Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Vode-10

V Centralni čistilni napravi Maribor se je zaključil letošnji projekt »Varujmo svojo kapljico vode«, katerega namen je osnovnošolce osveščati o pomenu vode in o varovanju vode v vsakdanjem življenju.

V projektu so osnovnošolci spoznavali pomen vode za naše življenje, od kod sploh pride v hišo, kako in koliko je porabimo, kje vse nastaja odpadna voda in kako jo očistijo v Centralni
čistilni napravi Maribor. Učenci sodelujočih osnovnih šol občine Maribor, Pesnica, Miklavž na Dravskem polju, Ruše, Hoče-Slivnica in Duplek, so se skozi igro učili o pomenu varovanja in na ta način preko spletne aplikacije sodelovali v nagradnem tečaju.
Vode-4
Ob vstopu v aplikacijo so si otroci izdelali svojo kapljico vode, ki so jo lahko oblekli, obuli in ji dodali številne zanimive elemente. Izdelali so več kot 4800 kapljic, ki so se družile z
ostalimi prijateljskimi kapljicami in igrale zabavne in poučne nagradne igre na temo čiščenja vode in sicer igre Reši kapljico, Poveži cev in Očisti vodo.

Vode-12
S svojo kapljico je največ glasov in točk dosegel Filip Rojko, učenec OŠ Pesnica, za kar ga je podjetje Aquasystems nagradilo s kolesom.

Med najboljše tri osnovne šole pa so se uvrstile:
- 1. mesto: Osnovna šola Pesnica
- 2. mesto: Osnovna šola Ludvika Pliberška Maribor
- 3. mesto: Osnovna šola Prežihovega Voranca Maribor

 

 

Ob svetovnem dnevu vode 22. Aprila so si lahko učenci občine Maribor in sosednjih občin delovanje čistilne naprave tudi ogledali.
Vode-8

Drevo_3

TD Selnica ob Dravi je kot vsa leta pripravila prireditev v počastitev dneva Zemlje, na kateri so pokazali obiskovalcem kako se sadi jablana in jih opozorili, da je potrebno skrbeti za mati Zemljo.
Drevo_3
Prireditev so s kulturnim programom popestrili učenci OŠ Selnica ob Dravi, kateri se jasno zavedajo, da je potrebno ločevati odpadke in varčevati s porabo vode ter elektrike, in na ta način tudi sami pripomorejo k čistejšemu okolju.
Drevo_5

Predsednik-SD-Igor-Luksic-zivljenjepis

Ljubljana, 22. aprila (STA) – Prvak SD Igor Lukšič si ne želi Zorana Jankovića vnovič na vrhu PS, saj je stabilnost možna le, če Janković ni predsednik PS. Kot je dejal v pogovoru za tednik Reporter, pa dopušča možnost, da bo premierka Alenka Bratušek v primeru poraza na kongresu PS ustanovila svojo stranko. A vprašanje je, če bi to rešilo stabilnost vlade, pravi.

“Če Janković misli, da je prišel čas za vrnitev v čas pred marcem lani, ko je vladala manjšinska vlada Janeza Janše, potem je ta njegova ocena slaba za Slovenijo,” pravi Lukšič. Poleg tega je to po njegovih besedah nekorektno do vlade, ki je opravila ključne stvari, ki si jih je zadala.

O napovedi vložitve zaupnice Bratuškove pravi, da je glasovanje smiselno, ko ni jasno, ali vlada uživa podporo. A težave se po njegovem mnenju kažejo v PS. Če premierka ocenjuje, da je treba zato preveriti zaupanje, je tako glasovanje “seveda na mestu”, meni.

Ob vprašanju, zakaj se je iz velikega kritika vlade spremenil v njenega velikega zagovornika, poudarja, da gre v resnici le za vprašanje interpretacij njegovih izjav. “Podpiral sem vsako vlado, ne le tiste, v kateri sem sodeloval, ampak tudi vlado Janeza Janše,” je dejal. Dokler ima vlada večino v DZ, se je treba pogovarjati o politikah bodisi v koaliciji bodisi v opoziciji, je prepričan.

V SD sicer po njegovih besedah želijo, da bi v Sloveniji vsaki vladni večini priznali pravico, da izpelje mandat do konca. Stranka, ki jo vodi, se po njegovih besedah vede zelo odgovorno, “saj bi po letu in pol ugodnih rezultatov javnomnenjskih anket morali biti zainteresirani za predčasne volitve”. “Želimo pokazati, da javnomnenjske ankete ne smejo imeti statusa volilnega rezultata,” pravi Lukšič.
Predsednik-SD-Igor-Luksic-zivljenjepis
Med drugim opozarja, da podpredsednik SD Dejan Židan ni njegov tekmec. “Obstaja politični interes, da se skuša ustvariti napetost in konflikt med dvema ključnima človekoma v SD,” trdi.

Ob vprašanju, ali je Igor Šoltes novi favorit nekdanjega predsednika republike Milana Kučana, odgovarja: “To bi bilo treba vprašati njega, toda vsekakor se dogajajo čudne stvari.” “Gre za del ljudi na levici, ki menijo, da se lahko upravlja ljudi kot marionete v lutkovnem gledališču,” pravi.

Slovenska politika bi temu po njegovi oceni morala reči ne. “Toda imate ljudi, ki so pripravljeni na tak način vstopati v politično igro, teh je trenutno v pripravljalnici vsaj pet, in bi vstopili kot marionete, čeprav mislijo, da to počnejo po lastni presoji,” je dejal.

Glede Kučanove vloge pravi, da gre za dilemo, “ali je on zelo vpliven človek, ki vse premika, kot ga vidi Janša, ali pa bolj človek, ki meče senco, sonce pa je nekje drugje”.

To sonce so po Lukšičevih besedah interesi zlasti finančnih krogov v Sloveniji oziroma “ljudi, ki so zelo veliko že zaslužili v času tranzicije, ki so z raznimi finančnimi špekulacijami prišli do velikanskega vpliva, ki so si že ustvarili svoje mreže in ki slovenski prostor obvladujejo v imenu formalnih nosilcev oblasti in namesto njih”.

“To ne gre po strankarski logiki, niso ne desničarji ne levičarji, ampak delajo za svoj žep in se zelo trudijo, da vsakega človeka, ki vstopi v politiko kredibilen, že čez pol leta diskreditirajo,” je še dejal Lukšič.

DSC_8536mala

Dravske elektrarne Maribor so skupaj z mariborsko univerzo danes pripravile prvo slovensko konferenco o e-mobilnosti. V času, ko je vsak odstotek gospodarske rasti uspeh, je podatek, da bo svetovna industrija električnih vozil samo letos dosegla 86-odstotno rast, zadosten razlog za razmislek o priložnostih, ki jih e-mobilnost prinaša Sloveniji.

Kot je povedal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Bojan Kumer, so se v Sloveniji s strani države prve aktivnosti na tem področju začele že pred več kot štirimi leti, a je večina načrtov ostala zgolj na papirju, saj zasebne pobude niso našle pravega sogovornika.

“Zdaj je odlična priložnost za pospešitev usklajene postavitve polnilne infrastrukture ter ureditev tega področja tako v energetski kot v prostorski zakonodaji. Naše ministrstvo pripravlja energetski koncept Slovenije, ki predvideva prestopen prehod porabe energije iz fosilnih goriv iz tujine na domače električne vire. Pomemben del koncepta je tudi energija v prometu, zato ne smemo zamuditi priložnosti, ki se nam ta trenutek ponuja,” je dejal Kumer.

DSC_8530mala

Ob tem je spomnil na zaveze Slovenije za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in drugih škodljivih snovi do leta 2020 ter za povečanje deleža obnovljivih virov energije tako v prometu kot tudi na drugih področjih. Če je bilo preteklo stoletje obdobje nafte, moramo zdaj po njegovih besedah narediti več, da bo to stoletje obdobje elektrike.

Ker je za razvoj električnih avtomobilov v prometu poleg zmogljivejših baterij pomembna tudi polnilna infrastruktura, tako javno dosegljive visoko zmogljive polnilnice na vseh glavnih prometnicah kot tudi normalnih hitrih polnilnic na javnih mestih ter počasnih polnilnih mest na večjih parkiriščih ali pred stanovanjskimi naselji za nočno polnjenje, je še dodal Kumer.

Da je to razvojna priložnost tudi za Maribor, je potrdil župan Andrej Fištravec, ki je spomnil na to, da je že oživljena avtobusna proizvodnja nekdanje Tovarne vozil Maribor (TVM), ki je zdaj v rokah tujega kapitala, v tovarni pa so nedavno začeli z razvojem lastnega električnega avtobusa.

Kot je dejal, se na mariborski občini zavedajo vseh priložnosti e-mobilnosti, zato se bodo v prihodnje pri obnovi voznega parka mestnega potniškega prometa preusmerili na nefosilna goriva. Hkrati je še namignil, da so si zadali vizionarski cilj, da bi v Mariboru zgradili tovarno električnih avtomobilov. Tudi zato so se že povezali s kitajskim investitorjem, ki bo v prvi fazi postavil tovarno električnih baterij.

Predstavnik HSE Djordje Žebeljan je povedal, da so prav Dravske elektrarne glavni dobavitelj obnovljivih virov energije v Sloveniji, celotna skupina pa proizvede okoli 80 odstotkov tovrstne energije v državi.

Po njegovih besedah se je avtomobil začel razvijati šele takrat, ko je prenehal biti menjava za konja, tudi danes pa e-mobilnost nima smisla, če želimo zgolj rezervoar zamenjati z baterijami, nato pa še naprej ob šestih zjutraj stati v vrsti za prihod v službo.

“Vse skupaj ima smisel, če razdelamo celotno zgodbo o tem kako biti na pravem mestu ob pravem času s čim manj energije. Zagotovo pa se do nobenega cilja ne da priti le po eni stopnici, pač pa je potrebno prestopiti veliko manjših stopnic,” je dejal Žebeljan in dodal, da polnilna infrastruktura ne more postati zgolj zamenjava za sedanje bencinske črpalke, pač pa mora postati del sistema, na podlagi katerega bo zaživela e-mobilnost.

Današnje konference se je udeležil tudi Japec Jakopin, industrijski oblikovalec in prvi mož podjetja Seaway, ki je v morje postavilo hibridno plovilo Greenline. Opozoril je, da je ena od najpomembnejših nalog Slovenije, da se prilagodi kriznim razmeram ter iz nje izplava z lastnim znanjem in razvojem visoke tehnologije, saj bo država zgolj z vabljenjem tujih korporacij vselej ostala narod mezdnih delavcev.

DSC_8543mala
Univerza v Mariboru

Občinski informator

Tokrat v Občinskem informatorju:
– velikonočni blagoslov
- zakaj se datum velike noči spreminja?
– Bobkova velikonočna delavnica
– Menjalni sejem rastlin
– Dan zemlje
– brezplačno potapljanje
– ŠPORT: 18. krog Štajerske nogometne lige

Občinski informator

report

Oglejte si oddajo Report, ki jo vodi Špela Pokeržnik.
Gostje tokratne oddaje so bili:
- Primož Miheu (kondicijski trener)
- Andreja Kračun (predsednica dobrodelnega združenja Koraki za korakce)
- Herman Rajser

report

DSC_8517

Člani Potapšljaškega društva Maribor letos prvič izvajajo akcijo 100 brezplačnih uvodnih potapljaških tečajev. Enega takšnih akcijskih seminarjev so minulo soboto izvajali na bazenu v Rušah.

V društvu so letos prvič podarili 100 brezplačnih potapljaških tečajev, ob tem pa dajejo velik poudarek ekologiji, čiščenju voda in ozaveščanju ljudi.

Uvodni potapljaški tečaj lahko brezplačno koristi tako rekoč kdorkoli, je pa dejstvo, da za potapljanje moraš biti zdrav ter imeti čas.

Tako so bodoči potapljači izkoristitli priložnost in se osnov učili na predzadnjem tečaju v bazenu. Čaka pa jih še eden pred izpitom, katerega bodo izvajali na morju.

DSC_8522

Zajeta slika

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), v sodelovanju s Študentskimi domovi Univerze v Mariboru, organizira projekt ŠTEKO (Študentje in ekologija). »Študentska« čistilna akcija na širšem območju študentskih naselij Gosposvetska in Tyrševa, bo potekala v torek, 22. aprila 2014, z zborom ob 11. uri pred ŠTUK-om. Vsak udeleženec prejme majico, topel obrok po končanem delu ter simbolične nagrade.

Zajeta slika

Alen Brkić, predsednik ŠOUM: »Z omenjenim projektom želimo na ŠOUM študentom, dijakom in ostalim obiskovalcem študentskih kampusov pokazati, da je lepše živeti v čistem okolju. Hkrati pa jih želimo spodbuditi, da ves čas negujejo čistočo v študentskih kampusih.«

Projekt poteka v sodelovanju s Študentskimi domovi Univerze v Mariboru. Lidija Divjak Mirnik, direktorica dodaja: »Vedno večji poudarek dajemo ločevanju odpadkov, varčevanju z vodo, električno in toplotno energijo. Verjamemo, da bodo bodoči intelektualci pridobljene navade nadalje uporabili tudi pri snovanju svojih lastnih gospodinjstev.«

Zbor študentov je v torek, 22. 4. 2014, ob 11. uri pred ŠTUK – om. Vsak udeleženec prejme majico, topel obrok po končanem delu ter simbolične nagrade.

Projekt ŠTEKO je postal že tradicija med mariborskimi študenti, ki se vedno bolj zavedajo tudi okoljevarstvene problematike. Dobro delo se kaže tudi skozi sodelovanje, saj se vsako leto akciji pridruži vedno več mladih. ŠOUM na projektu sodeluje s Študentskimi domovi Univerze v Mariboru, Študentskim svetom Univerze v Mariboru, Študentskim svetom stanovalcev študentskih domov UM, UŠC Leona Štuklja, Dijaškim domom Drava ter Dijaškim domom Maribor.

Ta teden se pričenja tudi Spomladansko čiščenje in urejanje okolice domov starejših občanov mesta Maribor. Na ta način želi ŠOUM pomagati tistim občanom, ki si sami ne morejo očistiti in urediti okolice svojih domov. Projekt se izvaja v sodelovanju s Centrom za pomoč na domu mesta Maribor, ki posreduje naslove občanov, ki so pomoči najbolj potrebni.

Akcije ŠTEKO so bodo poleg študentov udeležili tudi predstavniki ŠOUM in Študentskih domov Univerze v Mariboru in Študentskega sveta Univerze v Mariboru. Hkrati ŠOUM pomaga tudi starejšim in invalidnim občanom mesta Maribor pri spomladanskih opravilih.

Slika je simbolična

Podjetje Snaga v sodelovanju z Rotary Klubom Maribor-Park že tretje leto zapored ob svetovnem dnevu zemlje pripravlja zaključek projekta Barviti kesoni za prijaznejši Maribor, v katerem mariborski osnovnošolci s svojimi poljubnimi, a pretežno naravovarstvenimi motivi barvajo posode za ostale mešane komunalne odpadke in jih tako naredijo okolju in očesu prijaznejše. Letos so v projektu sodelovale štiri mariborske osnovne šole, ki so skupaj pobarvale 15 velikih 1.100-litrskih in 10 majhnih 240-litrskih posod.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Zaključna prireditev projekta bo potekala v torek, 22. aprila, od 9. ure naprej, na Trgu svobode Maribor. Letos so se priključili projektu Zveze prijateljev mladine Zaploskajmo zemlji, ki prav tako poteka ob svetovnem dnevu zemlje, ki ga obeležujemo prav na ta dan. Skupaj pripravljajo pester program, učenke in učenci osnovnih šol Franceta Prešerna, Maksa Durjave, Janka Padežnika in Angela Besednjaka pa se bodo s svojim kulturnim programom predstavile med 11. in 12. uro. Predstavniki Rotary Kluba Maribor-Park se bodo sodelujočim šolam, učencem in mentorjem zahvalili za sodelovanje, Snaga pa bo med njih razdelila zanimive knjige Zemlja ima srce in poučne ekološke igre Odpad zaklad, skozi katere se bodo učili odgovornega ravnanja z odpadki.

Snaga bo v prihodnjih tednih vse pobarvane posode namestila na različnih lokacijah po Mariboru in tako bo kreativno delo otrok zares poskrbelo za prijaznejši videz našega mesta.

Občinski informator

V tokratnem Občinskem informatorju:
- priprave na največje kresovanje v polnem teku
- Poletni Lent
- “Z javno razsvetljavo do čistega okolja”
- podpise podpore zbirala tudi Darja Radič
- Leta niso merilo
- kolesarka Jožica
- velika noč

Občinski informator

DSC_8473

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Praznik sam ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. V Rušah pa so tako kot drugod po Sloveniji včeraj nesli velikonočne jedi k blagoslovu. Le te bodo zaužili danes, skupaj v družinskem krogu ob velikonočnem zajtrku.

Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovijo (žegnajo) jedila, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. V Rušah pa smo včeraj ujeli tiste, ki so nesli blagoslovit jedila v tamkajšnjo cerkev. Blagoslovljeno velikonočno jed bodo po besedah tamkajšnjih obiskovalcev jedli prav danes, za zajtrk, ko se bo ob velikonočno obloženi mizi zbrala vsa družina.

In kaj pomenijo simboli velikonočnih jedi?

Pirhi simbolizirajo kaplje Kristusove krvi, hren predstavlja žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit, šunka Kristusovo telo, potica pa je simbol trnjeve Kristusove krone.

unnamed (1)

DSC_8506

Današnji dopoldan so v prostorih PGD Slemen ustvarjali otroci, na temo Bobkova velikonočna delavnica, v izvedbi društva Bobek.

17 najmlajših je s svojimi kreativni prstki ustvarjalo velikonočne izdelke. Barvali so jajčka, izdelovali papirnate košarice ter zajčke. Med drugim pa so prisluhnili tudi zgodbici o zajčku in le tega tudi priklicali. Zajčka pa sta poskrbela, da so otroci dobili velikonočne dobrote.

DSC_8496

DSC_8463

Občina Ruše je tudi letos v okviru projekta Zdravo mesto, priredila že 10. leto zapored prireditev “Dan Zemlje.” Tako so v parku pred Občino Ruše pripravili tudi letos pestro dogajanje.

Kot vsako leto doslej so tudi letos – v znamenju ohranjanja in varovanja narave, sonaravnega bivanja, uporabe obnovljivih virov in naravnih pristopov, predstavile stojnice na katerih je bilo moč najti pridelke ekološke kmetije, izdelke domače obrti, čebelarske proizvode, rastline in semena, knjige, med njimi pa so se predstavile tudi izobraževalne institucije (program SVIT, Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, Zavod zadihaj – trajnostna mobilnost in okolju prijazni energenti, zavodi in društva s področja varovanja narave in trajnostnega razvoja.

DSC_8470

kresovanje vuzenica

Vabljeni na KRESOVANJE pri Sv. Vidu v Vuzenici, ki bo v sredo, 30. aprila. Za veselo vzdušje bodo ob 20 – ih poskrbeli ansambel Veritas.

kresovanje vuzenica

DSC_8448

Mestna občina Maribor in fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA sta včeraj v Centru alternativne in avtonomne produkcije strokovno razpravo ter predstavitvijo dosedanjih dosežkov EU projekta Senior Capital, ki se loteva iskanja in preizkušanja novih rešitev za spopadanje s posledicami demografskih sprememb, ki bistveno vplivajo tudi na položaj starejših na trgu dela.

Z mednarodnim projektom Senior Capital, v katerem kot partnerja sodelujeta tudi Mestna občina Maribor in Fundacija Prizma si prizadevajo vzpostaviti močnejšo gospodarsko vlogo genracije 50 +, kar terjajo demografske spremembe s katerimi se soočamo. Z naraščajočo problematiko brezposelnosti se ne srečujemo le mladi, temveč ta izziv predstavlja še posebej pereč problem za generacije 50+, saj sprememba pokojninske zakonodaje terja njihovo daljše ostajanje na trgu dela. Podatki kažejo, da je slovenska še posebej podravska generacija 50+ manj delovno aktivna in nadpovprečno brezposelna. Med delodajalci večinoma prevladuje prepričanje, da so to kadri, v katere se ne splača več vlagati, da so predragi in nemotivirani za spremembe in učenje. Posledično jih tudi neradi zaposlujejo. To je velika gospodarska in družbena škoda, saj imajo ljudje, stari 50 let in več, veliko koristnih in uporabnih izkušenj ter znanja, so predani svojemu delodajalcu in imajo visoko delovno etiko. Veliko jih je tudi povsem zdravih, fizično aktivnih in pripravljenih na učenje.

MOM in Fundacija Prizma sta se v projektu prav zaradi navedenega lotila razvoja pilotnega programa, ki celovito pristopa k aktiviranju in zaposlovanju generacij 50+, izboljševanju delovnih pogojev znanje v podjetjih in organizacijah ter spodbujanja njihove podjetnosti, predvsem na področju razvoja in udejanjenja socialno podjetniških iniciativ. K sodelovanju v strateški razvojni skupini sta pritegnila številne deležnike iz regije in širše (Univerza v Mariboru, Andragoški zavod – ljudska univerza Maribor, Občina Slovenska Bistrica, MDDSZEM, SPIRIT, Skupnost občin Slovenije, Zavod RS za zaposlovanje, idr.) s katerimi skupaj razvijajo celovit paket ukrepov / programov, upravljanja s starostno raznoliko delovno silo in nenazadnje na področje razvoja storitev in produktov namenjenih starajoči se populaciji.

Na dogodku so tako včeraj predstavili dosedanje izkušnje tako strokovnih delavcev, deležnikov kot udeležencev interdisciplinarnega programa, poimenovanega “Izkušnje štejejo”, ki generacijam 50+, ki iščejo priložnost za zaposlitev ali delo, možnosti za razvoj ali spremembo poklicne kariere ali se preprosto želijo aktivirati, nudi podporo na področju osebnega in kariernega razvoja, iskanja zaposlitve ter razvoja podjetniških oz. prednostno socialno podjetniških iniciativ.

DSC_8447

Zajeta slika

Pred nami je sončen petek, zadnji dan knjižnega sejma na Grajskem trgu, tako da izkoristite še zadnjo priložnost za nakup knjig za svoje najdražje ali zase po znižanih cenah. Knjižni sejem bo odprt do 19. ure.

Tudi danes lahko pokličete na tel. 064 163 217 med 8. in 16. uro in dobili boste bralko, ki vam bo z branjem polepšala dan v okviru ulične literarne akcije Želiš, da ti berem?

Zajeta slika

Tudi danes dopoldan (10. – 12. ure) in popoldan (15. – 18. ure) je odprta Čitalnica na jasi v Vetrinjskem dvoru, kjer vas vabijo na bralno plažo, knjižno bolho ter na delavnico kolaž besed.

Ob 10. uri bodo članice humanitarnega združenja žensk Inner Whell klub Maribor izvedle akcijo Podarimo knjigo in besedo v Zavodu Naprej, v Centru za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo.

Mlade in malo manj mlade vabijo ob 10. uri na Grajski trg v Mariboru, kjer bodo učenke 7. In 8. razredov OŠ Tabor I odigrale zanimivo gledališko predstavo Walter, zgodba o podgani.

Na čisto poseben kantavtorski nastop Najine ljubezni vabi na Grajski trg ob 10.30 uri, kantavtor Elvis Berljak.

Ob 11.00 uri odpre svoja vrata galerija Media Nox, kjer je na ogled razstava #Kosovel#, študentov Višje strokovne šole za fotografijo in oblikovanje iz Sežane. Razstava je posvečena letošnji 110. obletnici rojstva Srečka Kosovela ter se seli po Sloveniji. Razstava bo na ogled do 22. 5. 2014.

Na Grajskem trgu se bodo tudi danes predstavili dijaki srednjih šol na Srednješolskem literarno-glasbenem maratonu. Tokrat se predstavijo: Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, Prva gimnazija Maribor ter Konzervatorij za glasbo in balet Maribor.

Ob 13.uri bosteo lahko tudi letos na Grajskem trgu prisluhnili mariborskemu raperju Emkeju, ki bo povezoval letošnji Maraton rap in hip-hop poezije.

Sedaj pa ponovno nekaj za otroke. Popoldan ob 16. uri bodo na odru Grajskega trga na Osnovnošolskem gledališkem odru učenci 7. a razreda OŠ Ludvika Pliberška, odigrali gledališko predstavo Kje si, Uršika zala?

V Literarni hiši Maribor pripravljajo ob 18. uri dogodek Napisano v strogi formi SMS. Gost bo Branko Čegec iz Zagreba, pogovor bo vodil Marjan Pungartnik.

Share Slovenija vabi ob 19. uri v hostel Pekarna na predavanje o ezoterični literaturi Benjamina Crema.

Vse ljubitelje literature in glasbe vabijo na zaključno zabavo 17. Slovenskih dni knjige v Mariboru s karaokami v klub KGB ob 20. uri. Sodelovale bodo znane osebe z mariborske kulturne in družbene scene. Pesmi sta izbrala Petra Kolmančič in Rok Vilčnik, izvedba Sebastijan Duh, moderira Petra Bauman.

Sobota, 19. aprila pa bo rezervirana za glasbene in pesniške sladokusce, saj bo ob 20.30 uri v Salonu uporabnih umetnosti organiziran koncert Papir: Koncert za glasbene in pesniške sladokusce. Sodelujejo Rok Vilčnik (besedila), Ana Bezjak, Igor Bezget, Sebastijan Duh, Bruno Domiter ter Tadej Kampl.

Ste našli kaj zase J?

V sredo, 23. aprila, na svetovni dan knjige, vam pripravljamo še nekaj izrednih dogodkov.

Natančen program najdete na http://issuu.com/uroslehner/docs/e_mkc_sdk2014_brosura_vlozek2

Info: Sonja, 02 300 2995, 041 849 371

www.mkc.si/sdk

Muzej_narodne_osvoboditve

V Muzeju narodne osvoboditve Maribor so danes odprli razstavo Maribor je naš, ki predstavlja živahno dogajanje v štajerski prestilnici od leta 1918 do 1941. Obdobje med obema vojnama je bilo za Maribor obdobje razcveta. Z zadnjim delom stalne razstave so zaključili projekt prenove prvega nadstropja muzeja, ki so ga začeli pred petimi leti.

Muzej_narodne_osvoboditve

Avtorja razstave Mira Grašič in Marjan Matjašič sta prikazala zgodovino Maribora med prvo in drugo svetovno vojno. “Z nastankom jugoslovanske države je Maribor postal pomembno obmejno mesto in predstavljal severozahodna vrata Kraljevine SHS v svet,” je pojasnila Grašičeva. “Med letoma 1918 in 1941 se je mesto razvilo v pomembno industrijsko središče, aktivno je reševalo socialno problematiko, razmahnila se je tudi kultura. Mesto je med obema vojnama prav gotovo zaznamovalo tudi živahno športno življenje.”

Stalna razstava je zasnovana tako, da bodo na njej občasno razstavili nove predmete in s tem odprli nova vprašanja in zgodbe. Ob tej priložnosti so posodobili razstavo Spomenik mariborski industriji, ki so jo postavili leta 2009, in na ogled postavili nove proizvode mariborske industrije.

“Ponosna sem, da smo v teh letih na naši tradiciji začeli spletati nove zgodbe, katerih rezultat je tudi naša nova stalna razstava. Ob tem smo lahko vpeljali številne nove programe za naše obiskovalce. Programi so naleteli na dober odziv, kar dokazuje tudi dejstvo, da smo v letu 2013 v primerjavi z 2012 za več kot polovico povečali število obiskovalcev,” je na novinarski konferenci pred odprtjem razstave povedala direktorica muzeja Aleksandra Berberih-Slana.

Letos v muzeju pripravljajo tudi druge projekte. V sodelovanju z Vojaškim muzejem Slovenske vojske in ZRC SAZU pripravljajo obsežno primerjalno razstavo o prvi in drugi svetovni vojni na kar treh lokacijah.

Konec maja bodo učenci Osnovne šole Prežihov Voranc ponovno prevzeli muzej, veliko otrok bo preživelo noč v muzeju. Jeseni bodo gostili razstavo Narodnega muzeja Republike Karelije o izgradnji Murmanske železnice v času prve svetovne vojne, pri kateri so sodelovali tudi slovenski vojni ujetniki. Prav tako bodo gostili razstavo o italijanskih taboriščih v drugi svetovni vojni.

Vir: STA

Slika je simbolična

Dobrodošli v svetu sožitja z živalmi in prijateljstva na 3. državni razstavi psov vseh pasem – CAC KOROŠKE 2014, z mednarodno udeležbo.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Z veseljem načrtujejo in pripravljajo 3. državno razstavo psov vseh pasem, ki bo na letališču Mislinjska Dobrava pri Slovenj Gradcu 18. maja 2014, s pričetkom otvoritve ob 09.30 uri. Dovod psov in prijave razstavljavcev se bo pričela od 07.00 ure dalje.

Koroški kinologi so se ponovno združili s ciljem, da organizirajo državno razstavo vseh pasem psov. Na prejšnjih razstavah je sodelovalo tudi večje število razstavljavcev iz dvanajstih držav. Kinologi treh kinoloških društev in pasemskega kluba iz Raven smo izjemno počaščeni nad zaupanjem Kinološke zveze Slovenije, ki jim omogoča izvedbo državne razstave v sorazmerno majhni, a nad vse lepi Koroški krajini, v osrčju severovzhodne Slovenije. Na tem območju so se povezali Lovsko kinološko društvo Koroške, Kinološko društvo Slovenj Gradec, Koroško kinološko društvo in Slovenski klub za nemške doge in videli v tej povezavi izziv, saj imajo skupaj veliko kinološkega znanja in organizacijskih sposobnosti za kvalitetno pripravo razstave. Organizatorji se bodo še posebej potrudili, da bo imel sleherni razstavljavec, gost in gledalec priložnost videti pomembne aktivnosti številnih razstavljavcev in hkrati priložnost videti in občutiti tudi del partnerskega mesta Evropske prestolnice kulture Slovenj Gradca, Mesta miru, njene lepote in njen razvojni napredek.

Za zdravo življenje sleherni človek potrebuje stalni in stabilni ritem, za kar so pomembne aktivnosti na različnih področjih življenja, kot npr.: sprehodi, športne, lovske in kinološke aktivnosti in še vrsta drugih dejavnosti za doseganje načrtovanih ciljev, da se zaveda kam in kako umestiti sebe, da bo ustrezno koristil sebi, svojim bližnjim, svojim živalskim prijateljem in družbi nasploh.
Razstava pasem psov bo zajemala vseh 10 FCI skupin in sicer: FCI 1 – ovčarski in pastirski psi (razen švicarskih planšarskih psov) (Sheepdogs and Cattle Dogs (except Swiss Cattle Dogs)), FCI 2 – pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi (Pinscher and Schnauzer – Molossoid Breeds – Swiss Mountain and Cattle Dogs and Other Breeds), FCI 3 – terierji (Terriers), FCI 4 – jazbečarji (Dachshunds), FCI 5 – špici in pratipski psi (Spitz and Primitive types), FCI 6 – goniči in krvosledci (barvarji) (Scenthounds and Related Breeds Scenthounds), FCI 7 – ptičarji (Pointing Dogs), FCI 8 – prinašalci, šarivci in vodni psi (Retrievers – Flushing Dogs – Water Dogs Retrievers), FCI 9 – družni psi (Companion and Toy Dogs Companion), FCI 10 – Hrti (Sighthounds).

Vodnik psa ima za pripravo psa na razstavo ter nadaljnje razvrščanje izredno odgovorno nalogo. Svojega štirinožnega prijatelja mora pripraviti na razstavo tako, da poskrbi za dlako in videz psa, kar je pa še pomembnejše, da psa razbremeni spremembe okolice, prisotnosti drugih razstavljavcev in gledalcev ter ga umiri tako, da se pes v svoji sproščenosti prikaže v vsej svoji karakterni veličini in lepoti. Na razstavi bodo razstavljeni tudi psi, ki jih razstavljavci pogosto razstavljajo in so že dosegli najvišje nazive na razstavah (CAC, BIS, CACIB..), zato bodo gledalci na razstavi lahko videli veliko lepih predstavnikov svoje pasme, na enem mestu. Prav zaradi tega bodo imeli kinološki sodniki težko in odgovorno nalogo oceniti lepoto in stas psa ter hkrati izbrati najlepšega psa pasme in same razstave.

Resnično želijo, da si razstavo CAC KOROŠKE 2014 ogledate v čim večjem številu in spremljate odločitve strogih očes uglednih in priznanih mednarodnih kinoloških sodnikov. Čar razstave je, da so razvrstitve psov odvisne predvsem od priprave in »trenutnega« razpoloženja psov, zato zmagovalec ali najlepši pes ni naprej znan. Razstavljavci vedo, da je na vsaki razstavi lahko le eden pes najlepši, a zaradi tega nihče ni razočaran nad svojim psom, če na razstavi ne zmaga oz. ni njegov pes proglašen za najlepšega psa, saj vedo, da je lahko že na naslednji razstavi drugačna razvrstitev.

Koroški kinološki klubi in pasemsko društvo so si z velikim trudom zagotovili, da lahko organizirajo kinološko razstavo na Koroškem. Njihova želja je, da si razstavo ogleda čim večje število gledalcev in če morda oklevate pri nakupu hišnega ljubljenčka, katero pasmo izbrati, boste na razstavi imeli možnost videti tudi želeno pasmo psa, izmenjati izkušnje z vodniki ter si s tem olajšati postopek pri odločitvi za kasnejši nakup.

Kdor želi razstavljati, se lahko še prijavi do 10.05.2014. Prijavnico najdete na spletni povezavi www.kinoloskosg.com/dokumenti/PrijavnicaCACKoroska2014.doc .

Program razstave bo potekal po naslednjem: 7.00 – 9.30 Dovod psov, 9.30 – 10.00 Otvoritev, 10.00 – 14.00 Ocenjevanje psov, 12.00 – 15.00 Agility in Junior / Senior Handling in od 15.00 – 17.00 Defile prvakov.

Na razstavnem prostoru si bo možno ogledati in nabaviti vso potrebno opremo za svoje štirinožce. Prav tako bo poskrbljeno za prehrano in pijačo. Vljudno vabljeni !

Univerza v Mariboru

Vabljeni v torek, 22.4.2014 od 16.00 do 18.00 ure na okroglo mizo z naslovom Odprti dostop do znanja.

Univerza v Mariboru

Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru in SLODRE bosta tudi letos organizirala okroglo mizo o znanstveni periodiki s področja izobraževanja.

Na okrogli mizi bodo znanstvene revije s področja izobraževanja predstavili dr. Slavko Gaber (CEPS Journal), dr. Branka Rotar Pance (Glasbeno-pedagoški zbornik), dr. Sonja Starc (Revija za elementarno izobraževanje), dr. Matej Sande (Socialna pedagogika), dr. Edvard Protner (Sodobna Pedagogika), dr. Marjan Šimenc (Šolsko polje) in mag. Marija Lesjak (Vzgoja in izobraževanje), pogovor bo usmerjala dr. Dragica Haramija.

V drugem delu bodo strokovnjaki za področje odprtega dostopa predstavili temo:

- dr. Mojca Kotar (Univerza v Ljubljani) in mag. Dunja Legat (Univerzitetna knjižnica Maribor): Kaj je odprti dostop: priporočila za založnike (urednike) in raziskovalce.

- dr. Miran Hladnik (Univerza v Ljubljani): Nova pisarija.

Sledil bo pogovor o odprtem dostopu, poskušali bodo odgovoriti na vsa pereča vprašanja, ki jih udeleženci lahko predhodno pošljejo na elektronski naslov dragica.haramija@uni-mb.si.

Untitled

V 17. krogu Štajerske nogometne lige smo bili priča velikim presenečenjem. Vodilni Fužinar je izenačil z ekipo Marles Hiše, s tem pa je njegova prednost pred drugim Lenartom skopnela na 6 točk razlike. Še večji spodrsljaj pa se je pripetil Dravograjčanom, ki so presenetljivo izgubili proti NK Pohorju.

Če bi pred tekmo med NK Pohorjem in NK Dravogradom kdo domačim Rušanom ponudil izenačujoč rezultat, bi ga zagotovo takoj podpisali. Zgodilo pa se je še več.

Usodna je bila že deveta minuta srečanja, ko je Matej Ozim podal v kazenski prostor, Sandi Levanič pa je mojstrsko zatresel mrežo favoriziranih Dravograjčanov. Gostom se je najlepša priložnost na srečanju porodila v 18 minuti, vendar je Žiga Čavnik uspešno preprečil namero Stefanoviča.

V drugem polčasu je bila posest žoge več na strani Dravograda, dobro organizirana obrambna vrsta Rušanov pa jim je onemogočala kreacijo resnejših napadov. Domači igralci NK Pohorja so odgovarjali z uspešnimi protinapadi, zapustila jih je le zbranost v zaključnih dejanjih. Kljub številnim zapravljenim priložnostim so prišli do pomembnih treh točk proti Dravogradu, ki je zdrsnil na četrto mesto Štajerske nogometne lige. Radlje je z minimalno razliko premagalo zadnjeuvrščeni Slovenj Gradec in se s tem povzpelo na tretje mesto.

1. polčas

2. polčas

Spremljajte tekme Štajerske nogometne lige vsak ponedeljek ob 20.00 na BK TV.

WNERGAP 3

V okviru programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Madžarska 2007-2013, se letos uspešno zaključuje triletni projekt z naslovom OCR – Implementacija naprednih tehnologij varstva okolja in kreativno raziskovanje na prostem. V projektu, kot projektni vodja sodeluje Energetska agencija za Podravje, ki je danes, 17. aprila v Mariboru, ob zaključku projekta, pripravila konferenco o finančno, energetsko in okoljsko učinkoviti javni razsvetljavi.

Ob zaključku projekta OCR je Energetska agencija za Podravje, danes, v hotelu Habakuk v Mariboru organizirala konferenco o finančno, energetsko in okoljsko učinkoviti javni razsvetljavi. Na konferenci sta bila prisotna tudi župan mesta Zalokaroš in župan občine Starše. Predstavniki partnerskih mest ter drugi strokovnjaki so na dogodku predstavili postopke pravilne izpeljave javno zasebnega partnerstva, pogoje za dodelitev nepovratnih sredstev in druge možnosti pridobivanja finančnih sredstev za energetsko prenovo javne razsvetljave. Zanimivo je bilo slišati predstavitev rezultatov projekta glede energetske sanacije javne razsvetljave in uporabe modernih, nadzorno regulacijskih sistemov v občini Starše in Zalakaroš. Pred konferenčno dvorano je bil možen tudi ogled novosti s področja javne razsvetljave, ki so bile predstavljene na sejmu Light + building, aprila 2014, v Frankfurtu.

V projektu OCR sodeluje 6 projektnih partnerjev iz dveh držav (Slovenije in Madžarske): Energetska agencija za Podravje, Univerza v Mariboru, Občina Starše, dva partnerja iz mesta Zalakaros in Prostovoljno Gasilsko Društvo mesta Vašvar. Cilj projekta je ureditev energetsko učinkovite in okolju prijazne javne razsvetljave v občini Starše in Zalakaroš. S čezmejnim sodelovanjem želimo prispevati k izmenjavi kadrov, znanja, izkušenj in primerov dobrih praks ter vključenosti v raziskovalno dejavnost šol in lokalnega okolja. S tem ozaveščamo tudi prebivalce na tem čezmejnem prostoru, da je to področje inovativno, zdravo in naravno dragoceno za življenje in delo.

V okviru projekta so bile v občini Starše in v mestu Zalakaroš zamenjane dotrajane stare svetilke javne razsvetljave z novimi LED svetilkami. Prve meritve kažejo, da se je zmanjšala raba električne energije za najmanj 60%. Temu posledično sledi tudi zmanjšanje izpustov CO2 in seveda stroškov. Prav tako se je na obeh sistemih zgradilo multifunkcijsko omrežje za nadzor in regulacijo, ki hkrati omogoča uporabo sistema za namene izobraževanja.

V mesecu aprilu 2014 so bile izvedene prve šole v naravi in izmenjava učencev. V okviru izmenjave učencev je Mesto Zalakaroš obiskalo preko 150 otrok iz Maribora in okolice, občino Starše pa več kot 50 otrok iz Zalakaroša. Učenci so si ogledali nove svetilke in imeli učne delavnice o varčni razsvetljavi in njenih pozitivnih vplivih na okolje. Ob obisku so se učenci seznanili tudi s pomenom meddržavnega sodelovanja in o krepitvi vezi, ker v mejnem področju živita tako slovenska kot tudi madžarska manjšina.

S projektom smo skušali lokalne skupnosti spremeniti v raziskovalno okolje in s čezmejnim delovanjem doseči boljše pogoje za bivanje prebivalcev, urediti možnost izobraževanja na prostem, omogočiti pogoje raziskovalcem ter spodbujati čezmejno sodelovanje strokovnjakov iz Madžarske in Slovenije.

ENERGAP 5

DSC_8456

Mestna občina Maribor je predstavila idejo projekta “Poletni Lent”, s katerim želijo ponovno oživiti dogajanje v mestu Maribor. Prav tako, pa bi s tem projektom lahko odprli nova delovna mesta. O ideji projekta bodo odločali na na seji Mestnega sveta, v torek 22. aprila.

Na MOM so danes predstavili idejo projekta Poletni Lent, ki bi po njihovem mnenju zagotovo pripomogel pri sami oživitvi mestnega jedra. Pretekli dve leti so gostinski lokali imeli dovoljenje za podaljšan delovni čas ter se izkazalo kot pozitivna poteza. Po koncu projekta Evropska prestolnica kulture in projekta Evropska prestolnica mladih pa je pričel veljati stari režim – skrajšani delovni časi. »Želimo ohraniti delovna mesta, ki so se v tem času izoblikovala znotraj gostinskih lokalov.« je ob tem pojasnil Mariborski župan, dr. Andrej Fištravec. Trenutno pa je tako v gostinskih lokalih na Lentu 97 rednih delovnih mest in 86 zunanjih sodelavcev.

V okviru projekta Poletni Lent bi tako mesto oživeli. Pri tem pa je županova svetovalka za pravne zadeve Patricija Jankovič dodala: »Povezali smo se z gostinci in naredili strategijo oživljanja mesta Maribor.« Projekt Poletni Lent, kot so ga poimenovali, je zasnovan od 1. aprila do 31. oktobra. V tem času se bodo na Lentu zvrstile številne prireditve, ki bodo potekale skozi ves dan pa tudi ob večerih. Prireditve naj bi bile namenjene tako vsem generacijam, saj si na MOM želijo medgeneracijskega dialoga. Tako bi naj v okviru projekta poskrbeli za glasbene, plesne in kulinarične prireditve, šahovska tekmovanja in podobno.

DSC_8456

Tako imenovani projekt Poletni Lent je zasnovan od 1. aprila pa vse do konca oktobra. V tem času se bodo na Lentu zvrstile številne prireditve, ki bodo potekale cel dan pa tudi ob večerih. Prireditve naj bi bile namenjene različnim generacijam saj si na MOM želijo medgeneracijskega dialoga. Poskrbljeno bi naj bilo za glasbo, ples, kulinarične prireditve, šahovska tekmovanja in podobno. »V trenutni težki finančni situaciji je vsa Slovenija, posebej Maribor. Vprašanje je koliko naših občanov bo lahko med poletjem kam odpotovalo. Omogočiti jim moramo, da bodo z veseljem ostali doma.« dodaja Patricija Jankovič. Poleg ohranjanja delovnih mest pa si želijo s projektom omogočiti nove zaposlitve in hkrati povečati turizem v Mariboru.

»V trenutni težki finančni situaciji je vsa Slovenija, posebej Maribor. Vprašanje je koliko naših občanov bo lahko med poletjem kam odpotovalo. Omogočiti jim moramo, da bodo z veseljem ostali doma.« je še dodala Patricija Jankovič. Poleg ohranjanja delovnih mest pa želijo s projektom omogočiti nove zaposlitve in hkrati povečati turizem v Mariboru.

DSC_8455

Mestna občina Maribor je v okviru projekta Poletni Lent določila okvir delovnega časa in sicer od 9.00 dopoldan ter vse do 05.00 ure zjutraj. Sicer bo delovni čas bo odvisen od tipa gostinskega lokala in prireditev, ki jih bodo pripravili, kot zatrjujejo s stanovalci problemov zaradi glasnosti in motenja miru ne bo. V ta namen bi naj gostinci za okoliške stanovalce pripravili prav poseben projekt. V načrtu imajo organizirati 3 sosedska srečanja, kjer se bodo lahko spoznali in zabavali. Za njih pa bodo znižali tudi cene vstopnin prireditev. »Bivati v središču mesta ni isto kot na obrobju in to je treba vzeti v zakup.« je dodal dr. Andrej Fištravec.

Zajeta slika

JSKD OI Ruše vabi v petek, 25. 4. 2014 na ogled dveh otroških gledaliških predstav »NAJ SE PREDSTAVA ZAČNE«:

Ob 10.30 uri predstava z naslovom: GOSPOD VOLK IN KOZLIČKI, v izvedbi skupine SMRK-AV-CI, gledališka skupina OŠ Lovrenc na Pohorju. Režija Mateja Žerjav.

Ob 11.30 uri druga predstava z naslovom: ČEPICA SREČE, v izvedbi skupine Igramo.com, OŠ Janka Glazerja Ruše. Režija Jana Terbuc in Metka Koper.

Zajeta slika

Predstave bo spremljal selektor Gašper Jarni.

Slika je simbolična

Občine Ruše vabi v okviru projekta Ruše Zdravo mesto na 10. tradicionalno prireditev »Dan Zemlje«, ki se bo odvijala v soboto, 19. 4. 20014, med 9. in predvidoma 15. uro v parku pred Občino Ruše.

Kot vsako leto se tudi letos – v znamenju ohranjanja in varovanja narave, sonaravnega bivanja, uporabe obnovljivih virov in naravnih pristopov – predstavljajo: ekološke kmetije, domače obrti, vrtnarije, čebelarji, … razna društva in organizacije, izobraževalne institucije (med njimi program SVIT, Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, Zavod zadihaj – trajnostna mobilnost in okolju prijazni energenti), zavodi in društva s področja varovanja narave in trajnostnega razvoja.

Tekaške priprave 2014-letak-105x150mm

Bi tekel, pa ne veš kako začeti? Bi tekla, ampak ne sama, ker je dolgočasno. Bi tekel, ampak nimaš kondicije. To so v večini vprašanja in dileme, ki si jih postavljajo ljudje, preden se odločilo za rekreacijo v obliki teka.

V okviru projekta Rad’mam TEK pripravljajo organizatorji tekaške priprave, ki bodo potekale v Radljah ob Dravi in njeni okolici. Priprave bodo trajale od meseca maja do vključno meseca septembra po naslednjem planu:

Maj, junij: skupni treningi
Julij, avgust: samostojni – individualni treningi po navodilih trenerja
September (do 21.9.2014): skupni treningi

Udeleženci tekaških priprav bodo v 5-mesečnem strokovno vodenem treningu:
spoznali in usvojili pravilno tehniko teka,
spoznali različne metode treningov (stadion, narava, trim steza),
pridobili aerobno in anaerobno vzdržljivost,
krepili mišice celotnega telesa,
izboljšali gibljivost,
pridobili teoretično znanje (treningi, športna oprema, taktika teka, prehrana).

Podrobnejše informacije o pripravah najdete na spletni strani www.radmamtek.si ali na FB-ju »TEKAŠKE PRIPRAVE«!
Tekaške priprave 2014-letak-105x150mm

image007

V okviru mednarodnega raziskovalnega projekta Global Entrepreneurship Monitor (GEM) je v zbirki »Slovenski podjetniški observatorij« izšla znanstvena monografija z naslovom: Spregledan podjetniški potencial mladih: GEM Slovenija 2013, ki jo je pripravil raziskovalni tim Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru.

Študija med drugim ugotavlja, da se je v primerjavi z letom 2012 povečal delež nastajajočih in novih podjetij in sicer s 5,42 % na 6,45 %, kar je zagotovo spodbudna novica. Žal pa se v Sloveniji še naprej nadaljuje trend upadanja zaznavanja poslovnih priložnosti v okolju. Po 20 % odraslih, ki so poslovne priložnosti v Sloveniji zaznali v letu 2012, jih je bilo v letu 2013 takšnih le še 16 %. Slovenija tako skupaj s Slovaško in Španijo zaseda 63. mesto med 67 državami. V evropskem merilu izkazuje bolj pesimistično sliko od Slovenije le še Grčija (pri kateri se je ta kazalnik glede na leto poprej izboljšal za eno odstotno točko in je v letu 2013 znašal 14 %).

Slovenci so v povprečju zelo prepričani v lastno znanje, izkušnje in sposobnosti za podjetništvo (tako meni 51 % odraslih, enako kot leto poprej), med evropskimi državami je delež višji le na Poljskem (52 %), v svetovnem merilu pa Slovenija zaseda 30. mesto med 67 državami.

V Sloveniji namerava ustanoviti podjetje v povprečju 12 % odraslih (izvzeti so tisti, ki so že podjetniško aktivni), kar je še za eno odstotno točko manj kot v letu poprej in uvršča Slovenijo na 53. mesto v svetovnem merilu. Najnižji delež v evropskem merilu zaseda Norveška (5 %).

V vseh letih raziskave GEM se soočamo z razkorakom med tem, da ljudje sicer spoštujejo podjetniški poklic, in tem, da menijo, da je podjetništvo dobra poklicna izbira, a se za podjetništvo ne odločajo v zadostni meri. V Sloveniji je tako 14,68 % odraslih prebivalcev v letu 2013 menilo, da se bodo v prihodnjih treh letih začeli ukvarjati s podjetništvom (potencialni podjetniki). Da so podjetniške namere visoke, realne aktivnosti za ustanovitev in začetek poslovanja podjema pa precej nižje, kaže podatek, da je le 3,58 % posameznikov dejansko realiziralo svoj podjem in poslujejo manj kot tri mesece (nastajajoči podjetniki). Da vsi začetki niso uspešni, kaže tudi podatek, da je podjetij, starih od tri mesece do tri leta in pol, le še 2,87 % (novi podjetniki). Skupaj je tako v Sloveniji novih in nastajajočih podjetnikov (indeks TEA) 6,45 %, kar je približno en odstotek več kot leta 2012, ko jih je bilo 5,42 %.

V letu 2012 se je močno povečalo število podjetnikov zaradi nuje, in sicer je naraslo z 0,4 % v letih 2012 in 2011 na 1,55 % v letu 2013. Takšno povečanje lahko pripišemo gospodarski krizi, ki v Sloveniji še zmeraj traja, ljudje pa so zaradi izgube službe in pomanjkanja primernih novih delovnih mest prisiljeni postati podjetniki. Slovenija, ki je imela leta 2012 najnižjo stopnjo zgodnjega podjetništva zaradi nuje med državami GEM na svetu, je letos na 15. mestu med 67 vključenimi državami. Sicer pa je med tistimi, ki so se podali v podjetništvo zaradi priložnosti, v Sloveniji 55,5 % takšnih, ki jih je motivirala želja po večji neodvisnosti in povečanju dohodka, kar prav tako pomeni precejšen padec v primerjavi z letom 2012, ko je bilo takšnih 65,7 %.

Med vsemi nastajajočimi in novimi podjetniki smo v Sloveniji lanskoletni neslavni rekord, povezan z udeležbo žensk v podjetništvu, s slabe četrtine izboljšali na slabo tretjino (31,44 %). Za nami so se npr. uvrstile Hrvaška (30,83 %), Italija (30,01 %), Grčija (29,01 %), Makedonija (28,98 %) in, zanimivo, tudi Norveška (28,88 %).

Sicer pa je bilo največ zgodnje podjetniške aktivnosti v zadnjih dveh letih zaznati v starostni skupini od 35 do 44 let. Teh podjetnikov je skoraj 33 %. Sklepamo lahko, da je takšen trend povezan z zaskrbljujočim večanjem brezposelnosti mladih, ki velja tako za Slovenijo kakor tudi za celotno Evropsko unijo. Tudi v skupini ustaljenih podjetij je najbolj zastopana starostna skupina podjetnikov med 35. in 44. letom. Sledi ji skupina podjetnikov v starostnem obdobju od 45. do 54. leta. Skupaj predstavljata 67,34 % podjetniške aktivnosti ustaljenih podjetnikov.

Znatno nižji od splošnega povprečja je delež mladih ustaljenih podjetnikov v starosti od 25 do 34 let. Teh je v Sloveniji le dobrih 7 %, medtem ko se v preostalih proučevanih skupinah držav ta delež giblje med 11 in 17 %. Še zlasti pa skrbi, da že drugo leto zapovrstjo ugotavljamo občuten padec deleža nastajajočih in novih podjetnikov z visokošolsko izobrazbo. Z 42,4 % v letu 2012 se je delež najperspektivnejše skupine zgodnjih podjetnikov zmanjšal na samo 29,3 % v letu 2013. Upad deleža podjetnikov z visokošolsko izobrazbo smo zabeležili tudi pri ustaljenih podjetnikih, kjer se je njihov delež v primerjavi z letom 2012 zmanjšal z 29,2 % na 24,9 %. Z razvojnega vidika gledano, je to zmanjševanje zelo nevarno, saj očitno podjetniški procesi ne zajamejo v zadostni meri najbolj obetavne skupine potencialnih podjetnikov.

So se pa aspiracije slovenskih podjetnikov po rasti v primerjavi z letom 2012 povečale za skoraj deset odstotnih točk (s 26 % v letu 2012 na 35 % v letu 2013). S tem se je Slovenija iz zlate sredine med inovacijskimi gospodarstvi povzpela v sam vrh, saj se je po tem kazalniku uvrstila na četrto mesto, in to kljub še vedno slabi gospodarski situaciji v Sloveniji. Očitno slovenski podjetniki verjamejo v svoje sposobnosti in se spogledujejo predvsem z obetavnimi tržnimi nišami in tujimi trgi. Sicer pa so najviše uvrščene države med inovacijskimi gospodarstvi v letu 2013 Tajvan, Singapur, Japonska, Koreja in Slovenija. Povečal se je tudi delež nastajajočih in novih podjetnikov, ki poročajo, da imajo njihova podjetja vsaj 1 % kupcev zunaj Slovenije, in sicer z 61 % na 74 %, kar kaže, da se že skoraj tri četrtine slovenskih nastajajočih in novih podjetnikov podaja na tuje trge. Po kazalniku, da več kot 25 % kupcev prihaja iz tujine, je na prvem mestu Singapur.

Raziskovalna metodologija GEM se poleg anketiranja odraslih prebivalcev opira tudi na mnenja izbrane skupine nacionalnih strokovnjakov, ki ocenijo specifične pogoje delovanja določenega nacionalnega gospodarstva. Tako dobimo še dodaten vpogled v okvirne pogoje, v katerih podjetniki začenjajo in razvijajo svojo aktivnost. Na temelju tega dela raziskave ugotavljamo, da so bili temeljni okvirni pogoji za podjetništvo v Sloveniji v letu 2013 ponovno ocenjeni zelo kritično. Najvišjo povprečno oceno si je na lestvici od 1 do 5 prislužil okvirni pogoj dostop do fizične infrastrukture, potrebne za poslovanje podjetij (3,89), najnižjo povprečno oceno pa okvirni pogoj, ki se nanaša na zasnovanost in vodenje vladne politike v podporo novih in rastočih podjetij (1,91), kakor tudi razpoložljivost različnih finančnih virov za nova in rastoča podjetja. Temu sledijo kulturne in družbene norme, gospodarska kriza ter pomanjkanje zmogljivosti za podjetništvo.

Pri ocenjevanju vladne politike in vladnih programov za spodbujanje nastajajočih in rastočih podjetij so izvedenci kot največji zaviralni dejavnik v letu 2013 navajali predvsem državno birokracijo ter nestimulativno davčno politiko, pa tudi zakonodajo na makro ravni in na občinski ravni. V okviru finančne podpore menijo, da je v letu 2013 predvsem primanjkovalo finančnih mehanizmov za zagon novih, rastočih ter inovativnih podjetij. Izvedenci kot slabost za razvoj podjetništva v Sloveniji štejejo tudi pomanjkanje podjetniške kulture, predvsem pa izpostavljajo, da podjetništvo zavirajo negativna klima za podjetništvo, podcenjevanje, odnos do uspeha in podjetnih posameznikov, manjša nagnjenost k tveganju, pa tudi pomanjkanje notranje podjetniške kulture obstoječih podjetij. Po mnenju izvedencev nastajanje in rast novih podjetij ovira tudi nestabilna politična in gospodarska situacija v državi in nestabilnost pogojev za poslovanje.

Največ priporočil za izboljšanje podjetniškega okolja v Sloveniji so nacionalni izvedenci navedli tam, kjer hkrati vidijo tudi največ slabosti. To je na področju finančne podpore (56 %) in vladne politike (47 %), pa tudi na področju izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo (47 %).

Kot daje vedeti že naslov monografije, je eno izmed razvojno najbolj kritičnih področij, na katere opozarja raziskava, spregledan podjetniški potencial mladih. Še zlasti tistih z visoko izobrazbo, ki jih je v strukturi slovenskih podjetnikov vse manj. Da bi ta trend zaustavili, je treba ustvariti primerne pogoje, da bodo talentirani posamezniki svoja podjetja ustanavljali in razvijali v Sloveniji. Nujno je treba zato izoblikovati povezovanje vseh akterjev podjetniškega ekosistema in sicer na ustreznih sodobnih programih, ki bodo uveljavljali sodobno podjetniško politiko, ki v ospredje postavlja podpiranje podjetniškega talenta, kreiranje učinkovitega start-up ekosistema in podjetja, ki so sposobna preboja in rasti. Dolgoročno je treba tako pozornost od »malega gospodarstva« preusmeriti na podjetnika in razumeti, da je podjetništvo osebna izbira in vselej lokalno ugnezdeno.

Global Entrepreneurship Monitor (GEM) je obsežna svetovna raziskava, v okviru katere se že vse od leta 1999 proučuje zgodnje faze podjetniške aktivnosti, ustaljena podjetja in dejavnike, ki vplivajo na rojevanje novih podjetij. Lansko leto je GEM intervjuval 197.000 odraslih v 69 državah različnih geografskih in razvojnih značilnosti, sodelovalo je okrog 3.800 nacionalnih izvedencev, v 15 letni zgodovini GEM pa je sodelovalo preko 400 raziskovalcev v 100 državah. Slovenija se je raziskavi, ki jo koordinira koordinacijski tim na London Business School (Velika Britanija) in Babson College (ZDA), pridružila leta 2002, z njo pa smo v Sloveniji dobili odgovore na vprašanja, kako podjetna je Slovenija, kam se na področju podjetništva umeščamo v svetovnem merilu ter kako bi podjetništvo lahko pospešili.

Nosilec slovenskega dela raziskave je Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, ki skupaj z raziskovalci iz ostalih nacionalnih timov tudi aktivno sokreira nadaljnji razvoj vsebine in metodologije raziskave, raziskovalni tim pa sestavljajo prof. dr. Miroslav Rebernik (vodja), prof. dr. Polona Tominc, dr. Katja Crnogaj, prof. dr. Karin Širec, doc. dr. Barbara Bradač Hojnik ter mag. Matej Rus. Raziskavo podpirajo SPIRIT, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru.

Podrobni rezultati raziskave so dostopni na spletnih straneh Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij: http://epfip.uni-mb.si in http://www.gemslovenia.org ter na globalni strani www.gemconsortium.org, kjer najdete tudi rezultate raziskav podjetništva v preteklih letih, podatkovne baze in številne druge informacije o svetovni raziskavi.

phoca_thumb_l_cistilna akcija 2014 8

05. aprila 2014 je potekala prostovoljna čistilna akcija v organizaciji Občine Dravograd in vseh petih krajevnih skupnosti pod geslom »OČISTIMO NASELJA V OBČINI DRAVOGRAD«, ki je potekala pod okriljem »Očistimo« Društva Ekologi brez meja. V akciji so sodelovale vse KS, krajani vključeni v različna društva, ki delujejo v KS, ribiči, lovci, gasilci, planinci, upokojenci, dijaki gimnazije Slovenj Gradec, učenci OŠ Šentjanž, člani NŠ Roberta Korena Dravograd.

Ožji sodelavci, ki so skrbeli za dobro organizacijo in izvedbo čistilne akcije, so bili: Adi KRALJ, Jože RAVNJAK, Branko RIŽNIK, Lucija ČEVNIK, Marko KOGELNIK, Branko FERK, Bogdan BREZOVNIK, Vili ŠTUMBERGER, Oskar ŠALOVEN, Dragica JURJEVEC, Robi PREGLAU, Boštjan DAMIŠ, Marjan EPŠEK, Tilen ČERU ter uslužbenci Občinske uprave; Jelka OČKO, Bojana FLIS, Marko VERČNIK, Bernarda GRUDNIK in Klemen MARKOTA.

Udeležba prostovoljcev je bila naslednja:
- 53 krajanov KS Črneče (11 z Dobrove in Podklanca, 14 iz Črneč – krajani in dijaki ter 28 lovcev LD Libeliče);
- 82 krajanov KS Dravograd (7 iz Meže, 16 z Ojstrice- krajani in člani Društva Iskravčki, 23 gasilcev, upokojencev in dijakov, 15 planincev in 18 lovcev LD Dravograd ter 3 uslužbenci delavci JZ Dravit);
- 84 krajanov KS Libeliče (krajani, člani različnih društev, dijaki ter zaposleni CŠOD Ajda)
- 58 krajanov KS Šentjanž ( 43 iz Otiškega vrha–Žabje vasi, Sv. Jederti – Bukovske vasi, gasilcev, dijakov in 15 lovcev LD Bukovje);
- 22 krajanov KS Trbonje;
- 90 ribičev Koroške ribiške družine;
- 60 mladih nogometašev Nogometne šole Roberta Korena je dne 4. aprila
phoca_thumb_l_cistilna akcija 2014 5
2014 poskrbelo za čiščenje površin okolice športnih objektov na Špicfeldu in poti do Ribiškega doma;
- 220 učencev in delavcev OŠ Šentjanž je zaradi sobotnega slabega vremena akcijo čiščenja dela KS Šentjanž izpeljalo 8. aprila 2014 v opoldanskem času.

Namen akcije je bil čiščenje razpršenih komunalnih odpadkov v posameznih krajih občine, sprehajalnih, učnih in kolesarskih poteh, ob lokalnih in gozdnih cestah ter brežinah rek. Odpadke smo zbirali ločeno, suho – mokro.
V akciji je bilo udeleženih skupaj 669 prostovoljcev. Po podatkih JKP Dravograd d.o.o., ki je poskrbelo za odvoz, je bilo zbranih 3.300 kg mešanih odpadkov. Z veseljem ugotavljamo, da je vsako leto naše okolje bolj čisto, saj zberemo vedno manj odpadkov, za kar gre zahvala vsem krajanom in krajankam oziroma občanom in občankam naše občine.
phoca_thumb_l_cistilna akcija 2014 7
Pomladanska akcija zbiranja in odvoza kosovnih odpadkov v Občini Dravograd bo potekala v KS v času od 14.4.2014 do 17.4.2014. Podrobnosti so razvidne v objavljenem urniku JKP Dravograd d.o.o. na naslovu, http://www.jkp-dravograd.si/images/stories/pdf/kosovni-odpadki-2014.pdf. V KS Trbonje je bilo zbiranje kosovnih odpadkov izvedeno v času akcije čiščenja, kjer so krajani na parkirišču pri gasilskem domu odložili za 4960 kg kosovnih odpadkov.
Občani lahko kosovne odpadke brezplačno vsak delovni dan oddajo tudi na Zbirnem centru v Otiškem vrhu.

Vsem prostovoljcem, udeležencem letošnje akcije se iskreno zahvaljujemo.

Vir: Občina Dravograd

d6

Člani smo se 5. aprila zbrali na zboru članov društva. Na dnevnem redu so bile običajne teme, ki so obravnavane na tovrstnih dogodkih. Tako smo pregledali delovanje društva v letu 2013 v vsebinskem in finančnem smislu ter načrtovali delo in finance za leto 2014. Poleg standardnih vsebin smo se pogovarjali tudi o spremembi Pravil društva, saj nekatera določila niso bila več usklajena z Zakonom o društvih.

Naše delo so pohvalili tudi gostje, kot so Župan Občine Podvelka, gospod Anton Kovše, Predsednik medobčinske zveze društev upokojencev, gospod Janez Gologranc in krajevni zdravnik, gospod Ivan Kralj, dr. medicine. Veseli smo bili tudi udeležbe častnega občana Občine Podvelka, našega člana, mag. Jožeta Marhla.
d9
Delovna predsednica je predstavila tudi razmišljanja o pristopu k projektu »Starejši za starejše«, ki je projekt ZDUS. Za začetek bi opravili anketo med občani starimi 70 in več let. Po obdelavi dokumentov, pridobljenih z anketo, bi izdelali elaborat o upravičenosti pristopa k projektu in se lotili konkretnega dela, v kolikor bi starejši izkazali interes za projekt. Po končanem uradnem delu, se je začelo veselo druženje.
d1
D. Kovše Ketiš, FOTO: B. Kovše

Vir: Občina Podvelka