KUD Franjo Sornik Smolnik – folklorna sekcija, vas vabi na ogled komedije “EN DAN RESNICE”, v izvedbi Ljubiteljskega dramskega društva iz Sv. Jurija ob Ščavnici, ki bo v nedeljo, 16.3.2014, ob 18. uri v Gasilskem domu Smolnik.
Novice iz občine Author: Lokalec
Energetika Maribor, Mestna občina Maribor in Ministrstvo za infrastrukturo in prostor so danes svečano otvorili novo kogeneracijsko napravo z električno močjo 3,3 MW in toplotno močjo 3,0 MW.
Javno podjetje Energetika Maribor d.o.o. je v skladu s svojo razvojno strategijo zagotavljanja visoko učinkovite proizvodnje toplotne energije (v okviru projektnega podjetja Energija in okolje d.o.o.) v drugi polovici leta 2013 pričela in ob koncu meseca februarja 2014 tudi uspešno zaključila investicijo v novo kogeneracijsko napravo. Po uspešno izvedenem poskusnem zagonu, so s 1. marcem pričeli s polnim obratovanjem postroja. Investicija ne predstavlja pomembne pridobitve le za podjetje Energetika Maribor temveč tudi za celotno mesto Maribor, saj se toplotna in električna energija proizvedena iz kogeneracijskih naprav lahko enači z energijo pridobljeno iz obnovljivih virov. Energetika načrtuje, da bo z novo kogeneracijsko napravo proizvedla približno 25 % vse prodane toplote. Ob tem je pomembno poudariti, da izvedba sočasne proizvodnje toplote in elektrike zagotavlja izjemno povečanje izkoristka primarnega goriva in prispeva h globalnemu zmanjšanju emisij CO2.
Energija in okolje d.o.o. (Skupina Energetike Maribor) je projektno podjetje, katero se od ostalih podjetij loči predvsem v strateškem razvoju, saj prevladuje zasledovanje cilja po znižanju porabe in stroškov energije pred ustvarjanjem dobička. Zatorej je namen podjetja izvesti sodobne energetsko in ekonomsko uspešne projekte, prihodek katerih pa bi se ponovno namenil za nove investicije, modernizacijo poslovnih procesov in razvoju energetske dejavnosti.
Velika vizija in želja skupine Energetika Maribor v prihodnosti je skupaj z lastnikom MOM, voditi dobro koncipirano in jasno začrtano politiko energetskega razvoja v Mestni občini Maribor in ob tem slediti našemu skupnemu poslanstvu: Zanesljivo zadovoljevanje potreb po prijazni energiji!
Društvo Ajda Koroška- Skupnost vrtičkarjev Muta vabi na druženje Skupnosti vrtičkarjev Muta, ki bo v avli OŠ Muta v ČETRTEK, 13. 3. 2014, ob 17. uri.
Dnevni red je v prilogi tega obvestila.
Vabljeni na druženje, povabite še svoje sosede in prijatelje.
DNEVNI RED:
1. Utrinek iz kulture.
2. Pozdrav župana občine.
3. Predavanje o osnovah biodinamičnega vrtnarjenja in kmetovanja: osnove BD,
sestava stvarstva, planeti, ozvezdja, ritmi, planeti in njihov vpliv ter uporaba
setvenega koledarja. Predava Antonija Ločičnik.
4. Kaj bomo vrtičkarji počeli v svojem vrtu v marcu.
5. Sprejem programa dela Skupnosti vrtičkarjev Muta za leto 2014.
6. Razno: Izmenjava izkušenj pri vrtnarjenju in druženje.
Vabi društvo Ajda
Zadruga Dobrote z. b. o. je v sodelovanju z Občino Selnica ob Dravi za občinsko stavbo postavila zabojnik za zbiranje tekstila, čevljev in igrač. Zabojnik se nahaja na parkirišču za občinsko stavbo občine Selnica ob Dravi.
V okviru projekta se po vsej Sloveniji zbirajo oblačila in tekstil. V skladišču v Dravogradu ga sortirajo, tako da 40% teh oblačil pripravijo za prodajo v second hand trgovinah, 30 % predelajo v krpe, (ki se npr. v industriji uporabljajo za brisanje oljnih madežev), 20% oblačil pa predelajo v druge izdelke, kot so torbice, vreče za sedenje, torbice za mobilnike itd. V zadnjem času preostali del oblačil zmeljejo in uporabijo kot izolacijo za hiše – v vednost: izolacija z mletim tekstilom je nekajkrat boljša od izolacije s stekleno volno.
V okviru projekta Tekstilnica je v tem trenutku našlo zaposlitev 5 težje zaposljivih oseb, starejših od 55 let in težko zaposljivih mladih. Tako tudi na Občini Ruše upajo, da bodo lahko s projektom uspešno kandidirali na kakšnem razpisu in pridobili denar za nova delovna mesta. Po besedah podžupana Aleksandra Brunčka in župana Uroša Štanca se v tem trenutku v Rušah tekstil zbira. V bodoče si želijo, da bi jim s pomočjo Zadruge dobrote uspelo usposobiti več ljudi, ki bi tekstil lahko v Rušah sortirali in predelali. V okviru Režijskega obrata pa imajo na Občini trenutno na voljo več šivalnih strojev, s katerimi bi lahko izdelovali izdelke za prodajo in ponovno uporabo.
Na koncu pa še nekaj informacij. V Slovenijo letno uvozimo okoli 20.000 ton tekstila, od tega 1000 ton samo za industrijske krpe. Po drugi strani na letni ravni na smetišča odvržemo 14.000 ton tekstila. Cilj projekta Tekstilnica je, da bi vsaj 10.000 ton odvrženega tekstila predelali in ponovno uporabili. Bodite tudi vi del tega; bodite socialnoekonomsko osveščeni in odvrzite odpadni tekstil v zbiralne kesone Tekstilnica.
Zavod za zaposlovanje je že v letu 2013 skupaj s Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna sklenil pogodbo za izvajanje progama gozdar/sekač kot pripravo za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije. V program se lahko vključijo brezposelne osebe s končano osnovnošolsko obveznostjo, ki opravijo ustrezen zdravniški pregled ter izrazijo interes za opravljanje tovrstnega dela.
Do sedaj je bilo v program vključenih 52 oseb, od teh je 16 oseb že pridobilo nacionalno poklicno kvalifikacijo, 6 oseb pa se je tudi že zaposlilo.
Program traja 80 ur, od tega je 60 ur praktičnega dela. Šola zagotavlja tudi brezplačno izposojo potrebne zaščitne opreme (čevlji, čelada, zaščitne hlače). Zavod do junija predvideva vključitev vsaj 234 brezposelnih oseb, saj so tako potrebe kot tudi interes med brezposelnimi osebami velike. Po uspešno zaključenem usposabljanju bodo brezposelne osebe imele možnost pridobitve certifikata NPK, ki jim omogoča zaposlitev pri vseh izvajalcih, ki opravljajo sečnjo lesa.
V okviru interventnega zakona so predvideni trije ukrepi. Poleg že omenjenega usposabljanja za gozdarje/sekače se bo v okviru javnih del izvajala tudi sečnja lesa, pomoč pri čiščenju gozda, vzdrževanje gozdnih cest, čiščenje vodotokov in podobna dela. Predvideva se vključitev okoli 1000 oseb. Zakon določa tudi poseben program za subvencioniranje zaposlitve za opravljanje del v gozdovih in urejanje vodotokov ter kadrovsko okrepitev izvajalcev odprave posledic žleda na Zavodu za gozdove, Agenciji RS za okolje in Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
Brezposelne osebe, ki bi se želele vključiti v katerega od navedenih programov po interventnem zakonu, naj o tem po elektronski pošti, po telefonu oz. osebno obvestijo svojega svetovalca zaposlitve na uradu za delo Zavoda RS za zaposlovanje, kjer so prijavljeni.
Zavod že sedaj informira in motivira brezposelne osebe o možnostih vključitve v programe, podrobnejše informacije o vključitvah pa bodo na voljo na uradih za delo, ko bodo znani pogoji za opravljanje del pri naročnikih oz. izvajalcih javnih del.
Občina Ruše je objavila javni razpis za podelitev priznanj Občine Ruše. Kdo lahko izvede prijavo in kako pa si lahko preberete v razpisni dokumentaciji.
JAVNI RAZPIS
za podelitev priznanj Občine Ruše
I. Priznanja Ob
ine Ruše so:
1. Naziv častni občan Občine Ruše
2. Spominska plaketa Občine Ruše
3. Priznanja župana Občine Ruše
1. NAZIV ČASTNI OBČAN OBČINE RUŠE
Naziv častni občan občine Ruše podeljuje Občinski svet Občine Ruše in se lahko podeli posamezniku, ki je dosegel trajne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, humanitarnem, naravovarstvenem ali na kateremkoli drugem področju ustvarjalnosti in je s tem bistveno prispeval k razvoju in ugledu Občine Ruše. Naziv častnega občana je lahko dodeljen tudi tujcu.
Častnemu občanu se ob imenovanju podeli posebna umetniško oblikovana listina.
Naziv častni občan Občine Ruše se podeli enkrat v mandatnem obdobju.
2. SPOMINSKA PLAKETA OBČINE RUŠE
Spominsko plaketo Občine Ruše podeljuje Občinski svet Občine Ruše (največ dve, razen ob večjem številu pomembnejših jubilejev) in se lahko podeli zaslužnim posameznikom, podjetjem, zavodom ter organizacijam in društvom, ki so dosegli pomembne uspehe na področju, na katerem delujejo, in so s tem bistveno prispevali k razvoju in ugledu občine, lahko pa tudi ob njihovih pomembnejših jubilejih.
Plaketa je kovinski odlitek grba občine Ruše na zeleni podlagi s kovinskim okvirjem.
3. PRIZNANJA ŽUPANA OBČINE RUŠE- podeljuje župan (največ pet)
Priznanja župana Občine Ruše se lahko podeli posameznim občanom Občine Ruše, podjetjem, zavodom ter drugim organizacijam in društvom.
Priznanja se lahko podeli tudi drugim fizičnim in pravnim osebam v Republiki Sloveniji ali tujini,
e so njihove zasluge pomembne za Občino Ruše.
Priznanje je umetniško oblikovana listina z grbom Občine Ruše.
II. Priznanja Ob
ine Ruše se podeljujejo za:
izjemno delo in dejanja ter zasluge, ki imajo velik pomen za napredek Občine Ruše in njen ugled,
posebne dosežke in rezultate večletnega dela na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, ki pomenijo pomemben prispevek za razvoj Občine Ruše,
dela in življenja v njej ter za njeno uveljavljanje v širšem prostoru,
za spodbudo in priznanje posameznikom, podjetjem, zavodom in drugim organizacijam, skupnostim, organom in društvom, ki s svojim odnosom do dela, gospodarnostjo, humanostjo, naravovarstvenim odnosom, uvajanjem racionalnih novosti, posebnim naporom in prizadevanji dosegajo izjemne uspehe in rezultate, ki imajo velik pomen za Občino Ruše in njen ugled.
III. Predlog za podelitev priznanj Ob
ine Ruše lahko podajo:
fizične osebe,
podjetja,
zavodi,
krajevni odbori,
društva,
župan,
občinski svet,
politične organizacije in
druge inštitucije.
IV. Predlog za podelitev priznanja mora predlagatelj predložiti v pisni obliki in mora vsebovati:
ime in priimek ali naziv pobudnika oziroma predlagatelja,
ime in priimek ali naziv predlaganega prejemnika priznanja in njegove osnovne osebne podatke,
obširno obrazložitev oz. utemeljitev pobude oziroma predloga v skladu z razpisom,
dokumente, ki dokazujejo dejstva v dani obrazložitvi pobude oziroma predloga,
e je že dobil kakšno priznanje, se mora utemeljiti, zakaj ponovno; lahko tudi za življenjsko delo in visok jubilej.
Obrazložitev predloga mora biti jasna in konkretna s poudarkom na posebnih zaslugah, zaradi katerih se posameznika, podjetje, zavod in drugo organizacijo, skupnost, organ in društvo predlaga za eno izmed priznanj.
Komisija bo obravnavala le tiste predloge za podelitev priznanj Občine Ruše, ki bodo podani v razpisnem roku in v skladu z razpisnimi pogoji. Komisija bo preverila,
e so bili vsi predlogi podani v razpisnem roku in v skladu z razpisnimi pogoji. Komisija bo obravnavala predloge za častnega občana in predloge za spominsko plaketo. Predloge za priznanja župana pa obravnava in o njih odloča župan.
Komisija bo obravnavala le tiste predloge za podelitev priznanj Občine Ruše, ki bodo prispeli v zaprti ovojnici najpozneje do 11. aprila 2014, na naslov: Ob
ina Ruše, Komisija za podelitev priznanj Ob
ine Ruše, Trg vstaje 11, Ruše, s pripisom »NE ODPIRAJ – JAVNI
RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE RUŠE«. Šteje se, da je predlog pravočasen, če je bil zadnji dan roka za oddajo prijav oddan na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12.00 osebno oddan v sprejemno pisarno Občine Ruše.
Datum: 10. 3. 2014
Št.: 094-0002/2014
PREDSEDNIK
KOMISIJE ZA PODELITEV
PRIZNANJ OBČINE RUŠE
Martin LESJAK l.r.
Minuli petek smo lahko v Unionski dvorani v Mariboru prisluhnili opernim glasovom tria Eroika. Ob dnevu žena smo lahko uživale predstavnice nežnejšega spola.
Trio Eroika, ki so prvič navdušili širše občinstvo leta 2007 z nastopom na Emi, so tokrat v nabito polni Unionski dvorani očarali žensko in moško publiko. Z repertoarjem domačih in svetovnih uspešnic komercialne glasbe iz žanrov zabavne, koncertne in operne glasbe so k petju privabili tudi udeležence.
Uprava Nove kreditne banke Maribor (NKBM) je za 14. marec sklicala prvo skupščino po decembrski dokapitalizaciji, s katero je bila banka znova podržavljena, na kateri bo prisoten en sam delničar. Na njej bodo med drugim odločali o statutarnih spremembah, ki pa jih bodo javno objavili šele v zapisniku po izvedeni skupščini.
Potem ko so zadnja leta skupščine druge največje državne banke potekale v največjem mariborskem hotelu, saj je imela NKBM okoli 100.000 delničarjev, bo tokratna skupščina potekala kar na sedežu Slovenske odškodninske družbe v Ljubljani.
Skupščina bo sprejela nekatere spremembe in dopolnitve statuta banke, ki sta jih predlagala uprava pod vodstvom Aleša Hauca in nadzorni svet banke.
Na vprašanje, za kakšne spremembe gre, so v NKBM za STA pojasnili, da bodo odločali o nekaterih spremembah, ki jih je banka dolžna izvesti zaradi formalnih zahtev na osnovi sprejetih zavez v načrtu prestrukturiranja, ki ga je decembra lani potrdila Evropska komisija.
Ob tem se bo edini delničar NKBM na skupščini seznanila še s politiko prejemkov v banki.
Tokrat v Občinskem informatorju:
– na obisku pri Filipu Flisarju
– dan žena z Eroiko
– ženski večer v Radljah
- dan žena v Vuzenici
– dan civilne zaščite v Mariboru
– razstava ”Moja abstraktnost”
– ŠPORT: pripravljalna tekma Dravograd : Malečnik
V letošnjem letu bo s pomočjo javnih del dobilo priložnost za delo več kot tisoč brezposelnih Mariborčanov. Na Območni službi Zavoda RS za zaposlovanje Maribor je trenutno izbranih 526 programov javnih del z 890 delovnimi mesti, največ na področju socialnega varstva, izobraževanja, kulture in komunale.
“Ker je na trgu dela premalo zaposlitvenih priložnosti predvsem za ranljive skupine brezposelnih, so javna dela eden izmed ključnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki jim omogočajo delovno in socialno vključenost, ohranjanje obstoječih in pridobivanje novih znanj. Na drugi strani pa javna dela spodbujajo razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest v lokalnih okoljih, s čemer pripomorejo k trajnejšemu načinu reševanja brezposelnosti,” so sporočili z mariborskega zavoda za zaposlovanje, ki se sooča z drugo najvišjo stopnjo brezposelnosti v Sloveniji.
“Ocenjujemo, da bo na podlagi izbranih programov v letu 2014 priložnost za aktivacijo dobilo več kot 1000 brezposelnih,” so dodali.
V mariborski območni službi zavoda za zaposlovanje so februarja našteli 17.300 registriranih brezposelnih oseb, kar predstavlja okoli 16-odstotni delež vsega prebivalstva.
Številnim pomeni izhod v sili iskanje službe v sosednji Avstriji. Po neuradnih podatkih se dnevno iz Podravja in Pomurja vozi na delo v Avstrijo okoli 8000 ljudi, večinoma so to mlajše in izobražene osebe.
Tudi sicer je v Sloveniji zanimanje za delo v tujini po podatkih mreže evropskih zavodov za zaposlovanje EURES veliko. V letu 2013 se je na slovenske EURES svetovalce glede možnosti iskanja zaposlitve v Evropi obrnilo nekaj več kot 14.000 ljudi. Po vsej Sloveniji izvajajo EURES svetovalci tudi skupinske seminarje, na katere se iskalci zaposlitve prijavijo preko spletne strani Zavoda RS za zaposlovanje. V letu 2013 je bilo izvedenih 126 takšnih seminarjev s 3091 udeleženci, pojasnjujejo na zavodu.
Na voljo je tudi program poklicne mobilnosti, ki mladim Evropejcem pomaga pri iskanju dela v drugih državah Evropske unije. Program Tvoja prva EURES zaposlitev naj bi v letih 2012-2014 pomagal približno 5000 mladim pri zaposlitvi v EU. Iskalci zaposlitve in delodajalci lahko prijavo za finančno pomoč v okviru projekta oddajo pri zavodih za zaposlovanje, ki program izvajajo.
Od leta 2012 do vključno tretjega kvartala 2013 je bilo v okviru programa Tvoja prva EURES zaposlitev izvedenih 1224 zaposlitev, 758 intervjujev, 826 usposabljanj in 197 integracijskih programov pri delodajalcih.
vir :STA
Predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Felix Unger je minuli teden podelil članstvo dvema profesorjema Univerze v Mariboru: prof. dr. Ivanu Krajncu, dekanu Medicinske fakultete in prof. dr. Željku Knezu, dekanu Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologije.
Evropska akademija znanosti in umetnosti (EASA) združuje akademike širom po svetu, trenutni sedež akademije je v Salzburgu. Ustanovljena je bila leta 1990 in sicer jo je ustanovil prof. dr. Felix Unger in dunajski nadškof in kardinal Franz Cardinal König ter politolog in filozof Nikolaus Lobkowicz.
Člane imenuje odbor s strani Senata akademije na podlagi znanstvenih oz. drugih dosežkov in pomeni priznanje znanstvenega dela.
Akademijo sestavlja več kot 1500 članov. Člani pa so razdeljeni na 7 razredov:
I – humanistika,
II – medicina,
III – umetnost,
IV – naravne znanosti,
V – družbene vede, pravo in ekonomija,
VI – tehnične in okoljske znanosti,
VII – svetovne religije.
Srednja elektro-računalniška šola Maribor je v sodelovanju s podjetjem Oven, hčerinsko družbo Elektra Maribor prejšnji teden predstavila študijo o učinkoviti rabi energije za omenjeno šolo. Gre za skupni projekt obeh institucij, ki bo koristil dijakom in zaposlenim, saj bodo z njeno implementacijo pripomogli k znižanju stroškov pri porabi energentov.
Študijo, ki na daljši rok pomeni tudi prispevek k znižanju škodljivih emisij v okolje, je podrobneje predstavil zunanji pogodbeni sodelavec podjetja Oven Aleš Fukne Kokot. Kot je dejal, preliminarna študija energetske učinkovitosti vključuje opis objekta, popis obstoječega stanja, opisuje obstoječo porabo energentov, predloge za investicijsko rekonstrukcijo ter predloge in priporočila za modernizacijo.
“Povzetek predlogov in priporočil v študiji nam daje celotno sliko vseh predlogov, kar služi za enostavnejšo odločitev izbire energenta v prihodnosti,” je poudaril soavtor študije in dodal, da so iz nje podrobno razvidni ukrepi in doba v povračila vloženih denarnih sredstev pri posameznih aktivnostih.
Kot je povedala ravnateljica omenjene srednje šole Irena Srša Žnidarič, kar 35 odstotkov vseh materialnih stroškov trenutno porabijo za ogrevanje, saj ogrevajo 11.000 kvadratnih metrov lastnih površin, poleg tega pa še površine, ki jih uporabljata III. gimnazija Maribor in Fakulteta za strojništvo oziroma Srednja strojna šola na Smetanovi ulici.
Ob tem ogrevajo prostore s kurilnim oljem, ki sodi med najdražje alternative za ogrevanje. Prihranke pri stroških ogrevanja bi tako lahko uporabili za nakup in izboljšanje opreme ter strokovne ekskurzije namenjene dijakom, je še dejala ravnateljica, potem ko ji je direktor družbe Oven Elektro Maribor Miroslav Prešern študijo tudi uradno predal.
Vir: STA
Maribor je v drugi polovici 20. stoletja izgubil sloves velikega industrijskega središča in od takrat išče svojo identiteto. Eden od razlogov, da se ni uspel pravočasno prilagoditi novim časom, je po mnenju prorektorice za razvoj kakovosti na Univerzi v Mariboru Lučke Lorber ta, da se je čakalo na pomoč od zunaj. In zgodovina se danes ponavlja.
Problemi Maribora, nekoč drugega največjega industrijskega mesta v nekdanji skupni državi, so se začeli sredi 60. let. Kot je v pogovoru za STA poudarila Lorberjeva, je mariborska občina še leta 1966 ustvarjala skoraj 11 odstotkov BDP Slovenije, danes je ta delež nižji od pet odstotkov.
V času med obema vojnama je bilo v Mariboru 27 tekstilnih tovarn, razvita je bila gradbena, kemična in strojna industrija. “To je bila vse klasična, delovno-intenzivna industrija, ki je zaposlovala veliko število nekvalificirane delovne sile. Maribor je za severovzhodni del Slovenije in širšo regijo predstavljal močan zaposlitveni center. Po vojni je prišlo do nacionalizacije in združevanja tovarn. Proces industrializacije je bil zelo intenziven, povezan tudi s hitrim demografskim razvojem.”
Kmalu po drugi svetovni vojni je v svetu prišlo do procesa deindustrializacije, ki mu Maribor ni sledil. “Ni prišlo do prestrukturiranja najbolj kritičnih panog, kot sta bili tekstilna industrija in industrija vozil. Hkrati se ni razvijala nova industrija proizvodnje blaga široke potrošnje,” je pojasnila Lorberjeva, ki se ukvarja z ekonomskim razvojem mest.
“V vseh razvitih družbah je prišlo do prestrukturiranja stare klasične industrije v 60. letih 20. stoletja. V Mariboru pa je prevladala politika čakanja. Prvi stečaj v takratni SFRJ je bil leta 1989 stečaj mariborskega podjetja Lilet,” je spomnila. “Nato je sledila kriza v več valovih, od proizvodnje vozil do tekstilne industrije, elektroindustrije in industrije investicijske opreme.”
Pri izgradnji nove identitete Maribor ne sme zanemariti svoje tradicije, saj ima tu veliko znanja. Po prepričanju Lorberjeve mora identiteto graditi na razvoju nove industrije, ki bo spodbujala razvoj uslužnostnih dejavnosti in podjetništvo. Mesto bi se po njenih ocenah lahko razvijalo tudi kot logistično prometno vozlišče in kakovostno univerzitetno središče, gradilo bi lahko na kulturi, zelenem turizmu, športu.
A vsega tega ni moč uresničiti, če mesto nima izdelane strategije razvoja, in sicer takšne, ki bi vključevala vse deležnike. “Drugače so strategije samo na papirju. Potrebujemo strategijo mesta, ki bo živ dokument, ki jo bomo tako posamezniki kot družba sprejeli kot svojo.”
Lorberjeva pogreša tudi več zaupanja prebivalstva vase in njegove lastne aktivnosti. “Vedno se čaka. V 90. letih, ko je propadla industrija, so Mariborčani pričakovali pomoč od zunaj, od države. To je bila velika napaka. Tudi zdaj se čaka na državno pomoč. A čakanje ni dovolj; ljudem je treba jasno povedati, da morajo biti samoiniciativni, podjetni, ustvarjalni, pa tudi vztrajni,” je dejala.
Maribor je že od nekdaj v senci Ljubljane, do katere goji številne zamere. “Maribor se je z osamosvojitvijo države gospodarsko zrušil, Ljubljana je čez noč postala glavno mesto in zacvetela.” Dodatno je ovire postavila politika centralizacije. “Z ustanovitvijo dveh kohezijskih regij zahodna kohezijska regija posega tudi po tistih sredstvih, ki so in bi morala biti namenjena vzhodni za odpravo socialnih in gospodarskih zaostankov.”
Po drugi strani se Maribor rad zgleduje po avstrijskem Gradcu. Lorberjeva je izpostavila, da se je Gradec najbolj razvil v času po vstopu Avstrije v Evropsko unijo. “Avstrijci so znali črpati evropska kohezijska sredstva. Strateško so se opredelili, da bodo skušali znova vzpostaviti svoje interese v prostoru bivše Avstro-Ogrske. In to jim je izjemno uspelo.”
Medtem ko so se v Mariboru pred leti pogovarjali o vzpostavitvi logističnega centra z več tisoč delovnimi mesti, so ga v Gradcu zgradili. Pred 35 leti je bilo mariborsko letališče veliko bolj prometno kot graško, zdaj je obratno. “Ko je propadel Tam, nismo znali ali hoteli sprejeti tujega partnerja. Gradec s tem ni imel problema in je na primer s kanadskim kapitalom zraslo podjetje Magna. V Magni so se zaposlovali bivši delavci Tama,” je še navedla.
Državna politika zavračanja tujega kapitala je bila po mnenju Lorberjeve napaka, ki je še danes ni mogoče popraviti. “Maribor bi zdaj potreboval vsaj dve ali tri velika podjetja. Na osnovi delovanja velikih podjetij živijo tudi mala in potem se lahko zažene gospodarstvo.”
Z vstopom Hrvaške v EU vidi sama veliko priložnosti v sodelovanju na osi Gradec-Maribor-Zagreb. “Bilateralno sodelovanje na vseh področjih mora biti dejavnejše.”
Lorberjeva, med leti 2003 in 2004 tudi državna sekretarka za visoko šolstvo, ohranja optimizem glede prihodnosti Maribora. “Treba se je samo postaviti v aktivno vlogo in postati aktiven partner v širših regionalnih in globalnih procesih. Premalo se je ozirati samo na Ljubljano in čakati, kdaj bo kdo prišel v vlado, ki bo imel posluh za Maribor. Ker to se ne bo zgodilo,” meni.
Vir: STA
Kulturni dom Radlje vabi na gledališko predstavo za abonma in izven Špas teatra: Udar po moško 2. Igrata: Denis Avdić in Vid Valič. Kaj se zgodi, ko se srečata slovenska in bosanska kultura? Je boljša svoboda samskega življenja ali čar odgovornosti družinskega? Kako se seksa učijo ženske in kako moški? Kdaj je seks najboljši in kako brezmadežno spočeti? Kdaj bomo zares prilezli iz krize in kdaj se ne ‚štela‘ radia? Še več politično-družbene kritike in še več zabavnih resnic o moško-ženskih odnosih!
Predstava bo v nedeljo, 16.marec 2014 ob 18:00 uri. Posamezne vstopnice uro pred predstavo na blagajni.
Organizator:
KD Radlje ob Dravi.
Mestna občina Maribor obvešča vse uporabnike javnih površin za postavitev gostinskih vrtov na javnih površinah, da je potrebno najkasneje do 20. marca 2014 pristojnemu upravnemu organu (Uradu za komunalo, promet in prostor) predložiti vlogo za rabo javnih površin. Vlogo je potrebno oddati z vsemi potrebnimi prilogami - skico ureditve z dimenzijami, orto-foto posnetek umestitve na javno površino in potrdilo, da so do MOM poravnane vse odprte obveznosti. Odlok o rabi javnih površin (MUV št. 9/2012, 12/2013) namreč v 3. členu med splošnimi pogoji za izdajo dovoljenja opredeljuje tudi izpolnitveni pogoj o poravnanih obveznostih do MOM.
Vlogo je potrebno posredovati pravočasno oz. najkasneje do navedenega datuma, da bo pristojna služba lahko pravočasno pripravila pogodbo o uporabnini in na ta način legalizirala najem javne površine, ki se uporablja. V kolikor se bo javna površina uporabljala brez ustrezne pogodbe, bo pristojni urad kršitev odstopil v reševanje pristojnemu organu z vsemi posledicami, ki iz tega izhajajo. V skladu s petim odstavkom 3. člena Odloka o rabi javnih površin bo izvajalec javne službe rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja občinskih javnih cest, na stroške uporabnika, vzpostavil javno površino v prvotno stanje, če uporabnik javne površine ne bo sklenil pogodbe. Uporaba javne površine brez sklenjene pogodbe o uporabnini je v skladu z 18. členom odloka prekršek, za katerega se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in odgovorna oseba pravne osebe.
V občini Podvelka že četrto leto zapored raste potomka najstarejše vinske trte z mariborskega Lenta. Prav včeraj, na Gregorjevo pa so izvedli rez stare trte.
Že vse od leta 2010 v občini Podvelka skrbijo za potomko mariborske stare trte z Lenta. Ob tej priložnosti so na župnijskem dvorišču, kjer je potomka stare trte posajena, izvedli rez in blagoslov dvorišča.
Po besedah gospodarja – župana Antona Kovšeta in skrbnika Antona Zaletelja pa sta prepričana, da bo letos na mladi potomki najstarejše trte zraslo več kot 50 grozdov. Reza stare trte se je udeležila tudi mariborska vinska kraljica Mojca Kren, ki je ob tej priložnosti poudarila pomen trte in opomnila na pomen kulture pridelave in uživanja vina. Tako se je včeraj v občini Podvelka pričela nova obetavna vinogradniška sezona.
Ob pestrem kulturnem programu, ki so ga pripravili, pa so se na stojnicah predstavili nosilci različnih dejavnosti s svojimi izdelki in promocijskim materialom.
Več si lahko ogledate danes v oddaji Občinski informator, ob 18.30 na BK TV.
V tokratni oddaji Občinski informator:
- športnik Maribora 2013
- pokop pusta v Radljah
- regijski otroški parlament
- varuhinja o stiski v Mariboru
- okrogla miza o nevarnostih interneta
- študija energetske učinkovitosti za SERŠ
- dan civilne zaščite na Muti
KUD Svoboda Bistrica ob Dravi, vas vabi na uvodni brezplačni plesni tečaj za otroke s Sašo Rataj, kjer bodo spoznali osnovne korake latinsko ameriških in standardnih plesov, naučili se bodo izražanja skozi plesno igro, se družili in uživali ob glasbi.
Prvo srečanje bo v torek 11. 3. 2014 za predšolske otroke in v ponedeljek 10.3.2014 za šolske otroke.
Plesni tečaj bo v Domu kulture v Bistrici ob Dravi.
Minuli teden so kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave v Mariboru, ob sodelovanju Carinskih uradov Maribor in Koper, pri 36-letnem osumljencu, državljanu Slovenije, na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Mariboru, opravili dva sklopa hišnih preiskav. Kriminalisti so preiskali vozila in stanovanjske objekte v Mariboru.
Pri hišnih preiskavah so, zraven mobilnih telefonov in SIM kartic, ki jih uporablja osumljeni, zasegli pretihotapljene cigarete brez ustreznih cigaretnih znamk, ki jih je osumljeni hranil na dveh lokacijah. Skupno so mu zasegli 24983 zavojčkov (2498 zavojev oz. štek in 3 škatlice) cigaret različnih znamk, v skupni maloprodajni vrednosti najmanj 77.447,30 evrov (pri tem izračunu je upoštevana najnižja drobnoprodajna cena za zavojček cigaret). Prav tako so mu zasegli 153 zavojev po približno 200 gramov rezanega tobaka ter 90 zavojev rezanega tobaka po 40 gramov.
Kriminalisti SKP PU Maribor bodo zoper osumljenega, na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru, podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja tihotapstva po 1. in 2. odstavku 250. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).
Pri hišnih preiskavah so osumljenemu, zraven opisanega, zasegli še skupno 1125 petard znamk Big bang Magnum, TNT Dinamite, 3-Schlag in Di Blasio Cobra, zaradi česar bo kršitelju izdana odločba o prekršku.
V razstavišču mariborske osnovne šole bratov Polančičev so v petek zvečer odprli prvo samostojno razstavo mladega ljubiteljskega umetnika Matea Kosa pod naslovom: Moja abstraktnost. Na razstavi je umetnik postavil na ogled 30 svojih abstraktnih umetnin, katerim je skupno to, da so močnejšega impulza, barve intenzivne, oblike pa pripovedujejo zgodbe. Otvoritev razstave, ki se je je udeležila vrsta znanih mariborskih obrazov in slikarjev, sta popestrila pianist David Popovič in vokalist Tin Černe. Otvoritev je povezoval Andrej Okreša. Dela si lahko ogledate do 1. aprila.
Umetniška žilica Matea Kosa se je prebujala v njem že od srednješolskih dni, ko je obiskoval Srednjo gradbeno šolo v Mariboru. Takrat je prvič razstavil svoje akvarele v Umetnostni galeriji Maribor. Od takrat je slikanje postala njegova strast vse do današnjih dni. Vmes je spoznaval umetnost, pridobival znanje in ideje. Prav slednjih mu ne zmanjka. Mateo Kos je sin staršev umetnikov, ki imajo Art atelje Kos, in ki ga vzpodbujajo v njegovem umetniškem ustvarjanju, partnerica Tina pa je njegova dodatna vzpodbuda. Pri starših se je naučil znanja o materialih in različnih tehnikah dela, ki jih uporablja še danes.
V začetni fazi ustvarjanja je na Matea Kosa vplivala predvsem afriška umetnost, kateri pa je vedno dodal delček “svojega” ognjevitega temperamenta. Mateo Kos pri svojih umetninah uporablja razne likovne materiale in mešano tehniko ustvarjanja. Oblike umirja in poenostavlja. Pri ustvarjanju, v tako imenovani drugi fazi, vedno bolj prehaja k enostavnim oblikam, v kateri poskuša zliti obliko in barvo v eno, a hkrati intenzivnost barve ostaja nespremenjena. Spreminja se le tekstura barve in način nanašanja.
Minuli petek so obeležili Mednarodni dan žena tudi v Radljah ob Dravi. Vsem ženam, materam, dekletom so pester glasbeno in plesno obarvan večer pripravili otroci iz tamkajšnje Osnovne šole. Za pika na i pa je poskrbela Klapa Kampanel iz Biograda na Moru.
Babice, matere, žene in dekleta so v nabito polni športni dvorani navdušili v prvem delu najmlajši s plesno – glasbenim programom, ki so ga pripravili. Klapa Kampanel pa je s svojim nastopom navdušila obiskovalce.
V razstavišču mariborske osnovne šole bratov Polančičev so v petek zvečer odprli prvo samostojno razstavo mladega ljubiteljskega umetnika Matea Kosa pod naslovom: Moja abstraktnost. Na razstavi je umetnik postavil na ogled 30 svojih abstraktnih umetnin, katerim je skupno to, da so močnejšega impulza, barve intenzivne, oblike pa pripovedujejo zgodbe. Otvoritev razstave, ki se je je udeležila vrsta znanih mariborskih obrazov in slikarjev, sta popestrila pianist David Popovič in vokalist Tin Černe. Otvoritev je povezoval Andrej Okreša. Dela si lahko ogledate do 1. aprila.
Umetniška žilica Matea Kosa se je prebujala v njem že od srednješolskih dni, ko je obiskoval Srednjo gradbeno šolo v Mariboru. Takrat je prvič razstavil svoje akvarele v Umetnostni galeriji Maribor. Od takrat je slikanje postala njegova strast vse do današnjih dni. Vmes je spoznaval umetnost, pridobival znanje in ideje. Prav slednjih mu ne zmanjka. Mateo Kos je sin staršev umetnikov, ki imajo Art atelje Kos, in ki ga vzpodbujajo v njegovem umetniškem ustvarjanju, partnerica Tina pa je njegova dodatna vzpodbuda. Pri starših se je naučil znanja o materialih in različnih tehnikah dela, ki jih uporablja še danes.
V začetni fazi ustvarjanja je na Matea Kosa vplivala predvsem afriška umetnost, kateri pa je vedno dodal delček “svojega” ognjevitega temperamenta. Mateo Kos pri svojih umetninah uporablja razne likovne materiale in mešano tehniko ustvarjanja. Oblike umirja in poenostavlja. Pri ustvarjanju, v tako imenovani drugi fazi, vedno bolj prehaja k enostavnim oblikam, v kateri poskuša zliti obliko in barvo v eno, a hkrati intenzivnost barve ostaja nespremenjena. Spreminja se le tekstura barve in način nanašanja.
Člani dijaške sekcije kluba KURS so pred Sparom v Rušah mimoidoče pogostili s sveže pripravljenimi sadnimi napitki. Obiskovalke pa so presenetili tudi ob dnevu žena in vsaki podarili rožo.
Z dogodkom so želeli ljudi spodbuditi k zdravi prehrani. Pripravili so tri različne vrste smoothijev. Glavne sestavine so bile banane, kivi ter gozdni sadeži. Osveščanja o zdravi prehrani pa ne bodo zaključili v Rušah. Stojnico s smoothiji bodo pripravili tudi v Selnici ob Dravi ter v Lovrencu na Pohorju, saj KURS zajema vse tri občine.
Akcijo sta podprla Spar in Hotel Veter. Od prvih so dobili sadje, od drugih pa prostor in elektriko. Predsednik Dijaške sekcije KURSa Žan Krajnc se jim je ob tej priložnosti še posebej zahvalil, zahvalil pa se je tudi študentom kluba KURS, ki jih podpirajo pri vseh projektih.
Lastniki nepremičnin bodo lahko od te sobote naprej podatke na določenih geodetskih upravah urejali tudi ob sobotah. To soboto bo mogoče podatke urejati tudi v Mariboru. Za obisk se (samo v soboto!) ni treba naročiti.
Podatke o svojih nepremičninah lahko ob sobotah urejate od 8ih do 13ih.
Za uvedbo delovnih sobot odločili, ker se število lastnikov, ki želijo urediti evidence o svoji lastnini, ne zmanjšuje. Katere geodetske uprave bodo odprte ob sobotah, bodo odločali sproti, glede na potrebe. Sistem naročanja bo še vedno veljal za uradne ure ob delavnikih.
Lastniki, ki potrebujejo le razlago obvestila o nepremičnini, lahko pojasnila dobijo na informacijskih točkah, ki od danes delujejo na upravnih enotah.
Osnovno razlago podatkov v obvestilu najdejo tudi v brošuri, objavljeni na tej spletni strani, dostopna pa je tudi na vseh območnih geodetskih upravah in pisarnah ter na informacijskih točkah.
Na nekaterih lokacijah ni več prostih terminov, zato na Gursu prosijo lastnike, ki napovedanega termina ne bodo izkoristili, da to sporočijo preko spletne aplikacije za spreminjanje podatkov ali na telefonsko številko 080 22 15.
Do danes se je prek sistema naročanja naročilo 37.973 strank, od teh jih je 18.806 podatke uredilo. Termini so zasedeni na upravah Mariboru, Slovenski Bistrici, v Cerknici, Kopru, Kranju, Litiji, Ljubljani na Cankarjevi cesti, Sežani, Škofji Loki, Tolminu, Radovljici, Logatcu in Domžalah.
Vir: STA
Svetovni dan civilne zaščite obeležujemo 1. marca. Na Muti so ga obeležili včeraj.
Življenje brez civilne zaščite oz. celotnega sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, si je težko predstavljati. Na Muti so ob dnevu, posvečenem civilni zaščiti, podelili posebne znake oz. priznanja. Poveljnik štaba civilne zaščite Občine Muta Jože Meh, v 28. letih tovrstnega dela k sreči ni naletel na smrtne primere.
“Volja, pripadnost in delo, ki ga vlagajo prostovoljci, pa je nekaj, kar Slovenija ima, potrebuje in na kar je lahko ponosna, pravi vodja sektorja za operativo na državni ravni,” je dodal Stanislav Lotrič iz Uprave za RS za zaščito in reševanje.
Strokovno srečanje s kulturnim programom z naslovom JANKO GLA(S)ZER & RODOLJUBJE bo v četrtek, 13. 03. 2014, ob 17.00 uri v hotelu Veter. Na srečanju, ki ga organizirajo ob rojstnem dnevu Janka Glazerja, bodo sodelovali Tone Partljič, dr. Vlasta Stavbar, predstavniki mariborske knjižnice, učenci ruških šol in člani društva Lira.
Včeraj je potekal že 24. regijski otroški parlament na katerem so osnovnošolci razpravljali o “razmerah v družbi.”
Otroški parlament, ki poteka že vse od leta 1990, je tudi letos organizirala Zveza prijateljev mladine Maribor. Perspektivni osnovnošolci so na plenarnem zasedanju predstavili svoje zaključke. Ob tem so bili enotnega mnenja, da razmere dandanes niso bleščeče ter, da bi za izboljšanje socialne problematike morali narediti več, predvsem pa razumeti stisko drugih in sprejemati “drugačne”. Ne samo do družbe, temveč tudi do narave smo mačehovski, so poudarili osnovnošolci.
Več o prispevku sledi danes v oddaji Občinski informator, na BK TV, ob 18.30.
APD Kozjak, ki letos praznuje 60 let, organizira tudi alpinistično šolo. Prične se z uvodnim predavanjem v torek, 11.3.2014 ob 18h, na Koročki cesti v Mariboru, prvo resno predavanje pa teden kasneje. Vse prilagam tudi spodaj v priponki.
Alpinistični odsek Akademskega planinskega društva KOZJAK Maribor prireja ALPINISTIČNO ŠOLO 2014 / 2015, kjer ste vabljeni vsi ljubitelji gora in plezanja!
Alpinistična šola je priložnost za vse, ki želite spoznati lepote narave ter gorskega sveta, obenem pa odkrivati užitke, ki jih ponuja alpinizem skozi različna področja. Spoznavali bomo teorijo gorništva in praktično preizkusili vrvne ter plezalne tehnike v različnih stenah, še posebej pa bo poudarek na varnosti. Ob skalnem plezanju bomo spoznali tudi plezanje v snegu in ledu, ponujena bo tudi priložnost za vzpone na zasnežene vrhove in smučarske spuste s kakšnega alpskega očaka.
Ni potrebno, da si odličen športnik ali prekaljen planinec, čeprav ti bodo sorodne aktivnosti olajšale raziskovanje nekoristnega sveta brezpotij in sten. Spoznal boš nove ljudi, ki jih povezuje plezanje in narava, naučil se boš varno hoditi v gorski svet in se celo pridružil navezi naših alpinistov.
Vodja alpinistične šole je alpinistični inštruktor Boris Strmšek.
Alpinistična šola je sestavljena iz dveh delov:
Letni tečaj: pričetek 11. 3. 2014 ob 18. uri.
Zimski tečaj: pričetek decembra. Pogoj za pristop je uspešno opravljen letni del seminarja.
Teoretična predavanja bodo potekala v prostorih APD Kozjak, Koroška cesta 18, Maribor, ob torkih in četrtkih v popoldanskih oziroma večernih urah. Zaradi objektivnih razmer lahko pride tudi do spremembe programa alpinistične šole, kar bo pravočasno javljeno udeležencem šole in objavljeno na spletni strani APD Kozjak. Tečaj bodo vodili inštruktorji alpinizma oziroma člani, ki so usposobljeni za vodenje in izobraževanje.
V okviru letnega dela tečaja bodo tečajniki:
- osvojili tematike, ki so v programu šole, in opravili preizkus znanja,
- obiskali dvoransko plezalno steno,
- plezali v plezališču krajše plezalne smeri,
- plezali večraztežajne smeri v višjih stenah,
- dobili literaturo,
- dobili članarino APD Kozjak,
- imeli možnost izposoje plezalne opreme,
- imeli možnost uveljaviti določene popuste za nakup gorniške (plezalne) opreme,
- dobili gorniško družbo, v kateri bodo varneje zahajali v gorski svet.
Program letnega dela alpinistične šole najdete na povezavi.
Cena letnega dela tečaja znaša 350 EUR, za študente in dijake je cena s popustom 150 EUR, za zaposlene do 30 let starosti pa 250 EUR.
V ceni je zajeto: stroški teoretičnega tečaja, vodenje na praktičnih tečajih in organiziranih turah, izposoja plezalne opreme in literature, društvena skripta, praktično darilo in članarina PZS!
Planinsko društvo Ruše, vas vabi na planinski večer z občnim zborom, ki bo v petek, 14.3.2014, ob 18. uri v hotelu Veter v Rušah.
V Radljah ob Dravi so na pepelnično sredo pokopali pusta. Gre za tradicionalni ljudski običaj, ki ga domačini izvedejo vsako leto.
Idejni vodja prvega pokopa pusta je bil Stanko Šajbler. Od leta 1956 domačini v občini Radlje ob Dravi ohranjajo običaj. Zberejo se v maskah in se odpravijo na pustni sprevod po vasi Vas in sosednjih krajih. Obiščejo okoli 100 hiš.
Krajani so veseli njihovega obiska. Posebej tisti, ki so večino ostalih dni dokaj osamljeni. Justina Divjak , ki pri svojih 84ih letih večino dni preživi sama, je ob njihovem obisku kar vzkliknila od veselja “kk so šikani!” Spodbujajo pa jih tudi tisti, ki so to tradicijo sami prenašali iz roda v rod. Domačinka Zdenka se je ob tej priložnosti spomnila, kako so včasih tudi sami prisostvovali takšni sprevodom in ob primerjavi s tistim časom ugotovila, da je v moderni dobi mask vse manj. Vendarle pa V sprevodu, poleg raznovrstnih mask, tudi sedaj ne manjka duhovnik, ki ga spremlja ministrant.
Pred samim pokopom pustni lik, ki ga prav tako tradicionalno imenujejo Franc, zažgejo oz. Upepelijo. S pokopom pa simbolno zakopljejo zimo in vse slabe slabe reči.
Podrobnosti o pokopu pusta v Radljah si poglejte v oddaji Občinski informator 244. V petek, 7. marca ob 18.30 na BK TV.
