Upravno sodišče Republike Slovenije je ugodilo tožbi Mestne občine Maribor, ki se je pritožila zaradi neizbora Mariborskega gradu na razpisu za sofinanciranje obnove kulturne infrastrukture. Kot so danes sporočili z občine, je sodišče odpravilo omenjeni sklep ministrstva za kulturo in mu zadevo vrnilo v ponovni postopek.

Mariborska občina je sprožila upravni spor konec januarja, potem ko so postali znani novi rezultati tretjega javnega razpisa za sofinanciranje obnove kulturne infrastrukture. Maribor je kandidiral s projektom nadaljevanja obnove Mariborskega gradu in medtem ko se je ob prvi objavi rezultatov uvrstil med izbrane projekte, so bili kasneje objavljeni novi rezultati, na katerih pa je Maribor skupaj z občinama Rogaška Slatina in Novo mesto ostal brez razpisnega denarja.

Na ministrstvu za kulturo so pojasnili, da je ob prvi objavi rezultatov razpisa prišlo do postopkovne napake, zato je komisija vse prispele ponudbe ponovno pregledala in ocenila.

Upravno sodišče je očitno razsodilo v prid mariborske občine, čeprav uradno potrditev s sodišča še čakajo. Kot pravijo na mariborski občini, je “iz obrazložitve sodbe razvidno, da je ministrstvo za kulturo pri pripravi sklepa kršilo pravila upravnega postopka, prav tako pa je bila storjena kršitev postopka, ker ocenjevanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, ni potekalo po postopku predvidenim z javnim razpisom”.

V ponovnem postopku bo ministrstvo po navedbah mariborske občine moralo odpraviti storjeno kršitev pravil upravnega postopka in odločiti v zadevi po z razpisnimi pogoji določenem postopku in zakonodaji. Kaj to pomeni za sofinanciranje projektov, ki so bili dejansko izbrani na omenjenem razpisu, še ni znano.

Mestna občina Maribor pričakuje, da bo upravičena do sofinanciranja obnove gradu v višini tri milijonov evrov, kot je v prvotnem točkovanju odločila strokovna komisija. Na občini so zanje ugodno odločitev upravnega sodišča pričakovali. “Vendarle pa nas je nekoliko presenetila hitrost odločitve sodišča glede na siceršnjo časovno prakso v podobnih zadevah,” so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Vir: STA

Policisti Postaje prometne policije Maribor obravnavajo prometno nesrečo III. kategorije s pobegom.

Dne 28.2.2014 ob 18.55 uri se je na križišču Osojnikove ulice in ulice Ciril Metodovega drevoreda v bližini Železniške postaje na Ptuju zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila in pešec. Vse morebitne očividce, zlasti pa voznika osebnega avtomobila kateri je v času nesreče ustavil pred prehodom za pešce na levem prometnem pasu, da se zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče zglasijo na PPP Maribor, Ptujska cesta 117, ali pokličejo na telefonsko št. 02 450 20 30 oziroma na št. 113.

Slika je simbolična

Na Lentu v Mariboru je danes potekal že 35. tradicionalni rez Stare trte. 11 cepičev najstarejše trte na svetu ne bo odpotovalo le po Sloveniji, temveč tudi v sosednjo Avstrijo, na Češko ter v Bosno in Hercegovino.

Tradicionalni rez Stare trte se je v 35ih letih razvil v odmevno prireditev, ki je tudi tokrat na obrežje reke Drave pritegnila številne obiskovalce. Letošnja novost je bila pustna povorka. Niso manjkali niti znameniti koranti, ki so trti simbolno prinesli dobro letino ter še kak naraščaj. Cepiči so namreč neke vrste “trtini otroci”, je ponosna, da bodo ti otroci odpotovali po svetu, povedala mariborska vinska kraljica Mojca Kren.

Župan, Andrej Fištravec, ki je v vlogi gospodarja trte nastopal prvič, je enajst cepičev z listinami predal predstavnikom Avstrije, Bosne in Hercegovine in Češke. Med slovenskimi občinami pa je čast letos pripadla Radljam ob Dravi, Dobrni, Hajdini, Trebnjemu in Apačam.

Kot je povedal mestni viničar Stane Kocutar je obrezovanje Stare trte temeljno in zelo pomembno strokovno opravilo, saj sta od tega odvisna rast in pridelek. Sicer je pri skrbi zanjo še precej drugega dela, tako rekoč vse leto.

Stara trta je kot najstarejša žlahtna vinska trta na svetu vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov, je tudi kraljica vseh vinskih trt in je najbolj prepoznavna etnografska znamenitost Maribora. Je mariborski in na sploh vinorodni simbol Slovenije, predvsem pa je pomembna naravna in kulturna dediščina. Iz njenega grozdja vsako leto pridelajo okoli 25 litrov vina, ki ga zlivajo v posebne, manjše stekleničke. Te pa mariborska mestna občina uporablja za protokolarne namene.

Več sledi v oddaji Občinski informator, v ponedeljek 3.3.2014 ob 18.30 na BK TV.

Tudi najnovejši poskus prodaje Delovega deleža v časopisno-založniški družbi Večer se je končal neuspešno. Nihče namreč ni vplačal varščine v višini desetih odstotkov izklicne cene 3,098 milijona evrov.

Zgodba o prodaji Večera se vleče že nekaj let. Delo ima 79,24-odstotni delež Večera v lasti od novembra 2008, Urad RS za varstvo konkurence, predhodnik AVK, pa mu je septembra 2009 naložil, da mora zaradi presežne koncentracije na področju časopisnega in oglasnega trga v letu dni odprodati vsaj 75-odstotni delež v Večeru.

Delo je skušalo prodajo najprej izvesti prek mednarodnih razpisov. Ob prvem razpisu, objavljenem leta 2010, je Večer želelo kupiti podjetje 3Lan, ki je z Delom že sklenilo kupoprodajno pogodbo, pozneje pa celo podpisalo pogodbo o soupravljanju z Matejem Raščanom, lastnikom podjetja Delo Revije, ki je zdaj v stečaju. Vendar je ministrstvo za kulturo leta 2011 vlogo družbe 3Lan za izdajo soglasja k pridobitvi več kot 20-odstotnega deleža Večera zavrnilo, ker je ocenilo, da je bila predložena strategija upravljanja Večera neustrezna.

Tudi ob drugem razpisu, objavljenem leta 2012, prodaja ni bila uspešna, saj kupec, podjetje Medici iz Hamburga, ni uspel zagotoviti ustreznih finančnih sredstev za nakup. Za nakup so se zanimali tudi zaposleni v Večeru, a niso uspeli zbrati potrebnih sredstev.

Delu se s prodajo mudi, saj je bilo zaradi neizvršitve prodaje do konca julija lani s strani varuha konkurence že denarno kaznovano. Po drugi strani sta aktiv in zastopstvo novinarjev Večera pozvala, da se pred izdajo soglasij k morebitni sklenitvi posla preveri in zagotovi ustreznost kupca.

Iz Dela so po najnovejši neuspešni prodaji sporočili, da bodo aktivnosti peljali naprej in da si bodo skladno z odločbo varuha konkurence prizadevali izpolniti odločbo iz leta 2009.

Vir: STA
Foto vir: Facebook

Družba Delo bo danes v Ljubljani izvedla javno dražbo za nakup 202.788 delnic oziroma 79,24-odstotnega deleža časopisno-založniške družbe Večer. Delnice namerava prodati v paketu, izklicna cena pa znaša 3,098 milijona evrov.

Dražbe se lahko udeležijo dražitelji, ki so najmanj tri dni pred dražbo vplačali varščino v višini 10 odstotkov izklicne cene.

Kot izhaja iz nedavne objave dražbe v časniku Delo, bo morala biti pogodba o prodaji delnic sklenjena v desetih dneh po končani dražbi, in sicer pod odložnima pogojema, da Delo pridobi soglasje Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK) za odsvojitev delnic in da kupec pridobi soglasje ministrstva za kulturo. Plačilo celotne kupnine bo moralo biti opravljeno v treh delovnih dneh od uresničitve obeh odložnih pogojev.

Zgodba o prodaji Večera se vleče že nekaj let. Delo ima 79,24-odstotni delež Večera v lasti od novembra 2008, Urad RS za varstvo konkurence, predhodnik AVK, pa mu je septembra 2009 naložil, da mora zaradi presežne koncentracije na področju časopisnega in oglasnega trga v letu dni odprodati vsaj 75-odstotni delež v Večeru.

Delo je skušalo prodajo najprej izvesti prek mednarodnih razpisov. Ob prvem razpisu, objavljenem leta 2010, je Večer želelo kupiti podjetje 3Lan, ki je z Delom že sklenilo kupoprodajno pogodbo, pozneje pa celo podpisalo pogodbo o soupravljanju z Matejem Raščanom, lastnikom podjetja Delo Revije, ki je zdaj v stečaju. Vendar je ministrstvo za kulturo leta 2011 vlogo družbe 3Lan za izdajo soglasja k pridobitvi več kot 20-odstotnega deleža Večera zavrnilo, ker je ocenilo, da je bila predložena strategija upravljanja Večera neustrezna.

Tudi ob drugem razpisu, objavljenem leta 2012, prodaja ni bila uspešna, saj kupec, podjetje Medici iz Hamburga, ni uspel zagotoviti ustreznih finančnih sredstev za nakup. Za nakup so se zanimali tudi zaposleni v Večeru, a niso uspeli zbrati potrebnih sredstev.

Delu se s prodajo mudi, saj je bilo zaradi neizvršitve prodaje do konca julija lani s strani varuha konkurence že denarno kaznovano. Po drugi strani sta aktiv in zastopstvo novinarjev Večera pozvala, da se pred izdajo soglasij k morebitni sklenitvi posla preveri in zagotovi ustreznost kupca.

Vir: STA
Foto vir: Facebook