleževanja svoje 65. obletnice. Osrednji dogodki bodo potekali med 6. majem in 5. junijem pod sloganom Pod arkadami modrosti, na pozabljenem trgu. Glavnina dogajanja bo prav na Rotovškem trgu, obletnice pa se bodo spomnili po celotni mreži knjižnic od Lovrenca na Pohorju do Šentilja.

Rdeča nit prireditev je 65 obrazov, ki so povezani s knjižnico in okoljem, v katerem deluje. Te osebe bodo ves mesec predstavljali v različnih enotah knjižnice in jih zbrali v nastajajočem spletnem biografskem leksikonu Štajerci.si, s katerim se Mariborska knjižnica pridružuje drugim slovenskim knjižnicam pri ustvarjanju leksikona Znani Slovenci.

Vir: STA

Vabljeni na majske dogodke v Narodnem domu Maribor KAJ KJE KDAJ – maj 2014.

Napovednik in fotografije za dogodke v maju 2014 najdete na: http://dl.nd-mb.si/Narodni dom Maribor

V sklopu poostrenih aktivnosti za zagotovitev večje varnosti voznikov enoslednih motornih vozil, ki potekajo še do jutri, 25. 4. 2014, in v sklopu poostrenih aktivnosti za zagotovitev večje varnosti kolesarjev, ki bodo potekale še do vključno 28. 4. 2014, bodo policisti PU Maribor, 25. 4. 2014, med 7. in 14. uro, na celotnem območju mariborske policijske uprave, izvedli poostren nadzor nad kolesarji in vozniki motornih vozil, ki ogrožajo varnost kolesarjev.

Za letošnjo izvedbo Festivala Lent organizatorju Narodnemu domu Maribor manjka okoli 220.000 evrov. Kot je pojasnil direktor Vladimir Rukavina, še ne vedo, kje bodo ta denar dobili. “Najslabša možnost, ki se ji želimo izogniti, je, da festivala ne bo,” je dejal.

Priprave na letošnji festival, ki bi se po načrtih moral odviti med 20. junijem in 5. julijem, so tik pred zaključkom. “Javni razpisi so izvedeni, izvajalci izbrani, pogodbe čakajo na podpis,” je pojasnil.

A težava je denar. Rukavina je želel o tem spregovoriti na seji mestnega sveta v torek, a so svetniki z večino glasov to točko umaknili z dnevnega reda. Na seji je želel pojasniti, da se je podpora ministrstva za kulturo Narodnemu domu Maribor za vse njegove programe znižala z skoraj 220.000 evrov leta 2012 na 37.000 evrov letno. Znižali so se tudi prilivi iz občine, čeprav je zavod v zadnjih letih dobil kar nekaj novih nalog.

“Narodnemu domu Maribor je bilo že v začetku snovanja proračuna za leto 2014 odvzetih kar 190.000 evrov, kar je neprimerno več, kot je bilo odvzeto ostalim uporabnikom s področja kulture,” je poudaril direktor. “Žal so se nam po lastniških in vodstvenih spremembah pri velikih podpornikih kulture v mestu bistveno zmanjšala tudi sponzorska in donatorska sredstva.”

Po besedah Rukavine so s temi težavami želeli seznaniti mestni svet že pred sprejetjem letošnjega občinskega proračuna, a s pobudo niso uspeli. Ob tem je odločno zavrnil kritike, da se niso pripravljeni prilagoditi trenutnim socialnim in gospodarskim razmeram ter zmanjšati stroškov in obsega Festivala Lent.

Poudaril je, da so samo od februarja do danes uspeli znižati stroške festivala od sprva predvidenih 1,415 milijona evrov na 1,245 milijona. Slednji je po trditvah Rukavine znesek, pod katerega se ne morejo spustiti, “ker bi morali za dodatno zmanjševanje odpovedati kar nekaj celotnih sklopov festivala oziroma se najverjetneje odreči glavnemu odru na Dravi, kar seveda izniči celoten festival in odžene sponzorje”.

Že lani je občina z rebalansom pokrila izgubo festivala. Potem ko so mestni svetniki v torek zavrnili razpravo, bodo rešitev za letošnji festival po besedah župana Andreja Fištravca zdaj poskušali najti v krogu njegove ekipe in sveta Narodnega doma Maribor.

“Več let zaporedoma se že pojavlja problem nujnega dofinanciranja Festivala Lent. Gre za strukturni problem tega festivala, ki je v krizi ob spreminjanju gospodarske strukture v Mariboru in regiji izgubil velik obseg sredstev, ki jih ustvarja v marketinških povezavah z gospodarstvom. Ker ocenjujemo, da takega obsega sredstev iz neproračunskih virov Narodni dom ne bo več mogel ustvariti, je treba Festival Lent na novo strukturirati,” je za časnik Večer že lani povedal v.d. vodje občinskega urada za kulturo Danijel Sajko.

“Vladimir Rukavina naj se spravi na realna tla. Stanje ni rožnato in čas je, da se temu prilagodi tudi Festival Lent,” pa je menil mestni svetnik Županove liste Jožef Škof.

Vir: STA

Danes je v prostorih podjetja Academia v Mariboru potekalo strokovno srečanje z okroglo mizo “Učeče se organizacije in njihov prispevek k razvoju družbene odgovornosti – različni strokovni vidiki in pogledi”.

Na okrogli mizi so poudarili koncept certificiranja Učečih se organizacij, ki omogoča izvedbo izobraževalnih aktivnosti, ki jih organizacije, ki vstopajo v proces prejmejo in implementirajo v svoje delovne procese.

Vemo, da vsaka organizacija vpliva na družbo, v kateri deluje. Njeno delovanje se odraža v vplivu na dobro počutje in življenje zaposlenih, članov različnih skupnosti in posameznikov v njih.

Tako so danes izpostavili predvsem odgovornost do delovnega okolja, odgovornost do širše in ožje skupnosti, odgovornost do dobaviteljev, odgovornost do zaposlenih, ki imajo priložnost za razvoj novih znanj in veščin, možnost, da se jih obravnava pošteno, omogočanje prenosov znanj, promocijo znanj posameznikov znotraj in zunaj organizacij.

Morda je čudež tisto, kar bi potreboval Mark. Zbolel je namreč za cerebralno paralizo. Da bi lahko shodil, mu skušajo pomagati s terapijami. To pa stane. Tako so dobrodelnost za Marka tokrat izkazovali športniki, ki so minuli torek prisostvovali otvoritvi novega športnega centra Red Power. Denar za Marka so zbirali z dražbo športnih dresov.

Znani športniki smučar Bojan Kline, hokejist Mitja Robar in kapetan NK Maribora Marcos Tavres so pokazali svojo dobrodelnost. Taraves je denimo prispeval svoj dres in žogo s podpisi soigralcev.
Humanitarno noto otvoritve so podprli tudi obiskovalci. Markovi starši se dan za dnem borijo, da bi sinu omogočili boljše življenje. Vse to pa terja sredstva. Veseli so, da so se našli ljudje, ki so jim pripravljeni pomagati. Predstavniki Red Power centra so se odločili pomagati. V prostorih novega Red Power centra pa bodo skrbeli za zdravo telo vseh generacij. Dobrodelno otvoritev Red Powerja pa so popestrili s pestrim glasbenim in športnim programom.

Študentje Filozofske fakultete Univerze v Mariboru so se v prepričanju, da so mladi dandanes preveč pasivni in tihi, odločili, da jim dajo priložnost, da spregovorijo. S tem namenom danes na fakulteti gostijo konferenco Glas mladih, kjer lahko mladi razpravljajo o poljubnih temah.

“S konferenco smo želeli študentom dati možnost tako pridobivanja izkušenj z organizacijo takšnih dogodkov kot tudi nastopanja v javnosti. Mlade smo želeli spodbuditi, da povedo to, kar želijo povedati, kar jih zanima, kar jih moti v družbi, da bi dali nek glas od sebe,” je povedala koordinatorica dogodka Mateja Šavc.

Mladi lahko na današnjem dogodku razpravljajo o različnih temah, med drugim so napovedani prispevki o praktičnem usposabljanju študentov pedagogike, o delovanju mladinskih centrov, o rap in hip hop glasbi, o trajnostnem ribištvu v slovenskem morju, o angleški poeziji ter o otroškem pogledu na svet.

Gostujoča profesorica na oddelku za anglistiko Michelle Gadpaille je v uvodnem nagovoru udeležencev konference izpostavila, da imajo mladi mnogo več za povedati, kot dejansko povedo. “Mladi imajo veliko za povedati, a ne dobijo priložnosti za to. To je opazno že pri študentih v predavalnicah, ki so zelo plahi, ko je treba kaj povedati na glas,” je pojasnila. “Če bi imeli več priložnosti za govorjenje, jih to ne bi tako plašilo.”

Študentje so mnogo bolj “zgovorni” v pisnih izdelkih, kar dokazuje, da imajo kaj povedati. “Ko pišejo o svojih življenjih, imajo zelo veliko za povedati in iz teh razmišljanj se lahko zelo veliko naučimo.” Gadpailleova pri tem opaža velike razlike med slovenskim in severnoameriškim izobraževalnim sistemom, iz katerega prihaja sama. “Šolski sistem v ZDA in Kanadi spodbuja študente ne le da govorijo, ampak tudi da oblikujejo kritična stališča. Tu pa je manj poudarka na opremljanju študentov z orodji za ustrezno in razumno kritičnost. Kritičnost se začne razvijati šele na visokošolski ravni,” je menila.

Vir: STA

Vljudno vas vabimo na javno tribuno: »Posvet o zakonu o visokem šolstvu ZViS – 1«, ki bo v petek, 25. aprila 2014, ob 10. uri, v Veliki dvorani rektorata Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15.

Univerza v Mariboru je pred kratkim sprejela najpomembnejši strateški razvojni dokument »Strategija razvoja Univerze v Mariboru (2013 – 2020)«, ki upošteva tudi priporočila EUA evalvacije in je usklajen z nacionalnimi ter evropskimi strateškimi razvojnimi dokumenti.

Hkrati pa so se intenzivno vključevali v procese sprejemanja novega Zakona o visokem šolstvu, ki je ključen državni dokument za življenje in delo ter nadaljnji razvoj univerze. Zato želijo še naprej vso pozornost nameniti procesom in postopkom sprejemanja tega zakona in kolikor jim je omogočeno aktivno sodelovati, da bi bil na koncu sprejet čim kakovostnejši zakon.

Povezava do spletnega mesta, kjer je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport objavilo najnovejšo različico Predloga zakona o visokem šolstvu z dne 14. 4. 2014: http://www.mizs.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predlogi_predpisov/.

Posvet je namenjen celotni univerzitetni skupnosti in ostali zainteresirani javnosti, na njem pa bodo predstavili bistvene novosti in predloge za spremembe novega Zakona o visokem šolstvu ter razpravljali o njih.

Vabljeni, da se z udeležbo na posvetu aktivno vključite v proces sprememb.

Pred vrati so že zadnje kratke počitnice v tem šolskem letu, PRVOMAJSKE POČITNICE, od ponedeljka do srede, 28. do 30. 5., v Domu ustvarjalnosti mladih Maribor (DUM) bodo potekale ustvarjalne delavnice, ki jih bodo tokrat usmerili v izdelovanje in igranje družabnih iger, v sredo pa se bo igra nadaljevala še v naravi, kjer se bodo igrali z barvami v cvetočem botaničnem vrtu v Pivoli in se razgibali na adrenalinskih napravah Pustolovskega parka Betnava. Starejše otroke bosta morda pritegnili igri Bridž in Go, igra pa bo tudi način, skozi katerega se bodo naučili tudi nekaj španskih in italijanskih besed.

Eden najbolj aktivnih in ustvarjalnih slikarjev v Sloveniji, mariborski slikar RAJKO FERK, letos slavi 10 letnico svojega likovnega ustvarjanja. Tako pripravlja veliko retrospektivno razstavo svojih likovnih del, ki jo bo združil s predstavitvijo svojega knjižnega prvenca – aforizmov z naslovom: “AFnNORIZMI in MODRIKASTE MISLI”.

Dogodek bo v petek, 25. aprila 2014, ob 20.00 v galeriji Kavarne Betnava v hotelu Betnava v Mariboru, Ulica Eve Lovše 15.

Dogodek bo povezoval Andrej Okreša. Za popestritev bo še degustacija vin Vinarstva Mulec.

PRIJAZNO VABLJENI

DODATNE INFORMACIJE: RAJKO FERK – 031 262 717

Mariborski mestni svetniki kljub drugačni napovedi danes niso razpravljali o problematiki Festivala Lent, ki se po navedbah direktorja Narodnega doma Maribor sooča s kritično finančno konstrukcijo, ki bi lahko celo ogrozila letošnjo izvedbo festivala. Po podatkih iz gradiva za sejo jim v letošnjih načrtih manjka 335.000 evrov.

“Z razpravo na mestnem svetu sem želel, da bi se jasneje začela črtati vizija Festivala Lent v težkih ekonomskih in družbenih pogojih,” je pojasnil župan Andrej Fištravec. “Mestni svetniki večinsko niso želeli razpravljati o tem. To pomeni, da razprava o festivalu ni preprosta in da se je nekateri bojijo.” “Zdaj je spet vse vrnjeno županu, naj sam ureja to problematiko,” je dodal.

Po njegovih besedah bodo rešitev zdaj poskušali najti v krogu njegove ekipe in sveta Narodnega doma Maribor. Sam meni, da se je treba prilagoditi trenutnim okoliščinam, kaj naj bi veljalo tudi za Festival Lent. “Vedeti pa moramo, da organizem, ki je nastajal 20 let, ni mogoče spremeniti čez noč,” je pojasnil.

Prav tako je bila z dnevnega reda današnje seje mestnega sveta umaknjena točka o podaljšanem delovnem času nekaterih mariborskih gostinskih lokalov do 5. ure zjutraj. Župan je točko umaknil, potem ko je od stanovalcev na Lentu prejel peticijo proti takšnemu ukrepu. “Ocenil sem, da je treba o tej ideji opraviti še javno razpravo in se še pogovarjati z meščani,” je pojasnil.

Mestni svetniki so na današnji seji potrdili nov mandat direktorici Energetske agencije za Podravje Vlasti Krmelj in direktorju Športnih objektov Maribor Antonu Knezu. Slednji je bil nekaj minut prej na okrožnem sodišču oproščen krivde za smrt dečka v kopališču Pristan pred štirimi leti.

Brez razprave je mestni svet sprejel zaključni račun občinskega proračuna za lani ter elaborat o organiziranosti in opremljenosti mariborskih gasilcev. Slednji med drugim predvideva mnogo višje število gasilcev, kot jih imajo trenutno na razpolago, kar so pred časom opozorili že v gasilskem sindikatu. “Trenutna sestava je 15 gasilcev na izmeno. Po tem elaboratu bi nas moralo biti 18 v izmeni. To pomeni, da manjka najmanj 12 gasilcev v našem zavodu,” je za STA pojasnil poveljnik mariborskih gasilcev Aleš Ciringer.

Kdaj bodo dobili manjkajoče kadre, danes niso izvedeli. “O tem se pogovarjamo ob vsaki večji intervenciji. Vsi obljubljajo, kasneje pa spet obvelja splošno prepričanje, da nas je dovolj,” je še povedal Ciringer.

Vir: STA