Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Lutkovno

V Lutkovnem gledališču Maribor bodo danes odprli družinsko kavarno. Minoritska kavarna, po svoji naravi družinski klub, ne bo namenjena le gostinski dejavnosti, temveč bodo v njej izvajali tudi predstave in delavnice za otroke. Prva v nizu bo na sporedu interaktivna predstava za najmlajše Zima v režiji Nike Bezeljak.

Minoritska kavarna pričakuje obiskovalce vseh starosti ob sobotah med 9. in 19. uro. Nudili bodo naravno pridelane dobrote manjših lokalnih pridelovalcev, združenih v zadrugi Dobrina, del kavarniškega prostora pa so preuredili v domišljije poln prostor, v katerem bodo najmlajši lahko aktivno preživljali prosti čas ob ogledu predstav, poslušanju zgodb, spoznavanju lutkovnih svetov in pripovedovanju.

Prva v seriji štirih gledaliških doživetij v Minoritski kavarni je predstava Zima, ki je na sporedu danes. Avtorica uprizoritvene predloge in režiserka je Nika Bezeljak, avtorica likovne podobe pa Nina Šulin. Igralka LGM Metka Jurc v vlogi zajčka otroke popelje skozi celostno gledališko doživetje z izbrano slovensko avtorsko in ljudsko poezijo.

V prihodnjih sobotah obiskovalce čakajo še poslušalnici radijske igre z likovnim ustvarjanjem Zakaj ima vsak fižolček bel trebušček ter Koga se strah boji, gledalnica televizijskega posnetka predstave in predstavitev zdravilnih zelišč Zelišča male čarovnice ter gledalnica in delavnica o jabolkih Sneguljčica.

Kavarno, ki se nahaja v jugozahodnem delu pritličja minoritskega samostana, so odprli tri leta po selitvi lutkovnega gledališča v obnovljene prostore na Lentu. Kmalu naj bi bila dokončana tudi izgradnja zunanjega avditorija, vzporedno pa teče še obnova sosednje minoritske cerkve, kjer bodo gradbena dela predvidoma zaključena do konca letošnjega leta.

S tem bo novo podobo dobil ves nekdanji samostanski kompleks na levem nabrežju Drave v Mariboru. Še vedno pa tam podobo kazi propadajoči Žički dvorec, za katerega občina išče kupca.

Vir: STA
Lutkovno

DSC_5107

Valentinovo – praznik zaljubljencev so včeraj v soju svečk, glasbenem duhu in ob romantični večerji obeležili v Koroški hiši pri lipi.

Mladi in tudi tisti nekoliko starejši so si včeraj vzeli čas za romantično doživetje na Muti. Ob kulinariki, ki jo je ponudila Koroška hiša lipa so bili deležni tudi dobrega glasbenega vložka za katerega je v celem romantičnem večeru poskrbela Ditka, pridružil pa se ji je tudi Zoran Predin.

V že romantičnem ambientu so poskrbeli tudi za oči posameznika. Tako so glasbeno kulturo združili s slikarstvom. Slike, ki so na pogled pri posamezniku vzbudile tri velike elemente energijo, dinamičnost in neskončnost, je naslikala makedonska slikarka Snežana Krebl.

DSC_5088

Valentinovo in romantični večer so zaljubljenci preživeli v kulinaričnem, glasbenem in kulturnem duhu, ter si v času “drvenja” in pomanjkanju časa drug za drugega, podarili romantičen Valentinov večer.

DSC_5107

lokalec.si

V Benetkah se je danes uradno začel tradicionalni beneški karneval. Organizatorji pričakujejo, da bo pisani spektakel glasbe, ulične umetnosti in kulture v naslednjih dveh tednih obiskalo več sto tisoč ljudi. Številne obiskovalce pritegnejo predvsem veličastne maske in pisani kostumi, ki so stalnica beneškega karnevala.

Karneval vsak februar Benetke spremeni v prizorišče ulične umetnosti s plesnimi točkami, koncerti, razstavami, filmskimi predstavami in glasbenimi prireditvami. Med tradicionalnimi vrhunci karnevala bo 23. februarja “Polet angela”. Pri tem dogodku v angela oblečeno mlado Benečanko z vrvjo spustijo z zvonika bazilike svetega Marka na istoimenskem trgu.

Pri tem bo letos sodelovala tudi piranska princeska, ki se je lani odmevno spustila z zvonika piranske stolnice na Tartinijev trg. Glas o spustu princeske z zvonika, ki so ga lani v Piranu organizirali prvič, je očitno segel v same Benetke. Piranska princeska bo tako skupaj s Giuseppejem Tartinijem in Tartinijevo mamo na odru sredi Trga sv. Marka pričakala angela in mu nato izročila vrečko piranske soli.

Karneval, ki letos poteka pod sloganom “Fantastična narava”, se bo zaključil 4. marca.

lokalec.si
vir:STA

20140205_171619

V Lizboni na Portugalskem je minuli vikend potekalo 41. kadetsko in mladinsko evropsko prvenstvo ter 6. evropski pokal mlajših članov v karateju. Med 27 slovenskimi tekmovalci, od katerih jih 6 nastopa v katah, je kot edini mladinec nastopil tudi Lovrenčan Tadej Dajčman, ki je novembra že nastopil na svetovnem mladinskem prvenstvu.
20140208_102847
Tadej je v soboto nastopil v katah za mladince (Junior kata male), kjer se je pomerilo 28 tekmovalcev iz prav toliko držav. V prvem krogu je nastopil proti Ciprčanu Nicolaou in zmagal 5:0. Nato je v drugem krogu izgubil proti kasnejšemu finalistu Italijanu Steai in si zato pridobil možnost nastopa v repasažu za uvrstitev od 5. do 9. mesta. V repasažu je najprej zmagal proti Dancu Lundi, nato izgubil proti Srbu Simiću in si prislužil odlično 7. mesto, kar je eden največjih uspehov slovenskih mladincev v karate katah zadnjega desetletja.
20131104_194837
Velike zasluge za Tadejev uspeh moramo, poleg fantovega talenta, zagnanosti in resnosti pri treningih, priznati dolgoletnemu lovrenškemu trenerju Arnoldu Skuhali 4. DAN, ki je vzgojil številne generacije zelo uspešnih karateistov in je skupaj s Tadejem na prvenstvu v Lizboni. Veliko posluha in truda za delovanje imajo vsa ta leta tudi v vodstvu Karate kluba Lovrenc, ki s skromnimi sredstvi uspe zagotavljati pogoje za treninge in izobraževanja.

2826

Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor se pridružuje pozivom naslovljenih na Vlado Republike Slovenije glede uresničitve obljub oziroma Sklepa o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemsko območje z visoko brezposelnostjo Maribor s širšo okolico (UL RS št. 53/2013).

Glede na sedanje gospodarsko stanje in ekstremno visoko brezposelnost na tem območju so v Območno obrtni podjetniški zbornici Maribor tudi sami zgroženi nad pasivnostjo in neukrepanjem tako Vlade RS kot pristojnimi ministrstvi. S tem namenom predsednici Vlade RS javno naslavljajo poziv.

Slika je simbolična

Včeraj, 14.02.2014 ob 18.17 uri, se je na Trgu Borisa Kidriča v Mariboru, zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena pešca in neznani voznik rdečega osebnega avtomobila.

Morebitne priče prometne nesreče naprošajo, še posebej voznika vozila, ki je peljal iz smeri Partizanske ceste ter nudil pomoč poškodovanima pešcema, da se zaradi razjasnitve okoliščin nesreče, zglasijo na Postaji prometne policije Maribor, Ptujska cesta 117 ali pokličejo na telefon 450 20 30 ali 113.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

DSC_5064

“Da bo srednja šola lažja izbira!” so mnenja v Dijaški skupnosti Maribor (DSM).

S tem namenom so letos pripravili informativni sejem, kjer so ob informativnih dneh pripravili predstavitve več kot 19 – ih mariborskih srednjih šol. V Dijaški skupnosti so namreč mnenja, da je obisk sejma bolj učinkovit, saj se na samih informativnih dneh lahko dijak udeleži predstavitve dveh ali največ treh šol. Osnovnošolci oziroma bodoči dijaki, se lahko tako na enem mestu informirajo o vseh možnostih, ki jih ponuja regija, hkrati pa lahko tudi primerjajo programe srednjih šol.

»S tem projektom želimo bodočim dijakom in dijakinjam omogočiti pametno odločitev glede izbire srednje šole, ob tem pa promovirati tudi našo dijaško skupnost, ki jih bo spremljala skozi celotno obdobje šolanja,« dodaja Rene Dopler, predstavnik DSM.

DSC_5065

DSC_5034

Že v jutranjih urah je v GSKŠ Ruše vstopila množica informacij željnih devetošolcev, ki so zanimanje kazali za vse tri srednješolske programe: splošna gimnazija, kemijski tehnik in farmacevtski tehnik.

Več kot sto bodočih dijakov je v dopoldanskem času obiskalo Gimnazijo in srednjo kemijsko šolo Ruše. Uvodoma so jim ravnatelj Marjan Kukovič in nekateri profesorji nadzorno predstavili šolo in srednješolske programe, ki jih ponujajo dijakom.

Nadzoren prikaz kaj vse počnejo dijaki tamkajšnje šole so njihovo delo in učenje v programih predstavljali zdajšnji dijaki, predvsem učenci drugih in tretjih letnikov. V kabinetih so lahko bodoči dijaki in dijakinje dobili vtis, kaj počnejo kemiki, kaj farmacevti in kaj počnejo gimnazijci.

DSC_5059

Več o tem si oglejte danes, ob 18.30 v oddaji Občinski informator, na BK TV.

DSC_3174

Vabljeni na otvoritev velike likovne razstave »Love is all around«, ki bo v petek,14. februarja 2014, ob 20.00 uri v galeriji Kavarne Betnava v Hotelu Betnava v Mariboru.

Svoja likovna dela bodo predstavili: Rajko Ferk, Branko Počkar, Olga Zehaf in Ana Jud.
Dogodek bo vodil Andrej Okreša.

DSC_3175

993827314

Ustanova za humanitarno pomoč obrtnikom, ki deluje v okviru Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), bo najbolj prizadetim obrtnikom in podjetnikom v ledeni ujmi pomagala s finančnimi sredstvi. OZS zato poziva svoje člane, da po končani ledeni ujmi oceno nastale škode zaradi žledoloma in poplav sporočijo svoji območni obrtno-podjetniški zbornici – to je Območni obrtno-podjetniški zbornici Dravograd, Trg 4.julija 18 .

Ustanova za humanitarno pomoč obrtnikom je neprofitna organizacija, ki je bila leta 2007 ustanovljena z namenom, da bi oškodovanim obrtnikom in podjetnikom, članom OZS, pomagala pri premagovanju stisk v primerih naravnih in drugih nesreč. OZS je tako prek Ustanove pomagala številnim obrtnikom in podjetnikom in jim namenila že več kot 100 tisoč evrov pomoči.

Vir: Občina Dravograd

993827314

DSC_4997

V Slomškovih prostorih župnišča v Vuzenici se je včeraj odvijala predstavitev rokodelske ustvarjalnosti in razstava izdelkov kulturne dediščine, lesenega posodja iz naših krajev.

DSC_5013

V Slomškovih prostorih je razstava dobila se poseben čar. Najprej je nekaj besed spregovorila predsednica društva TIC Vuzenica, nekaj besed je dodal tudi župnik kateremu so se še posebej zahvalili za ponujen prostor. Sledila je predstavitev na kateri je ga. Katarina Žagar iz Podjetniškega centra Slovenj Gradec/Rokodelskega centra Koroške predstavila obiskovalcem pomen rokodelske dejavnosti in pogoje za pridobitev certifikata Obrtne zbornice Slovenija za izdelke domače in umetnostne obrti. Razstava je bila zelo raznolika, na njej smo lahko zasledili veliko različnih tehnik kot so štrikanje, kleklanje, kvačkanje, ročno izdelane lutke, ročno izdelan nakit, pa tudi razni izdelki iz lesa. Del razstave pa so predstavljali tudi starinski izdelki iz lesa izmed katerih so prevladovale lesene posode. Razstava je navdušila tudi župana Franja Goloba, zelo je vesel, da je med občani in občankami tako razširjena in priljubljena rokodelska obrt. Želi si, da bi bili občani še naprej tako ustvarjalni, ter da bi prenesli svoja znanja tudi na mlajše generacije.

Za vse, ki si razstave niso utegnili ogledati pa bo razstava na ogled do četrtka 20.2.2014, po predhodnem dogovoru z TIC Vuzenica.

Mom (2)

Na mariborski občini so danes predstavili glavne poudarke letošnjega proračuna pred drugim branjem v mestnem svetu. Proračun je težak 119 milijonov evrov, zadolžitev občine pa se je zvišala iz 6,5 na 8 milijonov evrov. Glavni poudarek proračuna, je po besedah mariborskega župana dr. Andreja Fištravca, na sociali in investicijah, proračun pa je označil za investicijsko naravnanega. saj bodo pomagali lokalnemu gospodarstvu.
Mom (2)
Kot so povedali predstavniki občine, je načrtovanih 7% več denarja za socialo, v primerjavi s proračunom 2013. Več denarja naj bi dobili še področja komunale, prometa in okolja (1,5 milijona evrov), področje turizma (Javni zavod za turizem Maribor Pohorje 200.000 več) in medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanja narave ter na že omenjeni sociali. Na slednjem področju bodo med drugim povečali sredstva za potrebe letovanja otrok, rdečega križa, Varne hiše in Materinskega doma.

Manj denarja naj bi dobil kabinet župana (32.000 evrov manj) in sekretariat za splošne zadeve (100.000 evrov manj).
Mom (1)
Med prihodki računajo na denar med drugim od prodaje stavbnih zemljišč in od prodaje delnic Veolie.
Med investicijami so omenili gradnjo zdravstvenega doma Tezno, novogradnjo vrtca Studenci – enote Pekre, izgradnjo kanalizacije v spodnjem Limbušu, vodovod na Jelovcu in na podaljšku od Trubarjeve ulice v Mariboru do Brigadirja in nadaljevanje obnove cestišča na Ulici pariške komune do dvorane Tabor. Ob tem bodo nadaljevali z energetsko sanacijo šol in vrtcev, letos jih načrtovanih šest, kupili pa bodo tudi 16 avtobusov za potrebe mestnega potniškega prometa.

Investicij za obnovo Hladilnice in Lubadarja na območju Pekarne letos v proračunu ni, se pa bodo prijavili na razpise, ki bodo na voljo v prihodnosti.

Občina bo tudi dokapitalizirala Dom pod gorco v višini 2 milijonov evrov, vendar naj bi se o tem še pogajali z Novo KBM, kot je pojasnil direktor mestne uprave Marko Žula.

Župan je ob tem dejal, da novega avtomobila za potrebe županstva ne bodo kupili. Denar naj bi po besedah Fištravca prerazporedili za potrebe prostovoljnih gasilskih društev.

Novo vozilo je sicer bilo zapisano v prvem branju proračuna, vendar naj bi prišlo do »napake«, zaradi česar je vodstvo občine z mesta Urada za finance in proračun zamenjalo direktorico Marijo Kaučič. Slednja sicer po besedah župana ostaja v omenjenem uradu, a ne več na vodstveni poziciji. Nova direktorica je postala Branka Atelšek.

Slika je simbolična

Zimske počitnice se bližajo in pri ZPM Maribor je že vse pripravljeno za ustvarjalno druženje otrok in mladih, prostovoljcev in mentorjev, pa tudi staršev, babic in dedkov. Med 24. in 28. februarjem 2014 bomo izdelovali pustne maske, pležuhe, majevske pečate, se naučili pozdraviti po špansko, tudi plesali bomo in spoznali delček japonske kulture. Družili se bomo na drsanju, pri igranju košarke, se naučili nekaj elementov brazilske borilne veščine, tekmovali v japonskem mečevanju in dirkali s pležuhi na Pohorju. Seveda ne bo manjkal niti sredin izlet, tokrat v Ljubljano, kjer bomo oblečeni v rimske vojake pred barbari ubranili 2000 let staro Emono.

DELAVNICE

Likovne delavnice: PUSTNE MASKE
- od ponedeljka do petka, 24. – 28. 2., od 8. do 16. ure

Ker se bliža veseli in nagajivi pust, bomo na zimskih ustvarjalnih delavnicah izdelovali pustne maske – klasične, domišljijske, živalske in še kakšne, tudi japonske …

Modelarska delavnica: IZDELAJMO SI SVOJ PLEŽUH!
- od ponedeljka do četrtka, 24. – 27. 2., od 8. do 12. ure

S seboj prinesimo staro smučko in dovolj vztrajnosti, da bo nastalo pravo starodobno snežno vozilo. Priložnost, da ga preizkusimo pa bo v petek na »dirki s pležuhi«.

Jezikovna delavnica: HABLANDO ESPAÑOL?
- v ponedeljek in torek, 24. in 25. 2., ob 9. uri

Govoriš špansko? Še ne? Zdaj je priložnost. Theo Karoumenos iz zavoda Zlati Hrček nas bo na njemu poseben način naučil nekaj osnovnih besednih zvez španščine, ki jo govori kar 500 milijonov ljudi in je tako drugi najbolj razširjeni jezik na svetu.

Delavnica izdelovanja pečatov: MAJEVSKI PEČATI
- v ponedeljek in torek, 24. in 25. 2., od 11. uri

Seznanili se bomo z dvajsetimi pečati majevskega koledarja (Maji so starodavno srednjeameriško ljudstvo), spoznali njihove značilnosti in iz svojega datuma rojstva izračunati ter narisali svoj pečat. Delavnico izvaja Natalija Resnik Gavez.

Plesna delavnica: OD VAJE DO PREDSTAVE
- od srede do petka, 26. – 28. 2., ob 11. uri

Kulturno umetniško društvo Komorebi vabi otroke stare med 7 in 14 let, da se pridružijo plesni delavnici, na kateri se bomo posvečali raziskovanju giba in »plesnosti« skozi igro, improvizacijo in koreografije, ki bodo vključene v predstavo (premiera je predvidena spomladi) na temo legendarne ameriške plesalke Isadore Duncan. Delavnico vodi Andrea Birmanac.

POTEPANJE

Zimski sredin izlet: RIMSKA EMONA
- sreda, 26. 2., ob 8. uri, zbirno mesto v pritličju DUM-a

V Narodnem muzeju v Ljubljani se bomo preobrazili v rimsko vojsko in se odpravili na vojaški pohod. Barbari se že zbirajo in 2000 let staro rimsko Emono je za vsako ceno treba ubraniti! Po bojih se bo prilegla sprostitev v termah Atlantis. Malica iz nahrbtnika. Predhodna prijava in doplačilo 24 EUR. Povratek ob 18.00 uri.

PISAN JE SVET – SPOZNAVAMO DRUGE KULTURE

JAPONSKA: MEČEVANJE, TRADICIONALNE MASKE IN ANIME
- od ponedeljka do petka, 24. – 28. 2., ob 9. uri

Precizna kontrola japonskega meča – katane je bila cenjena in zahtevna vrlina samurajev. Nekaj spretnosti iaida – japonske veščine mečevanja nas bodo naučili mladi samuraji iz Kluba japonskega mečevanja Maribor.
Po razgibavanju z japonskim mečem bomo z Denisom Podajem na gledališki delavnici pripravili predstavo v stilu anime – japonske risanke. Predstava bo govorila o malem samuraju, ki je rešil svojega brata. Uprizorili jo bomo na anime dogodku CHIBI MAKKON, ki jo bo v Domu ustvarjalnosti mladih v soboto, 22. marca 2014, pripravila ekipa ljubiteljev japonske kulture Makkon.
V japonskem duhu bo potekala tudi ena od likovnih delavnic, na kateri bomo izdelovali tradicionalne japonske maske, ki jih v gledališču in na festivalih Japonci uporabljajo že stoletja.

ZABAVNO ŠPORTANJE

DRSANJE SREDI MESTA
- ponedeljek in torek, 24. in 25. 2., ob 9. uri, zbirno mesto v DUM-u

Drsališče sredi mesta ni samo drsališče, temveč tudi atraktiven “oder” dogajanja, družabno zbirališče in prostor, kjer se družita šport in zabava. V sodelovanju s Športnimi objekti Maribor.

IGRIVA KOŠARKA
- torek in četrtek, 25. in 27. 2., ob 9.30 uri, zbirno mesto v DUM-u

Projekt Igrive košarke že vrsto let navdušuje otroke po celi Sloveniji. Tokrat bodo animatorji, v družbi priljubljenega Lipka obiskali tudi nas in metali bomo na koš, da se bo kadilo. Potrebujemo športno opremo, za vse ostalo in celo manjše presenečenje bo poskrbela Košarkarska zveza Slovenije.

BRAZILSKA VEŠČINA CAPOEIRA
- sreda, 26. 2., ob 11.00 uri
Kako združiti sprostitev, rekreacijo, ples, glasbo, akrobacije, petje, igranje inštrumentov? Vse to in še več združuje Capoeira, zanimiva brazilska veščina, ki nam jo bo predstavilo Športno in kulturno društvo Capoeira Slovenija.

DIRKA S PLEŽUHI
- petek, 28. 2., ob 9.30 uri, zbirno mesto pri sp. postaji Vzpenjače

Pležuh je staro zimsko prevozno sredstvo, s katerim so se včasih vozili s hribov v dolino, danes pa nam služi predvsem za zabavo na snegu. Preizkusili bomo tiste, ki smo jih izdelali v modelarski delavnici, ostale pa bo priskrbelo Hoduljarsko društvo Maribor.

Vse dejavnosti potekajo, če ni drugače navedeno, v Domu ustvarjalnosti mladih Maribor (DUM, Razlagova 16) in so brezplačne, razen sredinega izleta, kjer je potrebno doplačilo. Primerne so za otroke od 6. leta naprej, razen izdelovanje pležuhov, ki je primerna za mlade od 12. leta.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Toplo januarsko vreme in februarska naravna nesreča z žledom, ledom in poledico sta negativno vplivala tudi na slovenski turizem. Turistična zasedenost v Mariboru je le 10-odstotna, v Kranjski Gori pa ocenjujejo, da bo izpad zaradi vremenskih nevšečnosti okoli dva milijona evrov. Turistični ponudniki upajo, da bodo prihodnji tedni uspešnejši.

Na Javni agenciji RS za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (Spirit) ocene škode za celotni slovenski turizem še pripravljajo, za posamezne turistične destinacije pa so podatki že znani.

V Lokalni turistični organizaciji (LTO) Kranjska Gora izpad prihodkov zaradi zelenega januarja in dežja ocenjujejo na dva milijona evrov. Najbolj prizadete so bile žičnice, medtem ko so hoteli so zabeležili za deset odstotkov nižjo zasedenost.

Največji izpad, kar 40-odstotni, so zabeležili mali oddajalci nastanitvenih kapacitet v Kranjski Gori, negativne posledice manjšega turističnega obiska pa so občutili tudi ponudniki gostinskih storitev in trgovine. Po besedah direktorice LTO Kranjska Gora Mirjam Žerjav bodo natančnejši podatki znani, ko bodo znani podatki o prihodih in nočitvah.

Na mariborskem koncu so strateško načeloma dobro pripravljeni na prilagoditev ponudbe v primeru zelene zime, a je kljub temu trenutno zasedenost izjemno majhna. Po podatkih Zavoda za turizem Maribor, ki je zbral podatke 19 turističnih ponudnikov, je zasedenost le 10-odstotna.

Pri večini je ključni vzrok za nizko zasedenost odpoved oz. prestavitev terminov pomanjkanje snega ter neugodne vremenske razmere v zadnjih dveh tednih.

Napovedi za drugo polovico februarja in do konca marca so na Mariborskem Pohorju zelo dobre, so optimistični v mariborskem turističnem zavodu.

Ob tem napovedujejo, da bodo morali v prihodnje zimske pakete v primerih zelene zime konkretneje dopolniti z drugimi aktivnostmi, kot so pohodništvo, kolesarjenje, adrenalinski športi in zdraviliški turizem. Hkrati lahko ti produkti služijo tudi kot obogatitev ponudbe za smučarje v času, ko je sneg na voljo, ugotavljajo v Zavodu za turizem Maribor.

Po besedah direktorice Zavoda za turizem Maribor Janje Viher bodo natančni podatki o izpadu prihodka zaradi vremenskih razmer pripravili do konca marca oziroma srede aprila.

“Poročilo bomo posredovali pristojnim organom in institucijam, saj je to ne le lokalni in regionalni problem, ampak dejansko nacionalni izziv, kako naprej. V tem trenutku je namreč po našem mnenju in njihovem prav tako preuranjeno govoriti, saj še vendar pričakujemo kaj ‘normalnih’ zimskih dni,” še pravi Viherjeva.

V Združenju slovenskih žičničarjev ugotavljajo, da so bile za upravljalce razmere od 15. decembra 2013 do prejšnjega tedna katastrofalne. Ob tem dodajajo, da so snežne razmere zdaj ugodne in da so slovenska smučišča dobro pripravljena na zimske šolske počitnice.

Vsi večji smučarski centri, vključno s Cerknim, ki je bilo v žledni ujmi po ocenah verjetno najbolj prizadeto,
so sicer od tega tedna odprti.

V Ljubljani ne zaznavajo upada števila turistov in nočitev, temveč beležijo rast, so sporočili iz Turizma Ljubljana.

Za obmorske turistične destinacije so zimski meseci najnižji del sezone. Na območju Pirana in Portoroža je odprta tretjina vseh hotelov, so sporočili iz Turističnega združenja Portorož. Ob tem dodajajo, da bi težko govorili o kakšni omembe vredni škodi zaradi nedavnih vremenskih razmer.

Vir: STA

Občinski informator

Tokrat v oddaji Občinski informator:

- kako so nastale CICI delavnice
- mariborski župan sprejel ŽTK MB
- Prešernov dan obeležili tudi na Muti
- literarni večer z Renejem Doplerjem
- “Bistriške umetnice”
- 19. seja občinskega sveta Občine Ruše

- 25. seja občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi
- ŠPORT: tekmovanje osnovnošolcev v katah in borbah

Občinski informator

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Financiranje volilne kampanje bo na tokratnih volitvah v Evropski parlament prvič potekalo po spremenjenih, zaostrenih pravilih, ki jih je DZ sprejel lani. Stranke sicer večinoma napovedujejo skromno volilno kampanjo, ki jo nameravajo v glavnem financirati z lastnimi sredstvi.

Za financiranje volilne kampanje za volitve v Evropski parlament se smiselno uporablja zakon o financiranju volilne in referendumske kampanje s to razliko, da lahko stranke na evropskih volitvah sredstva pridobivajo tudi iz prispevkov državljanov drugih članic EU.

Zakon določa, da donacije fizičnih oseb ne smejo presegati desetih povprečnih bruto mesečnih plač na delavca v Sloveniji po podatkih statističnega urada za preteklo leto (ta je lani znašala dobrih 1500 evrov). Pri tem lahko gotovinski denarni prispevek znaša največ 50 evrov, medtem ko morajo biti višji prispevki vplačani preko bank, hranilnic ipd.

Kot prispevek za volilno kampanjo se poleg denarnega prispevka šteje vsak nedenarni prispevek, brezplačna storitev in prevzem obveznosti oziroma opravljanje storitev ali prodaja blaga organizatorju volilne kampanje pod pogoji, ki slednjega postavljajo v ugodnejši položaj kot druge koristnike storitev oziroma kupce blaga. Se pa kot prispevek za volilno kampanjo ne šteje delo, ki ga za organizatorja volilne kampanje opravi fizična oseba, če za to ni dolžna izdati računa.

Organizator lahko za volilno kampanje najame posojilo, to pa mora biti odobreno pod enakimi pogoji kot veljajo za vse ostale. Pri tem mora zadnji obrok posojila zapasti pred 30. dnem pred oddajo poročila o financiranju volilne kampanje.

Državni organi, organi lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega in zasebnega prava ter samostojni podjetniki ne smejo financirati volilne kampanje, lahko pa jo pravne osebe zasebnega prava, katerih namen ustanovitve ni pridobivanje dobička.

Za financiranje volilne kampanje je treba odpreti poseben račun

Če je organizator volilne kampanje politična stranka, lahko ta na poseben račun, odprt za potrebe volilne kampanje, sredstva prenese s svojega transakcijskega računa, vendar največ v višini predpisanih stroškov volilne kampanje za volitve v Evropski parlament, ki ne smejo preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi.

Prispevke, ki so organizatorju volilne kampanje dani v nasprotju s zakonom, je dolžan organizator volilne kampanje najpozneje v 30 dneh od dneva prejema nakazati v humanitarne namene.

Omenjeni poseben transakcijski račun mora organizator volilne kampanje odpreti najpozneje 45 dni pred dnem glasovanja, pri njem pa mora biti označeno, da gre za račun “za volilno kampanjo”. V vsakem primeru mora račun odpreti, preden opravi prvo finančno transakcijo, namenjeno volilni kampanji.

Na omenjenem računu mora zbirati vse sredstva za volilno kampanjo, prav tako mora z njega plačevati vse stroške zanjo. Račun mora zapreti najpozneje v štirih mesecih po dnevu glasovanja.

Najpozneje v 15 dneh po zaprtju računa mora organizator volilne kampanje Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) predložiti tudi poročilo o financiranju volilne kampanje.

Uspešnejši organizatorji volilne kampanje imajo pravico do povračila stroškov

Organizatorji volilne kampanje, katerih listam so pripadli mandati za poslance v Evropskem parlamentu, imajo pravico do povračila stroškov volilne kampanje, in sicer v višini 0,33 evra za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev.

Pravico do povračila dela stroškov imajo tudi tisti organizatorji volilne kampanje, katerih lista kandidatov je dobila najmanj dva odstotka od skupnega števila oddanih glasov v vsej državi, in sicer v višini 0,17 evra za dobljeni glas.

Računsko sodišče v šestih mesecih po roku za zaprtje transakcijskega računa opravi revizijo pri tistih organizatorjih volilne kampanje, ki imajo pravico do delnega povračila stroškov volilne kampanje, dokončno revizijsko poročilo pa pošlje DZ.

Organizatorju volilne kampanje, ki za več kot deset odstotkov prekorači dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo, se delno povračilo zmanjša za polovico, pravico do delnega povračila pa izgubi, če dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo prekorači za več kot 30 odstotkov.

Če za več kot deset odstotkov dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo prekorači stranka, se ji za čas enega leta za polovico zmanjšajo sredstva, ki se ji izplačujejo iz proračuna na podlagi zakona, ki ureja financiranje strank. Stranka pa lahko pravico do financiranja tudi izgubi, in sicer če dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo prekorači za več kot 30 odstotkov.

Stranke napovedujejo skromno volilno kampanjo

V vseh strankah, iz katerih so poslali odgovore na vprašanja STA, poudarjajo, da načrtujejo skromno oziroma nizkoproračunsko kampanjo, ki jo nameravajo financirati večinoma iz lastnih sredstev, računajo pa tudi na donacije posameznikov.

V PS si namesto z visokimi oglaševalskimi stroški želijo podporo pridobiti predvsem s kandidati, v SD pa stavijo na neposreden stik z ljudmi in solidarnostna dejanja.

Na delo na terenu in neposreden stik z volivci stavijo tudi v NSi in SLS. V DL izpostavljajo tudi vsebinsko inovativnost.

V DeSUS na evropskih volitvah ne bodo nastopili, zato stroškov s kampanjo ne bodo imeli, bodo pa podprli kandidaturo Iva Vajgla.

Odgovor SDS STA še čaka.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

DSC_4983

Energetska agencija za Podravje je občinam, ki aktivno delujejo na področju trajnostne energije, ob današnjem srečanju županov s tega konca, podelila prve energetske izkaznice. Prejeli so jih župani Mestne občine Maribor ter občin Miklavž na Dravskem polju, Ruše in Poljčane.

Namen današnjega srečanja županov je bil sicer razprava o novostih, težavah in izzivih, s katerimi se vsakodnevno srečujejo občine na področju trajnostne in učinkovite rabe energije, ter uvajanju obnovljivih virov energije.

Srečanja so se udeležili tudi predstavniki sektorja za ukrepe učinkovite rabe energije (URE) in uporabe obnovljivih virov energije (OVE) pri ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Predstavnikom lokalnih skupnosti so predstavili okvirje energetske politike z novim energetskim zakonom, smernice nove finančne perspektive na področju trajnostne energije in projekt pridobivanja energetskih izkaznic.

Energetska agencija za Podravje deluje že osmo leto in občinam nudi celovito energetsko upravljanje ter pomaga pri izvajanju zakonodajnih nalog in načrtovanju energetskega razvoja. Z omenjenimi aktivnostmi skrbi, da občine lahko sledijo tako okoljskim ciljem kot finančnim prihrankom, s tem pa postaja energija priložnost na poti uspešnega gospodarskega razvoja lokalnih skupnosti in regije.

Omenjeno agencijo za svetovanje pri okoljevarstvu v regiji je skupaj z Mestno občino Maribor ustanovilo še 17 sosednjih ter bližnjih občin, in sicer Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Šentilj, Sveta Trojica in Sveti Jurij v Slovenskih Goricah.

Vir: STA

DSC_4971

Dopolnjeno danes, 12.2.2014 ob 17:47

Za naš portal pa so spregovorili tudi direktorica Energetske agencije za Podravje dr. Vlasta Krmelj, župan MOM -a dr. Andrej Fištravec in župan Občine Ruše Uroš Štanc.

Krmeljeva je tokrat med drugim poudarila: “Danes smo županom podelili energetske izkaznice za njihove javne objekte, predvsem občinam, ki aktivno delujejo na področju energetskega upravljanja. Kot izhaja iz zakonodaje je tovrstna merjena energetska izkaznica, ki jo imajo javne ustanove (občinske, vrtci in šole) in že izvajajo energetsko knjigovodstvo oz. spremljajo svojo rabo energije, izdelava le – te hitra in cenovno ugodna.”

Mestna občina Maribor je danes simbolično prevzela še dve energetski izkaznici. “Danes smo simbolično prevzeli dve energetski izkaznici, sicer jih imamo že več kot 100, prav tako pa jih je še približno toliko v izdelavi za javne objekte. Pomembno je, da vemo koliko posamezni objekt (vrtec ali šola) porabi energije ter, da vemo kateri ukrepi so pomembni, da se poraba energije zmanjša, kar je osnova za varčevanje na področju energetske oskrbe stavb. Upam, da bomo tudi uspešni pri pridobivanju nepovratnih sredstev za energetsko sanacijo stavb ali pa, da bomo morda v sodelovanju z mestom Graz prišli do tehnologije, ki bi zagotovila energetsko neodvistnost posamezne stavbe” dodaja dr. Andrej Fištravec.

Prav tako je zraven že omenjene občine in občin Poljčane ter Miklavž na Dravskem Polju energetsko izkaznico pridobila tudi Občina Ruše. Župan Uroš Štanc je podal svoje videnje: “Danes smo pridobili energetsko izkaznico za Občino ter za Osnovno šolo, kjer bo potrebno narediti velike korake, saj sta zgradbi dotrajani. Upamo, da bomo s pomočjo izkaznice lahko našli “pravo smer”, in bi tako privarčevali od 50% – 60% v nasprotju temu strošku, ki je potreben danes za energetsko vzdrževanje obeh stavb.

unnamed (2)

Te dni se v Rušah še vedno veliko govori o t.i. CICI delavnicah. O njih smo na portalu Lokalec.si, kakor tudi na BK TV že precej poročali. Tokrat pa smo preverjali kako so sploh nastale. Pogovarjali smo se z Anko Poglajen, ki je ustanoviteljica Društva, v takratnem CIDu pa je za delavnice za otroke skrbela do leta 1996.

Po besedah Anke Poglajen se je vse skupaj začelo s Prepihovimi počitniškimi delavnicami. Imenovale so se po ruškem šolskem časopisu. Po navadi so potekale ob počitniških dopoldnevih, izjemoma kdaj tudi popoldan. “Najprej sem začela s tem v šoli, kjer sem vodila delavnice dve leti ter vabila mentorje od zunaj, ki pa so se tudi z veseljem odzvali na povabilo. Po obnovi Centra interesnih dejavnosti, kjer je bila tudi nova galerija in večnamenski prostor, ki je bil takrat prazen, mi je tedanji župan, gospod Vili Rezman (saj je vedel kaj počnem v šoli) predlagal, da imam lahko tam delavnice.” Ponudbo so sprejeli. Tako so se v stavbi za glasbeno šolo začele ustvarjalne delavnice. Vsak dan so razpisali dve, z dvema različnima mentorjema. Trajale so dvakrat po maksimalno 45 minut. Ob – za mnogo tovrstnih delavnic pogostem likovnem ustvarjanju – so otroke v Rušah obiskali tudi športniki, tudi lokalni in regijski znani obrazi. Spoznavali so širok spekter možnosti za aktivno preživljanje prostega časa: od različnih vrst borilnih veščin, do iger z žogo, plesa, folklore, obiskovali so bližnje kmetije, imeli celo manekensko šolo. Tako se je zvrstilo približno 160 mentorjev iz vse Slovenije. Ne nujno pedagoško, pač pa nujno izobraženih. “Veliko jih je imelo akademsko izobrazbo ali pa so bili strokovnjaki na svojem področju. Nekih laikov ali popolnih laikov ni bilo,” je povedala Poglajenova.

unnamed (8)

Ne samo, da se je v takratnem CIDu s skoraj nič denarja in veliko prostovoljstva dalo ogromno narediti, imeli smo se lepo, je še povedala, ampak časi se spreminjajo in z njimi tudi ljudje. “Najprej smo imeli konflikte v zvezi z denarjem Društva prijateljev mladine. Jaz sem povabila Kajetana Koviča. Prišel je le za ceno potnih stroškov. To sem gospodu županu povedala, dvignila denar in plačala. Potem pa me je predsednik nadzorne komisije začel spraševati kje imam podpis, kje imam potrdilo… in je bil cel cirkus zaradi tega. Kot da sem tisti denar ukradla. Bila sem zelo užaljena.” Tako nam je razlog, zakaj je prenehala z delavnicami, v solzah zaupala Poglajenova. Prišli pa so tudi časi CICI delavnic, ki so jih izvajali v istem prostoru, zato so se nekajkrat selili drugam. Vse skupaj je bila zanjo preprosto kaplja čez rob. “Zato sem pustila Zvezo prijateljev mladine, kar mi je žal, ampak mislim, da smo naredili veliko.”

unnamed (4)

Za ocenjevanje današnjih CICI delavnic se ne čuti pristojno: “kdo sem jaz, da lahko komu solim pamet?” Ker smo jo kljub temu prosili za komentar, je povedala, da naj bi se, kolikor ve, vse skupaj začelo z izvajanjem javnih del. Kot ustanoviteljica društva pa je ob primerjavi takratnih in današnjih delavnic izpostavila predvsem potrebo po strokovnem vodstvu oz. mentorstvu, torej stališče, ki mu sledi že od začetka. Strinja se, da se morajo otroci družiti in spoznavati, da je bolje, če so na delavnicah kot doma. Razume, da so starši navdušeni, tudi zaradi nizke cene. Kako točno tam delajo, pa pravi, da ne ve, saj ni bila prisotna. A (tudi kot mama) vztraja, da je za predšolske otroke primeren vrtec. “Temu je namenjen in tja morejo iti,” je dejala, četudi je o CICI delavnicah slišala samo pohvale. Ni pa mogla mimo melanholične nostalgije, zato je še dodala, da je ponosna, ker je iz tistih, tudi precej problematičnih otrok, ki so nekoč obiskovali CID, danes marsikaj dobrega nastalo.

Podrobnosti pogovora z Anko Poglajen si lahko pogledate v oddaji Občinski informator – nocoj ob 18.30 na BK TV.

plakat

Akademija za glasbo Ljubljana in Konservatorij za glasbo in balet Maribor vabita na recital uspešnega nekdanjega dijaka Konservatorija za glasbo in balet Maribor, sedanjega diplomanta prve Bolonjske stopnje- tretjega letnika Akademije za glasbo v Ljubljani, pod mentorstvom uspešnega in priznanega profesorja Antona Grčarja. Številne najvišje nagrade na državnih in mednarodnih tekmovanjih (kar 7x po 100 točk), dokazujejo da si Rušan, ki še ni star 20 let utira pot med uspešne glasbenike – trobentarje.

Vabljeni na recital, v četrtek, 20.2.2014 ob 17 uri v dvorano Konservatorija za glasbo in balet Maribor.

plakat

IMG_4148_maribor_mladinska_ulica_osnovna_sola_bojan_ilicha_big

Na tem mestu lahko preverite ali je OŠ katero obiskuje vaš malček med 100 najbolje ocenjenih šol v Sloveniji na podlagi nacionalnega preverjanja znanja, ki se izvaja v Sloveniji ob koncu šestega in devetega razreda osnovne šole . Seznam je pripravila “Alma Mater Europaea”.

šole1-1

šole 2-1

Seznam je pripravila “Alma Mater Europaea”, več si lahko preberete na www.almamater.si

vabilo-pevski-zbor

CEZAM Ruše vabi vse mlade pevce, ki želijo sodelovati pri ustanovitvi mladinskega pevskega zbora na uvodni sestanek. Zbor bo naravnan projektno in se bo pripravljal ob vsakem dogodku posebej. Repertoar pesmi bo mladinsko obarvan in se bo prilagajal željam pevcev.

Prvi sestanek/vaje bodo v soboto, 15. 2. 2014, ob 17:00 v prostorih CEZAM-a.

Vabljeni vsi pevci, pevke in ljubitelji zborovskega petja.

vabilo-pevski-zbor

Tina Maze, FIS Alpine Ski World Cup, Semmering 2010

Alpska smučarka Tina Maze si je na olimpijskem smuku v Sočiju danes razdelila prvo mesto s Švicarko Dominique Gisin in tako Sloveniji prinesla prvo zlato medaljo na zimskih olimpijskih igrah. Bron si je prismučala Švicarka Lara Gut, ki je zaostala desetinko sekunde.Po nesrečnem četrtem mestu v superkombinaciji, je danes naša najboljša smučarka imela več sreče in predvsem znanja saj je znala skozi celotno progo stopnjevati tempo in ritem vožnje in tako osvojila zgodovinsko zlato kolajno za Slovenijo.

Na smuku sta nastopili še dve slovenski predstavnici, Ilka Štuhec je bila deseta z 1,08 sekunde zaostanka, Maruša Ferk pa 18., zaostala je 1,67 sekunde.

Portret Tine Maze
Soči, 12. februarja (STA) – Portret alpske smučarke Tine Maze.

* TINA MAZE

- rojena: 2. maja 1983
- kraj bivanja: Črna na Koroškem
- višina: 171 cm
- teža: 68 kg
- poklic: študentka na Pedagoški fakulteti v Mariboru, zaposlena v policiji
- hobiji: odbojka, nogomet, igranje klavirja
- klub: SK Črna TAB
- trener: Mauro Pini
- vodja ekipe: Andrea Massi

- največji uspehi:

- OI:
1. mesto, Soči 2014, smuk
2. mesto, Vancouver 2010, veleslalom
2. mesto, Vancouver 2010, superveleslalom
4. mesto, Soči 2014, superkombinacija
5. mesto, Vancouver 2010, superkombinacija
12. mesto, Salt Lake City 2002, veleslalom
12. mesto, Torino 2006, veleslalom

- SP:
1. mesto, Schladming 2013, superveleslalom
1. mesto, Garmisch-Partenkirchen 2011, veleslalom
2. mesto, Schladming 2013, superkombinacija
2. mesto, Schladming 2013, veleslalom
2. mesto, Garmisch-Partenkirchen 2011, superkombinacija
2. mesto, Val d’Isere 2009, veleslalom
5. mesto, Schladming, slalom
5. mesto, Garmisch-Partenkirchen 2011, smuk
5. mesto, Garmisch-Partenkirchen 2011, slalom
5. mesto, Val d’Isere 2009, superveleslalom
5. mesto, St. Moritz 2003, veleslalom
6. mesto, Bormio 2005, superveleslalom
7. mesto, Schladming, smuk
10. mesto, Bormio 2005, kombinacija
10. mesto, Aare 2007, ekipna tekma
11. mesto, Garmisch-Partenkirchen, superveleslalom
14. mesto, Val d’Isere, smuk
14. mesto, Aare 2007, superveleslalom
16. mesto, St. Anton 2001, slalom

- svetovni pokal:
- 2013/14:
1. mesto, Cortina d’Ampezzo, smuk
2. mesto, Val d’Isere, smuk
3. mesto, St. Moritz, veleslalom
3. mesto, Levi, slalom
5. mesto, Cortina d’Ampezzo, superveleslalom
6. mesto, Altenmarkt-Zauchensee, superkombinacija
6. mesto, Lake Louise, smuk 1
6. mesto, Lake Louise, smuk 2
6. mesto, Cortina d’Ampezzo, superveleslalom
7. mesto, Cortina d’Ampezzo, smuk

- 2012/13, veliki kristalni globus za skupno prvo mesto v svetovnem pokalu, prva mesta v veleslalomskem, superveleslalomskem in superkombinacijskem seštevku, drugi mesti v slalomu in smuku
1. mesto, Lenzerheide, veleslalom
1. mesto, Ofterschang, slalom
1. mesto, Garmisch-Partenkirchen, smuk
1. mesto, Meribel, superkombinacija
1. mesto, Maribor, slalom
1. mesto, St. Anton, superveleslalom
1. mesto, Courchevel, veleslalom
1. mesto, St. Moritz, veleslalom
1. mesto, St. Moritz, superkombinacija
1. mesto, Aspen, veleslalom
1. mesto, Sölden, veleslalom
2. mesto, Ofterschwang, veleslalom
2. mesto, Maribor, veleslalom
2. mesto, Garmisch-Partenkirchen, superveleslalom
2. mesto, Cortina d’Ampezzo, smuk
2. mesto, München, paralelna tekma
2. mesto, St. Moritz, superveleslalom
2. mesto, Semmering, veleslalom
3. mesto, Lenzerheide, slalom
3. mesto, Aspen, slalom
3. mesto, Cortina d’Ampezzo, superveleslalom
3. mesto, Aare, slalom
3. mesto, Aare, veleslalom,
3. mesto, Semmering, slalom
4. mesto, Garmisch-Partenkirchen, superveleslalom
4. mesto, Meribel, smuk
4. mesto, St. Anton, smuk
4. mesto, Levi, slalom
4. mesto, Lake Louise, superveleslalom
5. mesto, Flachau, slalom
5. mesto, Moskva, paralelna tekma
10. mesto, Lake Louise, smuk

- 2011/2012
skupno 2. mesto, 2. mesto superkombinacija, 3. slalom, 4. superveleslalom, 5. veleslalom, 9. smuk,
2. mesto, superveleslalom, Bad Kleinkirchheim
2. mesto, slalom, Lienz
2. mesto, slalom, Zagreb
2. mesto, veleslalom, Soldeu
2. mesto, superkombinacija, St. Moritz
2. mesto, veleslalom, Ofterschwang
3. mesto, slalom, Flachau
3. mesto, superveleslalom, Cortina d’Ampezzo
3. mesto, veleslalom, Ofterschwang
3. mesto, smuk, Schladming
4. mesto, smuk, Cortina d’Ampezzo
4. mesto, smuk, Cortina d’Ampezzo
4. mesto, superveleslalom, Bansko
4. mesto, slalom, Kranjska Gora
5. mesto, veleslalom, Kranjska Gora
5. mesto, slalom, Courchevel
5. mesto, paralelni slalom, Moskva
5. mesto, superkombinacija, St. Moritz
6. mesto, veleslalom; Are
7. mesto, veleslalom, Aspen
7. mesto, superveleslalom, Schladming
8. mesto, slalom, Are

- 2010/2011:
skupno 3. mesto, 2. superkombinacija, 6. mesto veleslalom, 7. slalom, 8. smuk,
1. mesto, slalom, Lenzerheide
1. mesto, superkombinacija, Trbiž
2. mesto, paralelni slalom, München
2. mesto, smuk, Aare
2. mesto, superkombinacija, Aare
3. mesto, slalom, Špindleruv Mlin
3. mesto, slalom, Courchevel
3. mesto, veleslalom, St. Moritz
6. mesto, veleslalom, Semmering
6. mesto, veleslalom, Sölden
7. mesto, smuk, Lake Louise
8. mesto, superkombinacija, Val d Isere
9. mesto, slalom, Levi,
10. mesto, slalom, Aspen

- 2008/2009:
skupno 6. mesto, 3. veleslalom, 6. smuk, 7. superveleslalom
1. mesto, Maribor, veleslalom
2. mesto, Bansko, smuk
3. mesto, Bansko, superveleslalom
3. mesto, Trbiž, superveleslalom
4. mesto, Ofterschwang, veleslalom
6. mesto, Bansko, smuk
8. mesto, Lake Louise, superveleslalom
9. mesto, La Molina, veleslalom
9. mesto, Lake Louise, smuk
10. mesto, St. Moritz, superveleslalom
10. mesto, Aspen, veleslalom
10. mesto, Altenmarkt-Zauchensee, smuk

- 2007/2008:
skupno 28. mesto
1. mesto, St. Moritz, smuk
7. mesto, Cortina d’Ampezzo, superveleslalom
8. mesto, St. Moritz, superveleslalom

- 2006/2007:
- skupno 30. mesto
5. mesto, San Sicario, superveleslalom
5. mesto, Trbiž, superveleslalom
7. mesto, Cortina d’Ampezzo, veleslalom
8. mesto, St. Moritz, superveleslalom

- 2005/2006:
skupno 14. mesto, 7. slalom, 7. veleslalom
1. mesto, Sölden, veleslalom
2. mesto, St. Moritz, superveleslalom
3. mesto, Lienz, veleslalom
6. mesto, Bad Kleinkircheim, superveleslalom
8. mesto, Aspen, veleslalom
9. mesto, Cortina d’Ampezzo, superveleslalom

- 2004/2005:
skupno 10. mesto, 4. veleslalom, 7. superkombinacija
1. mesto, St. Caterina, veleslalom
1. mesto, St. Moritz, veleslalom
1. mesto, Maribor, veleslalom
3. mesto, Altenmarkt, superveleslalom
3. mesto, San Sicario, superveleslalom
6. mesto, St. Moritz, superveleslalom

- 2003/04:
2. mesto, Zeiesel, 2003/04, veleslalom
4. mesto, Sölden, 2003/04, veleslalom
9. mesto, Lienz, 2003/04, veleslalom

- 2002/03:
1. mesto, Sölden, 2002/03, veleslalom

- 2001/02:
2. mesto, Maribor, 2001/02, veleslalom
7. mesto, Val d’Isere, 2001/02, veleslalom
8. mesto, Cortina d’Ampezzo, 2001/02, veleslalom
10. mesto, Maribor, 2000/01, veleslalom
Tina Maze, FIS Alpine Ski World Cup, Semmering 2010

vir STA
foto: Wikipedia