Na razpisu izbrani programski uporabniki Vetrinjskega dvora so: Društvo Hiša!, Glasbeno društvo Glas Podzemlja, Zavod Pekarna Magdalenske mreže in Zavod Mars Maribor. Prostore Vetrinjskega dvora bodo lahko brezplačno uporabljali do 3 leta.

Med enajstimi vlogami, prispelimi na javni razpis za uporabo javne infrastrukture na področju kulture v upravljanju Narodnega doma Maribor – objekt Vetrinjski dvor, jih je pogojem ustrezalo 10. Med temi je komisija (v sestavi Andrej Borko – Narodni dom Maribor, Marko Brumen – Narodni dom Maribor, Žiga Brdnik – Zavod Udarnik, Borut Osonkar – predstavnik kulturne javnosti, Daniel Sajko – Mestna občina Maribor) na podlagi točkovanja ter po preučitvi pritožb izbrala omenjene štiri. Do 3 leta bodo lahko v Vetrinjskem dvoru izvajali naslednje, na razpis prijavljene programe.

- Društvo Hiša! program “Center grafičnih umetnosti Maribor”
- Glasbeno društvo Glas Podzemlja program “Glas Podzemlja”
- Zavod Pekarna Magdalenske mreže program “Sobazagoste Maribor”
- Zavod Mars Maribor program “Art šola Mars”

Kot še pojasnjujejo v Narodnem domu Maribor, so ostali prostori Vetrinjskega dvora (razstavišče, preddvorana, dvorana in pisarniški prostori) namenjeni projektni uporabi organizacij in samostojnih ustvarjalcev s področja kulture in ustvarjalnih sektorjev.

Danes so na novinarski konferenci člani Organizacijskega odbora predstavili projekt Slovensko olimpijsko mesto Maribor. Kot so dejali je olimpijsko vzdušje na vrhuncu! Športniki so že odpotovali v ruski Soči, velika večina navijačev pa nas je ostala doma in jih bomo spodbujali ter zanje navijali preko televizijskih ekranov. Za vse Slovence pa bomo pesti držali tudi na mestnem drsališču Maribor.

Na mestnem drsališču Maribor bo v petek, 7. februarja, potekala otvoritev Slovenskega olimpijskega mesta! Otvoritev se bo začela z županovim govorom, nato pa bodo na kratko poklepetali s Katjo Koren. Katja je nekdanja alpska smučarka, ki je za Slovenijo na Olimpijskih igrah leta 1994 osvojila bronasto medaljo v slalomu. Pogovor bodo zaključili s prižigom ognja, nato pa spremljali prenos Otvoritve olimpijskih iger v Sočiju, ter dan zaključili s predstavitvijo kegljanja na ledu.

»To je prva tovrstna prireditev pri nas« pravi direktor Športnih objektov Maribor, Anton Knez, ob tem pa dodaja: »Šport nas povezuje, zato bomo skupaj z Mariborčani in Mariborčankami držali pesti za naša dekleta in fante. Poleg tega pa bomo na ta način poskrbeli za nekaj dogajanja v našem mestu, ter ljudem ponudili nekoliko drugačno rekreacijo.«

Program Slovenskega olimpijskega mesta bo na mestnem drsališču potekal vsak dan med 10. in 20. uro oziroma 10. in 21. uro.
Poleg prenosov tekem se boste obiskovalci lahko med seboj pomerili v raznih igrah na ledu, pripravili pa smo tudi zanimive in privlačne nagradne igre.
V nedeljo, 23. februarja, ko se Olimpijske igre uradno zaključijo, bodo Olimpijsko mesto zaprli tudi v Mariboru. Po pestrem dnevu – spremljanju tv prenosov, tekmovanjih na ledu in nagradnih igrah, se bodo od Olimpijskega mesta za naslednja 4 leta poslovili. Takoj naslednji dan, po zaprtju, pa se začno zimske počitnice, zato so za otroke v Ledni Dvorani organizirali tečaje drsanja in pripravili vse potrebno za disco drsanje.

Posebej lepo vabljeni tudi v Kopališče Pristan, kjer bodo 14. februarja, na Valentinovo, za vse pare pripravili posebno doživetje. Pari se boste lahko na ta večer, med 20. in 24. uro, kopali kar 50% ceneje, imeli pa boste tudi možnost podvodnega slikanja in potapljanja. V času zimskih počitnic, med 24. in 28. februarjem, pa bo vsak dan med deseto in dvanajsto uro organizirana animacija, kopali pa se boste lahko za samo 3 EUR.

V prostorih Mestne občine Maribor smo včeraj odprli razstavo rezultatov projekta LQ-CELIAC, ki smo jo poimenovali s sloganom projekta: Celiakija? Nič bat. Razstava bo na ogled do konca februarja, seznaniti se je mogoče z boleznijo sodobnega časa – celiakijo ter s potekom in ugotovitvami projekta LQ-CELIAC, ki pod vodstvom Mestne občine Maribor teče od leta 2012.

Kot je pojasnila vodja projekta LQ-CELIAC mag. Jasmina Dolinšek, je bila razstava postavljena z željo, da se tudi zaposleni na občini, obiskovalci in drugi občani seznanijo s celiakijo, s katero se v Sloveniji srečuje že vsak deseti prebivalec, ter s projektom LQ-CELIAC, katerega namen je osveščanje širše javnosti o problematiki te bolezni.

Ta pomemben projekt s področja javnega zdravja sofinancira Evropska unija iz Operativnega programa Slovenija – Madžarska 2007 – 2013, velik delež pa nosi prav mariborska občina kot vodilni partner. Kot kažejo ključne ugotovitve partnerjev projekta, so s pomočjo različnih izobraževanj, delavnic in pripravo gradiv za različne ciljne skupine predvsem v severovzhodnem delu države pripomogli k večji prepoznavnosti celiakije, s tem pa tudi k povečanju števila novoodkritih bolnikov.

V okviru projekta smo v preteklem letu zaključili z akcijo Kapljica krvi, v kateri smo na sum celiakije testirali 1100 dijakov petih podravskih in pomurskih srednjih šol, tovrstne aktivnosti pa so istočasno potekale tudi na jugozahodnem delu Madžarske. Na podoben način kot pri testiranju na sladkorno bolezen so zdravstveni delavci dijakom iz konice prsta odvzeli nekaj kapljic krvi, v nadaljnjo diagnostiko na mariborsko Kliniko za pediatrijo, ki je referenčni center za celiakijo v Sloveniji, pa so usmerili 15 novih potencialnih bolnikov s celiakijo.

V okviru razstave so na ogled tudi dokumentarne fotografije Anite Kirbiš, članice Foto kluba Maribor, ki je v mariborskem vrtcu Otona Župančiča obeležila dogajanje ob predstavitvi prve slikanice o celiakiji z naslovom Pšenička Potička in Lukčeva brezglutenska dieta. Slikanico je pred dobrim letom v okviru projekta LQ-CELIAC izdala Mestna občina Maribor, napisala in ilustrirala pa sta jo mali celiakaš Luka Furman in njegov sedemletni brat Nik.

DODATNE INFORMACIJE

O celiakiji in brezglutenski dieti

Celiakija je kronična sistemska bolezen, ki najpogosteje prizadene tanko črevo. Bolniki s celiakijo morajo iz svoje prehrane izključiti vse prehranske izdelke, ki vsebujejo gluten (beljakovina, ki se nahaja v pšenici, ječmenu, ovsu in rži). Kot posledica uživanja glutena se pri njih med najpogostejšimi simptomi pojavljajo prebavne motnje, zdravstvene težave zaradi pomanjkanja vitaminov in drugih sestavin hrane ter padec odpornosti organizma. Bolezen se zelo pogosto kaže tudi z neznačilnimi znaki in lahko prizadene številne organske sisteme, zato je potrebno zgodnje odkrivanje, saj le pravočasno zdravljenje lahko prepreči razvoj težkih zapletov bolezni.

Po rezultatih trenutnih raziskav se celiakija pojavlja pri več kot 1% celotne populacije, kar bolezen uvršča med najpogostejše kronične bolezni razvitega sveta nasploh. Diagnosticiranje celiakašev pa je v številnih regijah Evrope žal še vedno zelo nizko, kar velja še posebno za območja, ki so oddaljena od pomembnih medicinskih središč. Nemalokrat se tako zgodi, da bolnik diagnozo od pojava prvih simptomov išče tudi več kot 10 let.

Edini način zdravljenja celiakije je stroga doživljenjska brezglutenska dieta, saj že najmanjše količine glutena (20 ppm oz. delcev na milijon) v prehrani teh bolnikov lahko privedejo do hudih dolgoročnih zapletov bolezni in lahko vodijo tudi v razvoj malignih bolezni.

O projektu LQ-CELIAC

V projekt LQ–CELIAC je vključenih pet projektnih partnerjev iz Slovenije in Madžarske – Mestna občina Maribor, Univerzitetni klinični center Maribor, Slovensko društvo za celiakijo ter regijska bolnišnica Szombathely in Društvo za celiakijo Železne županije iz mesta Szombathely na Madžarskem. Do junija 2014 se bo izvedla serijo aktivnosti, s katerimi želimo odkriti nove bolnike s celiakijo, povečati ozaveščenost širše javnosti o problematiki bolezni, izboljšati življenje celiakašev na obmejnem območju severovzhodne Slovenije in jugozahodne Madžarske ter povečati njihovo čezmejno mobilnost. Projekt v vrednosti 627.000 EUR sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Madžarska 2007 – 2013.

Potem ko so elektromonterji na območju Elektra Maribor v torek zvečer napajanje omogočili že skoraj vsem odjemalcem, z izjemo okoli 2400 na območju Poljčan, Zreč in Selnice, so se ponoči razmere znova nekoliko poslabšale. Brez elektrike je namreč spet ostalo 7700 odjemalcev, pred pol ure pa je bilo brez napajanja še okoli 7400 odjemalcev.

Iz Elektra Maribor ob tem sporočajo, da drevje še vedno pada, nov dež, ki dodatno vpliva na močno poledenelost naprav, pa povzroča zemeljske stike. Zaradi tega kljub velikim naporom vseh ekip prihaja do dodatnih poškodb omrežja in do novih izpadov.

Padla drevesa povzročajo tudi težave na cestah v regiji. Neprevozna je cesta Podvinci-Spodnji Velovlek na ptujskem območju, saj je čez cesto padlo drevo. Pri tem je šolski avtobus z otroki zapeljal s ceste in obtičal ob njej, a po podatkih ptujskega regijskega centra uprave za zaščito in reševanje posledic in bilo in otroci so prispeli v šolo.

Do nesreče šolskega avtobusa je zjutraj prišlo tudi na na lokalni cesti v Zgornjem Gasteraju na območju občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah, kjer je avtobus trčil v osebni avtomobil. Kot so za STA pojasnili na Policijski upravi Maribor, naj bi po prvih ugotovitvah nesrečo zakrivil voznik šolskega avtobusa.

Policisti so namreč obema voznikoma odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal, da je imel voznik avtobusa v organizmu 0,13 miligrama na liter alkohola. Policisti ga bodo zaradi povzročitve prometne nesreče kazensko ovadili. Na srečo nobeden od osmih učencev OŠ Jožeta Hudalesa iz Jurovskega dola ni utrpel posledic in so vse pravočasno in varno pripeljali v šolo.

Na štajerski avtocesti sta zaradi podrtih dreves zaprti počivališči Polskava v obe smeri, med predorom Golo Rebro in Slovenskimi Konjicami pa je zmanjšana hitrost zaradi možnosti padanja drevja na cestišče.

Še vedno je motena oskrba z vodo na nekaterih območjih Haloz ter na širšem mariborskem območju. Mariborski vodovod sicer oskrbuje z vodo prebivalce 16 občin Zgornjega Podravja, po zadnjih podatkih pa je brez nje še vedno okoli tisoč ljudi. V občini Rače-Fram eno od dreves ogroža stanovanjsko hišo.

Vir: STA

Danes je v Mariboru svoj 100. rojstni dan proslavil že 41. Mariborčan zapovrstjo, Evgen Žitnik iz Delavske 47 v Mariboru. Ob tem jubileju ga je obiskal tudi župan Mestne občine Maribor, dr. Andrej Fištravec.

Župan MOM – a je izročil osebno voščilo slavljencu in ga obiskal na domu ter skupaj z njegovimi domačimi nazdravil. Ob tej priložnosti pa sta z Žitnikom poklepetala tudi o dogodkih, ki so slavljencu ostali še posebej v spominu. Tako se je Evgen Žitnik z iskrico v očeh in žarom na obrazu spomnil dogodivščin, ki so se mu pripetile v času, ko je sodeloval in bil sam vodilni član skavtov ter iz časov, ko so skupaj s prijatelji veslali po rekah. Tukaj sta z županom tudi med drugim našla skupno nit pogovora.

Navzoči so nazdravili ob 100-letnici Mariborčana Edvarda Žitnika iz Tabora, sicer tasta častnega krajana Šentilja Toneta Kuntnerja in dedka vsestranskega igralca Jerneja Kuntnerja.

Evgen Žitnik in dr. Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor

Kamniška graba na območju Kamnice v Mariboru je utrpela hude posledice. Prebivalci so ostali brez elektrike, nekateri celo brez vode ter v strahu kaj jim bo prinesla noč. Območje si je ogledal mariborski župan dr. Andrej Fištravec skupaj z predsednikom sveta Krajevne skupnosti Kamnica Simonom Hauptmanom.

Kot smo že poročali so po oceni Fištravca na območju MOM – a najtežje razmere v Kamniški grabi in Bresternici proti Gaju, nekoliko se je že stabiliziralo stanje v Malečniku in Vodolah, ob padanju številnih dreves pa je ključno vprašanje elektrike, brez katere je še vedno kar nekaj odjemalcev.

Kot je dejal Fištravec je upustošenje, ki so ga povzročile zimske razmere veliko, zato bodo storili vse kar je v njihovi moči, da se bodo le te odpravile. Ob tem pa dodaja, da bi drevje, ki ga je polomil sneg in žled moralo biti odstranjeno že zdavnaj, vendar je zato kriva delno slovenska birokracija in delno prebivalci sami, saj nekateri ne dovolijo posekati dreves, ki ob takih razmerah lahko ogrozijo ne samo stanovanjskih objektov, temveč tudi marsikatero življenje.

Po besedah Hauptmana so gasilci PGD Kamnica bili na terenu več kot 48 ur. Gasilci so se po svojih najboljših močeh trudili odstraniti podrto drevje in vejevje. So pa sami naleteli na nezgodo, saj je pri podiranju eno izmed dreves padlo in k sreči poškodovalo samo gasilski avto. Po ocenah je škoda ogromna, a kot pravijo je važno, da ni stradalo človeško življenje. Z delom in intervencijami pa se bodo spopadali še naprej in se trudili skrbeti za kar se da varno okolje.

Več o prispevku sledi v oddaji Občinski informator v sredo, 5.2.2014 ob 18.30, na BK TV.