Nogometaši Maribora so v tekmi 14. kroga Prve lige Telekom Slovenije premagali Gorico z 1:0 (0:0).

Nogometaši Maribora so dosegli tretjo zaporedno zmago in vsaj do jutri bodo na vrhu prvenstvene lestvice. V domačem Ljudskem vrtu so gostili vselej neugodno Gorico, ki pa tokrat ni bila tako nevarna, da bi domačim preprečila pot do načrtovanih treh točk.

Domači so začeli napadalno. Trener Darko Milanič je v napadu tudi tokrat zaupal izkušenemu paru Marcos Tavares-Milivoje Novaković. Slednji je bil v 6. minuti v izjemni priložnosti. Po podaji Erika Janže z leve strani je neovirano streljal z glavo, a žoga je zletela mimo gola. Mariborčani so po vnovičnem strelu Milivoja Novakovića z glavo zahtevali enajstmetrovko, saj so menili, da je Uroš Celcer ob posredovanju igral z roko. Akcije pred gostujočimi vrati in streli nanje so se vrstili. V 19. minuti se je Marcos Tavares odločil za strel z roba kazenskega prostora, Grega Sorčan je uspešno posredoval. Tudi pri strelu Dina Hotića z 22 metrov je žogo preusmeril v kot.

V drugi polovici prvega dela tekme so tudi gostje zapretili. V 26. minuti se je izkazal Jasmin Handanović, ko je iz bližine ubranil strel Andreja kotnika. V 38. minuti se je Rifet Kapić odločil za strel z roba kazenskega prostora, žoga pa je zletela čez gol. Eno minuto kasneje se je Novaković spet znašel v priložnosti. Po podaji Hotića je njegov strel z roba kazenskega prostora končal tik mimo desne vratnice. Handanović si je v hladnem vremenu še enkrat ogrel dlani, ko je v 41. minuti še ubranil strel Kotniku, ki je žogo tokrat poslal z roba kazenskega prostora.

Domači so v drugem polčasu hitro prišli do želenega vodstva. V 48. minuti je Dejan Mezga izvajal kot z desne strani, Marko Šuler je bil pred vrati najbolj spreten in žogo preusmeril v mrežo. Na novi preizkušnji je bil Sorčan v 56. minuti, ko je po strelu Hotića z 20 metrov žogo uspešno odbil. Nato so gostje igro prenesli na polovico Maribora, a pobuda ni bila učinkovita. V 77. minuti bi Novaković lahko rešil odločitev o zmagovalcu, a je iz ugodnega položaja zadel Sorčana. V končnici so gostje poskušali resneje ogroziti vrata Maribora, toda domači so vse napade brez večjih težav ubranili. Zdaj tekmeca to sredo v Ljudskem vrtu čaka še povratna tekma četrtfinala slovenskega pokala. Na prvi tekmi je bilo 1:1.

V državnem prvenstvu bodo Mariborčani v prihodnjem krogu gostovali v Kidričevem, Gorica pa se bo doma pomerila z Rudarjem.

Vir: STA

Mariborčani so včeraj v Nyonu dobili nasprotnike v Ligi Prvakov, ki bo med 22. in 27. novembrom potekala v mariborski Dvorani Tabor.

Po uvrstitvi v osmino finala Lige prvakov, ki so si jo Mariborčani priborili v ukrajinskem Lvivu in dodelitvi organizacije elitnega dela Lige prvakov v futsalu je mariborski futsal klub PROEN Maribor včeraj v Nyonu dobil tudi svoje nasprotnike.

Proen Maribor
FOTO: Jure Veber

Žreb je v Maribor, ki bo zraven Zagreba, Lizbone, in kazahstanskega Almatya gostil enega od štirih turnirjev Lige prvakov poslal španskega prvaka Inter Moviestar, na čelu z največjim zvednikom futsala Ricardinhem, srbskega prvaka Ekonomac iz Kragujevca in češkega prvaka Chrudim. Skupina je izjemno atraktivna, še posebej zaradi španske ekipe.

Ricardinho
Foto: YouTube

Za danes razpisane 8. izredne seje mariborskega mestnega sveta ni bilo, ker se je vabilu nanjo odzvalo zgolj 19 mestnih svetnikov, četudi naj bi razpravljali o – za mnoge izredno pomembni temi – umestitvi Azilnega doma za migrante na Sokolsko ulico v Mariboru. Sklenili so, da bodo točko umestili na dnevni red redne seje, ki bo prihodnji četrtek. Je pa (po razpletu) državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Andrej Špenga pojasnil, da Maribor sploh ni v načrtih o vzpostavljanju azilnih domov.

“Maribor ni prioriteta“, je uvodoma poudaril Špenga. Pojasnil je, da bodo morebitne migrante in begunce, če bodo prišli, nameščali najprej v stavbe v državni lasti, nato v stavbe v občinski lasti, šele kot tretjo možnost v stavbe, ki bi jih ponudili zasebniki. Prav stavbo na Sokolski pa naj bi ponudil zasebnik. Maribor sicer že ima integracijsko hišo, ki so jo vzpostavili pred več kot devetimi leti (v času županskega mandata Franca Kanglerja). Tudi ta, po besedah Špenge, trenutno ni med možnimi lokacijami, niti ni načrtov za vzpostavitev Azilnega doma na Sokolski (glej video izjavo Andreja Špenge).

A ne glede na vse, je bilo med Mariborčani čutiti dvome, pomisleke tudi strah, zato so se v Novi ljudski stranki odločili, da je ta tema toliko pomembna, da jo želijo obravnavati na izredni seji. Zbrali so 12 podpisov, a danes se ta seja ni zgodila. Milan Mikl, mestni svetnik NLS, je bil nad nesklepčnostjo razočaran, a pravi, da razume kolege, ki niso prišli (glej video izjave Milana Mikla).

Med ostalimi svetniki pa je bilo videti kar nekaj zmajevanja z glavo in slišati komentarje, češ, da so prišli zaman, da je obravnava tema z enega zornega kota res zelo pomembna, a z drugega nična, glede na to, da Maribor ni omenjen med lokacijami, kjer naj bi vzpostavili Azilni dom… Čeprav sta župan Andrej Fištravec in podžupan Saša Pelko predlagala, naj zbrani opravijo vsaj razpravo, izvedo vsaj osnovne informacije, dovolijo, da – tako Mikl, kot predstavnik sklicateljev izredne seje, kot tudi Špenga kot poročevalec o državnih ukrepih s tega področja – predstavita svoje gradivo, svetniki temu niso sledili (glej video izjav Gregorja Pivca in Saše Pelka).

O morebitni umestitvi Azilnega doma na Studence ter varnostnih vprašanjih bodo razpravljali prihodnji četrtek, 27.10. na redni seji.

V Mariboru je danes uradno stekla gradnja novega vrtca Pekre, ki ga tamkajšnji otroci, starši in vzgojitelji zaradi dotrajanosti dosedanje lokacije nestrpno čakajo. Investicija, vredna nekaj manj kot milijon evrov, je ena izmed volilnih obljub župana Andreja Fištravca, a je dolgo trajalo, da so prišli do rešitve, sprejemljive za občinsko blagajno.

Vrtec Pekre, ki deluje kot enota Vrtca Studenci in ga obiskuje 44 otrok, je nameščen v dotrajani vili, zgrajeni pred več kot 150 leti. Zaradi tega po mnenju zaposlenih in staršev ne ustreza sodobnim standardom vzgoje otrok, nekateri imajo celo pomisleke glede varnosti in zdravja otrok. Investicijske dokumente za izgradnjo novega vrtca na zemljišču v lasti občine ob kulturnem domu v Pekrah so izdelali že leta 2011, a doslej niso uspeli zbrati denarja za to. V zadnjem letu so na občini preigravali različne rešitve, med drugim izvedbo v javno-zasebnem partnerstvu, nazadnje pa jim ni preostalo drugega, kot da se zadeve lotijo sami.

Da so lahko zagotovili sredstva v letošnjem občinskem proračunu, se je morala občina dodatno zadolžiti. Na razpis za izvajalca gradbenih del je prispelo deset ponudb, na koncu je bilo izbrano podjetje Markomark Nival iz Vidma pri Ptuju, ki se po rešitvi pritožbe enega od neizbranih ponudnikov zdaj lahko loti dela.

Vrtec Pekre je edina večja načrtovana novogradnja v Mariboru v letošnjem letu. Na terenu danes, ko si jo je ogledal župan Andrej Fištravec z novinarji, sicer še ni bilo opaziti kakšnih premikov.

Danes je namreč potekala le t. i. uvedba v delo, kar med drugim vključuje pregled dokumentacije in izdelavo podrobnejših načrtov za delo. Že prejšnji teden je Elektro Maribor začel s prestavljanjem električnega kabla, ki teče čez zemljišče. V ponedeljek bo po napovedih sledilo količenje terena in nameščanje strojev, zatem pa dejanska gradnja.

V novi vrtec septembra 2017

Vrtec naj bi bil zgrajen do začetka prihodnjega šolskega leta. Ravnateljica Vrtca Studenci Marjanca Karba je pri izražanju zadovoljstva še previdna, saj so enkrat že bili razočarani. “Leta 2014 smo že bili z izvajalcem na parceli dogovorjeni, da se bo začelo, pa temu ni bilo tako,” je dejala.

Projekt se je sprva ocenjeval na 1,5 milijona evrov, zdaj pa so ga znižali na 994.000 evrov. “Zreduciran ni v smislu vsebine, ampak v smislu nekaterih tehničnih rešitev. Res pa je, da smo poskušali zadevo urediti čim bolj ekonomsko racionalno,” je pojasnil župan.

Novi vrtec, ki bo imel okoli 640 kvadratnih metrov uporabnih površin, naj bi sprejel 76 otrok v dveh oddelkih prvega starostnega obdobja in dveh oddelkih drugega starostnega obdobja. Poleg štirih igralnic bo imel večnamensko avlo, dva prostora za individualno obravnavo, prostore za zaposlene, kuhinjo in urejeno zunanje igrišče. “Najbolj se veselimo igrišča, saj zdaj nimamo svojega igrišča. Imeli bomo tudi veliko več notranjih površin, med drugim tudi prostor, kjer se bo naš kader lahko sestajal. Tega namreč zdaj nimamo,” je pojasnila ravnateljica.

Pred Štukom se bo v ponedeljek 24. oktobra odvil KOSTANJEV ŽAR. Že tradicionalno boste lahko tekmovali v peki kostanjev, s pričetkom ob 17:00. 9 ekip se bo potegovalo za naziv najboljšega peka kostanjev, prve tri ekipe bodo tudi nagrajene.

Kot obljubljajo organizatorji, bo z vami tudi profesionalni kostanjepek, pri katerem boste dobili pečene kostanje, in to zastonj, poskrbeli pa so tudi za mošt. Tisti, najbolj željni mošta in kostanjev, pa pridete na svoj račun. Udeležili se boste lahko prvega študentskega kostanj pong-a.

Za vzdušje med samim dogajanjem bo poskrbel DJ.

Več v videu:

V tem tednu je minila točno polovica mandata mariborskega župana Andreja Fištravca. Kaj so počeli do sedaj, po čem si bodo in bomo zapomnili prvo polovico, kakšne so številke, realizacija predvolilnih obljub in nenazadnje bilance po dveh letih? Na ta in številna druga vprašanja je Fištravec ODKRITO odgovoril med pogovorom s Špelo Žerjal.

Preverite v videu:

Tina Maze je v Söldnu na najbolj težko pričakovani novinarski konferenci leta sporočila odločitev o prihodnosti in nadaljnjih načrtih. S šokantnimi informacijami ni postregla, potrdila je že dalj časa znano in odloženo odločitev, da se bo poslovila od vrhunskega tekmovalnega športa. Za slovo od navijačev si želi še enkrat nastopiti v Mariboru.

Tina Maze
Foto: STA

Izbira Söldna, kjer se bo v soboto in nedeljo z ženskim in moškim veleslalomom odprla jubilejna 50. sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju, ni bila naključna. Prav v Söldnu je leta 2002 osvojila prvo od skupno 26 zmag, ki jih je dosegla na tekmah svetovnega pokala.

Današnje slovo od belega cirkusa ni dokončno, želi še enkrat nastopiti v Mariboru na tekmovanju svetovnega pokala za Zlato lisico. Če bo vreme prizadevnim pohorskim smučarskim delavcem naklonjeno in bo Zlata lisica prihodnje leto januarja res v Mariboru, si želi najuspešnejša slovenska alpska smučarka in športnica v zgodovini nastopiti na veleslalomu 7. januarja. Seveda si želi, da bi ji šla Mednarodna smučarska zveza (Fis) toliko na roko in bi, kljub enoletnemu tekmovalnemu premoru, startala v prvi jakostni veleslalomski skupini, torej s startno številko od 1 do 7.

Z nastopom pred navijači, prijatelji, družinskimi člani, sponzorji, domačimi ljubitelji smučanja, prav na Zlati lisici v Mariboru, bi se ji izpolnila velika želja, za katero je ob koncu burne in dramatične za zdaj uradno poslednje sezone 2014/15 v svetovnem pokalu ostala prikrajšana.

Na vprašanje, ali si glede na značilno in že prislovično tekmovalno miselnost velike borke želi na zadnji tekmi v karieri zmagati in ne le nastopati ter pomahati navijačem v slovo, je bila skorajda nedvoumna: “Zmagati? Po duši sem zmagovalka in me to ‘matra’, ali bi, če bi šla še enkrat na start, šla na zmago ali ne. Seveda je to odvisno od tega, v kakšnem stanju in kondiciji bom. Je stvar časa in mojega dela, kolikor se bom s tem ukvarjala. Res pa je, da si želim biti še enkrat na startu, možnosti za to bi vsekakor morala imeti, se zahvaliti navijačem, domači publiki, vam novinarjem. Če je to en šov, naj bo to en šov. Se mi zdi, da sem bila za to, glede na to, da je bila do konca tekme v Meribelu tako huda bitka, malce prikrajšana, in si želim to enkrat doživeti.”

Prav na Zlati lisici v Mariboru, na veleslalomu, ki je bil njena prepoznavna disciplina, kasneje je seveda tekmovala v vseh petih disciplinah in v vseh dosegla odličnost in tudi zmagovala, je kot petnajstletno dekle leta 1999 prvič nastopila v svetovnem pokalu alpskih smučark. Seveda takrat prve vožnje ni končala, v Mariboru pa je tudi prvič stopila na oder za zmagovalke.

Triintridesetletna olimpijska in svetovna šampionka je tako za še nekaj mesecev odložila dokončno slovo od belega cirkusa in vrhunskega športa. Tina Maze si je maja lani uradno vzela tekmovalni premor, v tem času so dozoreli načrti za prihodnost, kaj bo počela po koncu ukvarjanja z vrhunskim tekmovalnim športom. Na Pedagoški fakulteti v Mariboru je dokončala univerzitetni študij ter pridobila naziv profesorice razrednega pouka, a za zdaj kaže, da se s tem poklicem ne bo ukvarjala. “Odprlo se je ogromno drugih obveznosti, ob tem se bom še pripravljala na tekmo, kam me bo to pripeljalo, pa bo prikazal čas,” je dejala Črnjanka, ki jo čaka poslovno sodelovanje z italijanskim izdelovalcem športne opreme in oblačil Fila.

Še naprej bo ostala povezana z belim cirkusom, športi na snegu in alpskim smučanjem kot komentatorka evropske televizijske mreže Eurosport. Z Eurosportom bo sodelovala vsaj do konca olimpijskega ciklusa, torej zimskih olimpijskih iger, ki bodo leta 2018 v južnokorejskem Pyeongchangu.

Čustva na zelo dobro obiskani novinarski konferenci v dizajnerskem hotelu Bergland v Söldnu so bila močna, ni manjkalo solz. Čustva so premagala tudi njenega življenjskega partnerja Andreo Massija, vodjo prav posebnega projekta, samostojne ekipe Team to aMaze, s pomočjo katere je Mazejeva iz obetavne in nadarjene tekmovalke postala serijska zmagovalka in šampionka največjega svetovnega merila, poznana tudi po vsem smučarskem svetu.

“Team to aMaze je malo nora ideja, ki jo je težko opisati s samo enim pridevnikom in opisati samo z enim pridevnikom, kaj vse je bilo narejeno. Uporabil bi več pridevnikov, malo noro, malo genialno, neverjetni talent, ki je Tina Maze, in revolucionarno. Narediti nekaj novega je težko, nam je uspelo,” je povedal Massi, strateg in arhitekt fenomenalne športne kariere. Med vsemi bitkami, nastopi, prvenstvi in tekmovanji, dosežki in uspehi, je Massi izpostavil prvo kolajno na svetovnem prvenstvu leta 2009 v Val d’Iseru, ko je Tina s 15. mesta po prvi vožnji, v drugi skočila na drugo mesto za prvo veliko srebro. Prav tako imata zanj posebno veljavo Tinini zlati olimpijski kolajni v smuku in veleslalomu, prvi slovenski na zimskih olimpijskih igrah, leta 2014 v Sočiju.

Pred novinarsko konferenco Tine Maze je v lobiju hotela Bergland novinarsko konferenco pripravila tudi mlada, dvanajst let mlajša, ameriška šampionka Mikaela Shiffrin, ki ima o Tini Maze zelo dobro mnenje in je prepričana, da bo, če bo nastopila na kateri od tekem svetovnega pokala, lahko še zelo nevarna.

Vir: STA

Jutri se bo pričela težko pričakovana gradnja novega vrtca Studenci – enota Pekre.

Gradnja novega vrtca v Pekrah, ki bo nadomestil dotrajane prostore 150-letne zgradbe, v katerih otroci iz Peker in okolice preživljajo dopoldneve sedaj, se bo jutri vendarle pričela.

Kot so sporočili iz Mestne občine Maribor je “nov vrtec Studenci – enota Pekre ena izmed volilnih obljub župana dr. Andreja Fištravca, ki sedaj končno prehaja v realizacijo.”

Z deli bodo pričeli jutri, 21. oktobra, izvajalec del pa je ptujsko podjetne Markomark Nival d.o.o.. Vrednost izvedbe del je ocenjena na 993.596 evrov.

Drzni ropar je včeraj dopoldne v bližini Treh ribnikov v Mariboru pristopil do 31 – letnice, ji zagrozil z nožem in od nje zahteval denar. Ženska se je roparja prestrašila in pred njega vrgla denarnico.

Neznani storilec je 31 – letni ženski grozil na potki, ki vodi od prvega ribnika proti Kalvariji. Oškodovanka se je roparja prestrašila in pred njega vrgla denarnico, v kateri je ob gotovini imela še svoje dokumente. Ropar je denarnico pobral in stekel v smeri proti Kalvariji. Oškodovanke ob ropu ni poškodoval.

Mariborski policisti so poslali opis storilca:
– neobrit moški, visok okoli 180 cm, star okoli 30 let, oblečen je bil v črno jakno in črne hlače, na glavi je imel črno volneno kapo, okoli vratu pa črn šal, s katerim si je med ropom zakrita usta.

Fotorobot neznanega storilca; FOTO: PU Maribor

Policisti pozivajo vse, ki bi karkoli vedeli o tem dejanju, storilcu ali odtujenih predmetih, da o tem obvestijo policijo na interventno številko 113 ali na anonimni telefon Policije 080 1200.

Delovna skupina za zaposlovanje pri mariborskem svetu invalidov danes v tamkajšnjem rehabilitacijskem centru Soča pripravlja posvet o zaposlovanju Sprejmem izziv – sem zaposljiv. Kot so pojasnili na Mestni občini Maribor, je namen posveta predstavitev zakonodajnih ukrepov za dvig zaposljivosti invalidov in zaposlitvenih možnosti za invalide.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na področju spodbujanja zaposlovanja invalidov oblikovalo vrsto ukrepov, ki jih bo na posvetu predstavil Tomaž Čučnik iz direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja. O zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov bosta spregovorili tudi Suzana Butolen in Brina Weissensteiner iz mariborske območne službe zavoda za zaposlovanje, nato pa bosta prikazana še primera dobrih praks v Soči in Ozari.

Delodajalci lahko z davčnimi olajšavami za zaposlovanje invalidov, ki imajo uradni status invalidne osebe, so gluhi ali imajo stoodstotno telesno okvaro, pridobijo pravico do znižanja davčne osnove v višini 50 ali celo 70 odstotkov plače zaposlene osebe. Omejitve pri delu zaradi invalidnosti lahko delodajalci večinoma nadomestijo z ustreznimi prilagoditvami delovnega mesta in delovnega okolja ter uporabo novih tehnologij, pri tem pa so prav tako lahko deležni določenih finančnih ugodnosti.

Invalidi izdelujejo obešalnike; FOTO: STA

Slovenska zakonodaja ob tem predvideva kvotno zaposlovanje, h kateremu je zavezan vsak delodajalec, ki zaposluje najmanj 20 delavcev. Gre za obvezni delež zaposlenih invalidov od celotnega števila zaposlenih delavcev, pri čemer kvota ne more biti nižja od dveh in ne višja od šestih odstotkov od skupnega števila zaposlenih. Tisti delodajalci, ki kvote ne izpolnjujejo, morajo plačati prispevek v invalidski sklad jamstvenega in invalidskega sklada, tisti, ki jo morda presegajo ali niso zavezanec za kvoto, pa lahko ob zaposlitvi invalida uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali nagrado za preseganje kvote. Slednje velja tudi za samozaposlene invalide.

Ob tem lahko delodajalci v primeru podporne zaposlitve z delavcem invalidom uveljavljajo tudi druge spodbude pri skladu za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov in plačilo stroškov storitev v podpornem zaposlovanju. Spodbujanje zaposlovanja invalidov je bila ena osrednjih tem tudi ob nedavnem dnevu odprtih vrat zavoda za zaposlovanje. Generalna direktorica zavoda Mavricija Batič je takrat navedla spodbuden podatek, da je bilo konec letošnjega avgusta na zavodu prijavljenih 15.961 invalidov, kar je 6,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, število zaposlitev invalidov pa se povečalo za petino.

VIR: STA

Na današnji slovesnosti v počastitev praznika Mestne občine Maribor bodo naziv častnega občana mesta podelili upokojenemu profesorju Božidarju Krajnčiču, ki je med drugim zaslužen za Univerzitetni kmetijski center in Botanični vrt Univerze v Mariboru. Posebnega priznanja bosta deležna še zavod Detel in novinar Franček Jauk.

Te osrednje nagrade mesta podelijo vsako leto v počastitev praznika Mestne občine Maribor, ki se obeležuje 20. oktobra, na dan, ko je bil Maribor prvič omenjen v pisni listini iz leta 1164. Med častnimi občani so nekdanji župan Alojz Križman, rektor Ludvik Toplak, zdravnik Kurt Kancler, pisatelj Boris Pahor, lani pa je ta naziv prejel upokojeni pomožni škof Jože Smej.

Kot izhaja iz obrazložitve občinske komisije za priznanja in nagrade, si zaslužni profesor Božidar Krajnčič zasluži naziv častnega občana mesta za svoje življenjsko delo in zasluge, dosežene pri dolgoletnem strokovnem delu na področju biološke znanosti, za izgradnjo Univerzitetnega kmetijskega centra in Botaničnega vrta Univerze v Mariboru ter osebni prispevek njegovega dela k ugledu mesta in na mednarodnem področju.

Krajnčič je bil v letih 1983 in 1985 kot prorektor za raziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru pobudnik integriranega informacijskega sistema univerze, obenem je močno prispeval pri prehodu biologije na visokošolski oziroma univerzitetni študij današnje filozofske fakultete v Mariboru.

Kot redni profesor na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede je pomembno doprinesel k znanstveno-raziskovalni in pedagoški dejavnosti fakultete. V 90. letih je ustanovil Univerzitetni kmetijski center, prav tako je bil zaslužen za izgradnjo Botaničnega vrta Univerze v Mariboru, ki je v letu 1999 postal del združenja mednarodno priznanih botaničnih vrtov.

Povezan je s številnimi uspešnimi projekti tudi v gospodarstvu. Med drugim je uspešno vodil številne temeljne raziskovalne projekte Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, v okviru katerih je proučeval problematiko škodljivcev in bolezni v gozdovih Slovenije ter varstvo gozdov.

Listino mesta Maribor bodo letos podelili zavodu Detel za njegove dosežke na področju zaposlovanja težje zaposljivih invalidov. Zavod je bil ustanovljen leta 2005 v Mariboru z enoto v Murski Soboti, kasneje se mu je pridružila še enota na Ptuju. Danes kot največji zaposlitveni center v Sloveniji povezuje okoli 140 oseb, od tega 57 invalidov na zaščitenih delovnih mestih.

Zlati grb mesta Maribor pa prejme Franček Jauk za dolgoletno novinarsko in publicistično delo ter osebni prispevek pri ustvarjanju slovenskega dokumentarnega filma. Med njegovimi odmevnejšimi stvaritvami so dokumentarna filma o Antonu Trstenjaku in Leonu Štuklju ter portreti dobitnikov Borštnikovih prstanov.

Vir: STA

Člani mariborskega društva za cerebralno paralizo Sonček so se danes mudili na obisku v Bruslju. Tja jih je povabila evropska poslanka Romana Tomc. Evropski parlament in mesto so obiskali tako uporabniki društva kot tudi njihovi spremljevalci ter družinski člani.

Pred meseci je bila evropska poslanka Romana Tomc gostja društva v Mariboru, kjer je tudi organizirala posvet na temo Akta o dostopnosti. Tudi tokrat so se z obiskovalci dotaknili te teme, ki bo v naslednjih mesecih aktualna v Evropskem parlamentu. “Kar smo se pred pol leta dogovorili, to sedaj uresničujemo. Rada bi izrazila vse občudovanje vam, ki ste danes prišli v Bruselj. Lahko ste vzor vsem skupinam. Ne samo tisti, ki ste na invalidskih vozičkih, temveč tudi vaši spremljevalci. Poleg tega vam tudi vreme ni naklonjeno. Tukaj ste nasmejani in zbrani, ne glede na naporno nočno vožnjo. Tudi sami morate biti ponosni nase,” je v svojem nagovoru obiskovalcem iz Maribora med drugim poudarila Tomčeva.

Med njimi obiskovalci je 12 takšnih, ki so bili na invalidskem vozičku. Izpostavili različne probleme, s katerimi se srečujejo v svojem vsakdanjem življenju. Živeti kot oseba ali družina z osebo s posebnimi potrebami pri gibanju, dnevnih opravilih, soočenju z vsakdanjimi stvarmi, ki so vsem ostalim malenkost, je namreč vse prej kot lahko. A vendarle upajo na spremembe na bolje. “Člani našega društva so zelo počaščeni in hvaležni, da so lahko danes tukaj, v Evropskem parlamentu v Bruslju. Veseli smo, da si je evropska poslanka vzela čas za nas in nam s svojim prispevkom omogočila ta obisk. Predvsem obisk veliko pomeni našim družinam, ki imajo otroka s posebnimi potrebami in si želijo, da bi, ko otrok enkrat odraste, doživeli večje spremembe sistema. Imamo upanje in si resnično želimo premika v zakonodaji za osebe s posebnimi potrebami, tako v Sloveniji, kot na evropskem nivoju. Še enkrat pa najlepša hvala gospe Romani, ki se nam je približala in z nami odkrito spregovorila“, je povedala Sonja Kerhe, vodja ekskurzije.

Tomčeva pa je zbranim obljubila, da si bo še naprej prizadevala za to, da “odločevalci o vaših pravicah ne bodo pozabili na vas. Trudila se bom in upoštevala vaše pripombe pri sprejemanju zakonodaje.“

Mariborski mestni svetniki bodo ta petek na izredni seji razpravljali o morebitni vzpostavitvi azilnega doma v Mariboru. Vprašanja glede azilnega doma smo naslovili na svetniške skupine, ministrstvo in občino, vseh odgovorov pa po pričakovanjih nismo dobili.

Da lokacija za izpostavo azilnega doma v Mariboru ni med prednostmi, situacijo umirjajo na Ministrstvu za notranje zadeve. „Država v primeru morebitnega znatnega povečanja števila prosilcev za mednarodno zaščito nima dovolj svojih zmogljivosti za njihovo nastanitev, zato evidentiramo možne kapacitete po vsej sloveniji,“ so zapisali na ministrstvu.

Glede na zadnji burni odziv javnosti, da v Mariboru nihče ni bil obveščen o nameri ministrstva pravijo, da se zavedajo, da je obveščanje in pravočasno seznanjanje z načrti izredno pomembno za delovanje občine in lokalne skupnosti, „zato pristojni državni organi vseskozi opravljamo vse potrebne aktivnosti, smo v stiku z vodstvi posameznih občin (tudi v Mestno občino Maribor), obema združenjema in skupnostjo občin.“

Sicer lokacije izpostav azilnih domov potrjuje vlada. Da se morajo tudi svetniki seznaniti s situacijo, so prepričani v NLS. „Morebitna vzpostavitev azilnega doma v Mariboru, bi pomembno vplivala na prihodnost mesta Maribor in tukajšnje življenje, zato tudi zahtevamo, da se na to temo opravi razprava v mestnem svetu,“ so zapisali v NLS. Pravijo, da bodo storili vse, da se prepreči vzpostavitev azilnega doma v Mariboru.

Azilni dom v Ljubljani; Foto: STA

„Tudi s strani vlade je bilo slišano, da še potekajo usklajevanja z lokalno skupnostjo, zato smo trdno prepričani, da bo župan sledil našim zahtevam, ki jih v mestnem svetu zastopamo v imenu velikega števila Mariborčanov, ki so se v zadnjem času povsem obupani obrnili na nas,“ pravijo v NLS. Zavzemajo se za vzpostavitev azilnega doma v okolju, kjer ni urbanega naselja, kjer ne bo moteč za prebivalce, predvsem pa, da bo vzpostavljena varnost tako domačinov, kot azilantov.

V Združeni listi so medtem na naše vprašanje odgovorili z vprašanjem: „Kako bi se počutil kdo od nas, brez vsega, v tuji državi in v prepričanju, da nisi nikjer dobrodošel?“. Pa tudi, da težko podajo korekten odgovor glede na informacije, ki so jim na voljo, se pa strinjajo z izredno sejo in seznanitev mestnega sveta z namero ministrstva. „V času begunske krize so azilni domovi v večjih evropskih mestih nekaj povsem običajnega,“ so zapisali v Združeni levici.

Kot predlog sklepa, ki pripada gradivu za sklic izredne seje na temo azilnega doma, so svetniki predlagali, da “Mestni svet Mestne občine Maribor nasprotuje vzpostavitvi azilnega doma v Mestni občini Maribor in poziva župana Mestne občine Maribor in predstavnike Vlade Republike Slovenije, da nemudoma prekinejo z vsemi aktivnostmi, ki potekajo v tej smeri.”

Čeprav smo vprašanja poslali tudi na mariborsko občino, odgovorov vse do danes nismo dobili. Kakšno je stališče mestne uprave in kaj bodo odločili mariborski svetniki, pa bo znanega po petkovi izredni seji.

Predstava Višnjev vrt po drami Antona Pavloviča Čehova v režiji Gaborja Tompe, ki je nastala pod okriljem Drame SNG Maribor, je bila uvrščena v tekmovalni program 4. mednarodnega gledališkega festivala Fest(in) on the Boulevard v Romuniji. Edina slovenska predstava na festivalu bo v bukareškem gledališču Odeon na sporedu ta četrtek.

V mariborski uprizoritvi Višnjevega vrta (poznanega pod naslovom Češnjev vrt) med drugimi igrajo Ksenija Mišič, Ana Urbanc, Nataša Matjašec Rošker, Aleš Valič kot gost, Kristijan Ostanek, Matija Stipanič in Peter Boštjančič.

Višnjev vrt; FOTO: Damjan Švarc

Višnjev vrt je Čehovov labodji spev, saj je z njim zaključil svoje umetniško in življenjsko poslanstvo in hkrati napoved konca neke ere. Drama velja za eno najbolj razburljivih 20. stoletja, “zaradi preciznih in ostrih rezov, ki razgaljajo vse in vsakogar, ki razkrivajo nesorazmerja med idealom in kapitalom, iluzijo in realnostjo, iskanjem ljubezni, spominov in pozabe, so zapisali v gledališču”.

Režijo podpisuje Gabor Tompa, mednarodno uveljavljeni romunski režiser, profesor, umetniški direktor gledališča v Cluju in ustanovitelj ter vodja tamkajšnjega mednarodnega gledališkega festivala. Tompa je na odre po vsem svetu postavil več kot 100 odmevnih uprizoritev. Dramaturg je Georges Banu, scenografka in kostumografka Carmencita Brojboiu, lektorica Metka Damjan. Tompa je z Davorjem Hergojem sodeloval pri izboru glasbe, s Tomažem Bezjakom pa pri oblikovanju svetlobe.

Višnjev vrt; FOTO: Damjan Švarc

Mednarodni gledališki festival Fest(in) on the Boulevard poteka od 10. do 22. oktobra v bukareških gledališčih Nottara, Odeon in Tandarica. Leta 2013 ga je ustanovilo gledališče Nottara. Gledališče je živa umetniška zvrst, ki mora ostati blizu občinstvu, obravnavati aktualne zadeve, ki bi morale biti tako hrana za razmislek in recept za smeh, menijo organizatorji festivala.

Zato ima bukareški festival dve glavni selekciji in več dodatnih. Prva selekcija, v katero je vključen Višnjev vrt, se osredotoča na relevantne teme iz vsakdanjega življenja in letos postavlja v ospredje družinske krize, druga pa je selekcija mednarodne festivalsko-gledališke mreže Neta.

Višnjev vrt; FOTO: Damjan Švarc

Festivalski program vključuje 30 predstav ter spremljevalne prireditve in aktivnosti, kot so pogovori, javna branja, predstavitve knjig, ulični dogodki in fotografske razstave.

VIR: STA

Predstavniki mariborske občine so v iranskem mestu Mahallat podpisali memurandum o nameri po partnerskem sodelovanju.

Podžupan Mestne občine Maribor Saša Pelko je v iranskem mestu Mahallat podpisal memorandum o nameri po partnerskem sodelovanju z Mariborom.

Skupaj z Matejem Novakom, slovenskim strokovnjakom za sodelovanje z Iranom je obiskal več tovarn in drugih ustanov, obenem pa sestankoval na temo sodelovanja z vsemi mesti v pokrajini Markazi pri čemer je beseda tekla o sodelovanju na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Delegacija province Markazi bo v prihodnjih mesecih obiskala Maribor.

Na pobudo vodilnih predstavnikov iranske province Markazi je občina Arak že pred nekaj meseci povabila župana Mestne občine Maribor na obisk. V skladu z nedavno ukinitvijo mednarodnih sankcij proti Iranu je nastal velik interes po povezovanju tako med državami evropske unije, kot med provincami Irana. Tako je letošnjega januarja slovenska gospodarska delegacija na čelu z ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom obiskala Teheran, kjer so predstavniki obeh držav podpisali meddržavne sporazume. V slovenski gospodarski delegaciji je bil takrat tudi Mariborčan Matej Novak, sicer poslovnež in velik poznavalec Irana, ki ga je kmalu zatem Mestna občina Maribor povabila k sodelovanju pri navezavi stikov z mesti in provincami v Iranu. Novak je tako z oblastmi province Markazi uredil vse podrobnosti in uskladil vsa srečanja ter se podžupanu Pelku pridružil na uradnem obisku v mestih Arak in Mahallat.

Na uradnem sprejemu v mestni hiši v Araku ga je sprejel Hassan Ghorbani, generalni sekretar guvernerja in izvršni direktor urada za javne zadeve province Markazi. Ta provinca šteje 1,4 milijona prebivalcev in velja za enega centrov industrije Irana. V družbi najvišjih predstavnikov Markazija mu je Ghorbani zaželel dobrodošlico in izrazil veliko željo in pripravljenost province Markazi po sodelovanju z Mariborom na več področjih. Poudaril je, da je vsem mestom v Iranu interes po dobrem sodelovanju z evropskimi mesti in Markazi si je za partnerja zaželel prav Maribor. Sledil je podpis memoranduma o nameri po partnerskem sodelovanju med občinama Mahallat in Maribor, ki ga je v imenu občine Mahallat podpisal župan Mahallata, v imenu mestne občine Maribor pa podžupan Saša Pelko. Pri tem sta obe strani dali poudarek na sodelovanju na gospodarskem, kulturnem in športnem področju.
V okviru uradnega obiska province Markazi sta mariborska predstavnika obiskala tovarno aluminija Alumroll Novin, naravoslovni muzej, tovarno za izdelavo avtomobilskih rezervoarjev na stisnjen zemeljski plin CNG, univerzo v Araku, eno najbolj znanih predilnic preprog na svetu, turistično združenje Arak in podjetje, ki upravlja s plantažo cvetja. Eden glavnih naravnih virov v provinci Markazi je naravni kamen, zato je delegacija obiskala tudi odprti rudnik kamna in moderno opremljeno tovarno za obdelavo le-tega.

Na področju gospodarskega sodelovanja namerava Mestna občina Maribor organizirati poslovni forum Iran – Slovenija, o čemer sta mariborska predstavnika tudi spregovorila z iranskimi sogovorniki, ki so za to izkazali velik interes. Na Univerzi v Araku so jima predstavili način dela in prostore ter izrazili željo po študentski izmenjavi z Univerzo v Mariboru.

Podžupan Saša Pelko je ob tem dejal, da je Iran trg prihodnosti. “Je država z izredno veliko naravnega bogastva in potenciala. Sicer je to še vedno dežela, ki se sooča s številnimi mednarodnimi težavami, prav to pa je lahko velik izziv za slovensko gospodarstvo. Velik problem so predsodki, ki jih imajo ljudje o Iranu in moram priznati, da sem v manjšem delu te predsodke do nedavnega delil tudi jaz. A po obisku te države je tudi moje mnenje povsem spremenjeno. Prepričan sem, da je zdaj pravi čas, da Slovenija izkoristi potenciale, ki jih ponuja Iran, hkrati pa se Irancem predstavi kot dežela, ki jo je vredno obiskati in z njo sodelovati. In pri tem je prav, da Mestna občina Maribor z medmestnimi povezavami pomaga odpirati vrata mariborskemu gospodarstvu tudi v Iranu.”

Vsi pogovori so potekali v konstruktivnem in prijateljskem vzdušju z željo po nadaljnjem sodelovanju. Svetovni kazalci kažejo, da po odpravi mednarodnih sankcij postaja Iran eden najhitreje rastočih trgov, kar kažejo tudi številne tuje investicije v to z naravnimi viri izredno bogato državo, ki šteje približno 80 milijonov prebivalcev, so sporočili z MOM.

Med 25. in 30. oktobrom bo Dvorana Tabor znova glavno prizorišče Evropskega prvenstva v kickboksu. Že ta konec tedna se bodo v Mariboru zbrale ekipe iz 40 evropskih držav. Končno število udeležencev prvenstva je tako doseglo skoraj 900′.

Uradna otvoritev prvenstva sledi v torek 25.10. ob 11. uri v mariborski Dvorani Tabor. Na otvoritveni slovesnosti bodo mednarodno kickboks javnost pozdravili Andrej Fištravec, župan MOM, Janez Kocijančič, v.d. Predsednika Evropskega olimpijskega komiteja in Bogdan Gabrovec, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije.

Kickboks prvenstvo 2014; FOTO: kickboxing-maribor2016.eu

Evropsko prvenstvo bo v Mariboru potekalo do 30. oktobra, postreglo pa bo s kar tremi kickboks disciplinami, Low kick, Light contact in K1. Tekmovanje bo svoj vrhunec doseglo v petek 28. oktobra in soboto 29. oktobra, ko bodo na vrsti finalni obračuni in podelitve pokalov najboljšim. Petkov večer bo rezerviran še za gala dogodek v Dvorani Tabor.

Kickboks prvenstvo 2014; FOTO: kickboxing-maribor2016.eu

Evropsko prvenstvo, ki bo zagotovo odmevno in mednarodno obarvano, bodo organizatorji izkoristili tudi za izvedbo dobrodelne dražbe, s katero se bodo zbirala sredstva za nadarjene mlade športnike iz socialno ogroženih okolij Fundacije Olimpijskega komiteja Slovenije. Med drugim bo na dražbi tudi WAKO PRO pas Tomaža Barade.