Minulo soboto je v Rušah potekal 1. Festival orientacije in pohodništva. Sodelovali so tako najmlajši, kot tudi izkušeni pohodniki.
Novice iz občine Author: Lokalec
Odprto prvenstvo Poljske, ki so ga organizirali v Varšavi je prineslo veliko veselja majhnemu slovenskemu zastopstvu, saj se je po včerajšnjem drugem mestu Ane Petrušić, v finale prebil tudi Ivan Trajković, ki je tekmoval v kategoriji do 87 kilogramov, poročajo na WTF TaeKwonDo Zvezi Slovenije.
foto: WTF TaeKwonDo Zveza Slovenije
Navkljub neugodnemu žrebu, saj se je pomeril z nasprotniki, ki so višje na svetovni lestvici, je Trajković nanizal tri zmage. Po poročanju WTF TaeKwonDo Zveze Slovenije je v četrtfinalu premagal prvega nosilca, Kanadčana Jordana Stewarta. V polfinalu je z dvema točkama razlike ugnal petega nosilca, domačina Bartosza Koleckija. Na koncu turnirja ga je v nedeljskih večernih urah, v poslastici čakal Turek Ali Sari. V rednem delu dvoboja, ki je postregel z vrhunsko predstavo, se nobenemu finalistu ni uspelo odlepiti, oziroma priti do višje prednosti, saj je bil po treh rundah rezultat 1:1. V dodatni rundi je Sari dosegel zlato točko in z njo osvojil prvo mesto v kategoriji do 87 kilogramov. Ivan Trajković je z drugim mestom prišel do pomembnih točk za svetovno lestvico ob tem pa za WTF TaeKwonDo Zvezo Slovenije dejal: »Zadovoljen sem s borbami. V finalu sem bil po moje preveč previden in sem zato izgubil na zlato točko. Kljub temu porazu sem dobro začel drugi del sezone, ki bo kar dolg. Naslednji vikend me čaka Odprto prvenstvo Rusije v Moskvi.« Z opravljenim na turnirju v Varšavi je bil zadovoljen tudi Trajkovićev trener Kristijan Kovačič. »Osebno sem zelo zadovoljen. Vse od prvega segrevanja do zadnje borbe smo vse naredili tako, kot si je zamislila celotna ekipa, ki skrbi za Ivana. V četrtek odpotujeva v Moskvo in seveda z optimizmom čakava G2 turnir. Malo nama manjka še samozavesti. Ko bova to popravila bo več tvegal in s tem tudi dosegal zmage na tekmah svetovnega pokala. Tudi to bo kmalu prišlo na vrsto.«
Danes sta na turnirju v Varšavi, kjer so organizirali že 23. odprto prvenstvo Poljske, tekmovala še Matic Pajk in Nik Auguštin. Oba sta se od tekme svetovnega pokala poslovila po prvem dvoboju. Matic Pajk je v kategoriji do 63 kilogramov izgubil proti Norvežanu Mikaelu Berguju z 8:7, Nika Auguština pa je v najtežji mladinski kategoriji s 5:2 premagal Belorus Dzmitry Malinouski. Oba sta povedla. V nadaljevanju dvoboja pa sta nasprotnika uspela zaostanek spreobrniti v zmago, še poroča WTF TaeKwonDo Zveza Slovenije.
V katerih barvah in modnih kosih bomo osvajali jesen in zimo? Da bomo v koraku s svetovnimi modnimi smernicami, se je v Europarku odvila modna revija, ki obljublja živahno jesen in zimo. Med trende nas je popeljal talentirani zmagovalec oddaje Znan obraz ima svoj glas Tilen Artač, ki je modno popotovanje popestril z imitacijo Svetlane Makarovič, Jožeta Potrebuješa in drugih.
Kot je povedala center managerka Europarka Simona Mandl, ki je tudi sama modna navdušenka, so si obiskovalci lahko ogledali žensko in moško modo, izhode za prosti čas in šport, manjkalo ni niti idej za modo v poslovnem svetu, predstavljene pa so bile tudi svečane kreacije. Modno poslastico je spremljala tudi simpatična Štajerka Natalija Verboten, na svoj račun pa so prišle tako ženske kot moški.
Tilen Artač je navdušil z imitacijami, znani modeli slovenske modne scene – po modni brvi so stopili tudi Iryna Osypenko Nemec, Sabina Remar, Anamarija Avbelj, Eva Ahačevčič, Mitja Laznik in Jan Ternjak – pa z modnimi kosi v bordo rdeči, sivi, rumeni, olivno zeleni, modri, beli in črni. Tako za ženske kot za moške bodo zelo in “bomber” jaknice in trenčkoti, čakajo pa nas tudi pletenine in jeans, ki bo tokrat atraktiven v »old« modri barvi.
Koreografinja in stilistka Ana Žvorc je povedala, da je za nežnejši spol obvezna oprema pihajoče jeseni in zime plesir krilo. Pa naj bo v svili, usnju, pletenini, čipki, enobarvno ali v vzorcu. Dodaja, da se vračajo tudi “oficirski” plašči: »Army look je zamenjal “kamuflaž” stil, ki pa še vedno spominja na tiste značilne vojaške vzorce.«
Na Europarkovi modni brvi smo si lahko ogledali veliko raznolikih šalov in pokrival, prav tako ne bo šlo tudi brez nakita, ki se v različnih vzorcih romantično prilega okoli vratu. Videli smo tudi, da se obutev še vedno nekoliko spogleduje z rahlo dvignjeno platformo, vendar so vedno bolj v ospredju kakovostni materiali in elegantne oblike salonarjev, gležnarjev ali nizkih čevljev, ki še vedno spominjajo na moški čevelj.
Tokrat v Občinskem informatorju:
– 7 – letna Lana gre na operacijo
– Na Nigradu zavračajo špekulacije
– Leto usmiljenja v luči delovanja Karitas
– Tek „Za zrak“
– Ervin Kralj razstavljal v Ruliku
– V Limbušu odslej kompetenčni center za recikliranje plastike
Zaradi zdrsa s ceste je včeraj popoldan na cesti Radlje ob Dravi – Selnica ob Dravi, življenje izgubil 58-letni sopotnik. Voznik v nesreči ni bil poškodovanKot so sporočili policisti iz Policijske uprave Celje, je zaradi posledic prometne nesreče, ki se je zgodila včeraj ob 17.30 izven naselja Javnik, v večernih urah v UKC Maribor umrl 58 – letni sopotnik v osebnem vozilu. Gre že za petnajsto smrtno žrtev na območju PU Celje v letošnjem letu.
Foto: STA
56-letni voznik osebnega vozila, avstrijski državljan, je vozil osebno vozilo po glavni cesti iz smeri Selnice ob Dravi proti Radljam ob Dravi. V ostrem desnem ovinku hitrosti in načina vožnje ni prilagodil razmeram na vozišču in je izgubil oblast nad vozilom. Vozilo je zdrselo preko asfaltne bankine in trčilo v travnato brežino, pri čemer se je obrnilo na streho. V silovitem trčenju se je sopotnik na prednjem sedežu tako močno poškodoval, da je kasneje v bolnišnici poškodbam podlegel. Voznik in druga dva sopotnika v prometni nesreči niso bili poškodovani.
V občini Hoče – Slivnica naj bi kmalu postavili nov obrat avstrijskega podjetja Magna Steyr, proizvajalca avtomobilskih delov. Po neuradnih informacijah naj bi šlo za 5000 delovnih mest. V občini Hoče- Slivnica so že pričeli s postopki za spremembo prostorskega načrta. Ali so obljube o novih delovnih mestih tokrat resnične?
Spomnimo, da je mariborski župan Andrej Fištravec ljudstvu že pred dvema letoma obljubljal rešitev krize na Štajerskem in dvig brezposelnosti s prihodom kitajskega investitorja in postavitvijo tovarne baterij, ki bi prav tako naj zagotovila 5000 delovnih mest. Izkazalo se je, da je šlo le za prazne besede in iz obljub ni bilo nič.
Tokrat enako število delovnih mest obljubljajo v občini Hoče – Slivnica, kjer so prostorske ureditve bolj ugodne za postavitev tako velikega obrata kot je Magna Steyr. Podjetje je sicer že pred časom v Gradcu omogočilo zaposlovanje 3000 delavcev iz Slovenije. Po neuradnih a zanesljivih informacijah bo Magna Steyr, ki ima sedež v Gradcu na avstrijskem Štajerskem in je del Magne International, vodilnega dobavitelja v avtomobilski industriji, svojo dejavnost širila. Magna naj bi se tako resno spogledovala s selitvijo dela proizvodnje v Hoče, kjer naj bi postavili večji ličarski obrat.
FOTO: www.mojvideo.com
Hočki župan prihoda Magne ne komentira
Informacije o prihodu Magne v Hoče sicer uradno nihče ne komentira. Je pa dejstvo, da so v občini Hoče – Slivnica začeli pripravljati dokumentacijo in postopke za spremembo in dopolnitev prostorskega načrta na območju letališča Edvarda Rusjana. Stroške izdelave načrta pa krije Ministrstvo za gospodarstvo je pojasnil župan občine Hoče – Slivnica Marko Soršak. Pravi, da so spremembe in dopolnitve prostorskega načrta vidne v MUV – u (Medobčinski uradni vestnik) v številki 17 in da se spremembe pripravljajo za potencialnega investitorja. Ali gre za Magno Steyr pravi, da ne more komentirati in da bo za več informacij potrebno vprašati Ministrstvo za gospodarstvo.
Da se v Hočah nekaj pripravlja, je možno sklepati tudi iz dejstva, da je zadnja občinska seja občine Hoče – Slivnica potekala za zaprtimi vrati. Glede zemljišč, ki se raztezajo vzhodno od letališča Edvarda Rusjana pa Soršak pravi, da gre za okrog 100 hektarjev, ki so v lasti več kot 100 lastnikov. Kaj bodo z njimi naredili pravi, da to koordinira Ministrstvo za gospodarstvo.
Neuradno znano, uradno ne komentirajo
Informacijo o projektu Magna Steyr pri nas, smo želeli preveriti tudi pri Simonu Štrancarju, ki je za Mestno občino Maribor (MOM) deloval v skupini za spodbujanje gospodarstva kot zunanji sodelavec. Ta je komentar kot tudi odgovarjanje na vprašanja zavrnil. Za ta projekt je Štrancar bil s strani občine Hoče – Slivnica imenovan za koordinatorja, zato o tem tudi dejansko ve največ. Pred nedavnim je bil imenovan za v.d. direktorja občinske uprave MOM. Ob imenovanju je mariborski župan zapisal: “S svojim dosedanjem delom kot zunanji sodelavec v Kabinetu župana, ki skrbi za podporo tujim investitorjem v regiji, kot tudi povezovanju MOM s Štajersko gospodarsko in Območno obrtno – podjetniško zbornico Maribor ter pripravo in usklajevanju ustreznih ukrepov za gospodarstvo, se je dokazal.” Sedaj se že kaže s čim ga je prepričal.
Predstavniki Magne že bili na obisku na MOM
Upanje vzbuja tudi novica, na katero marsikdo ni bil pozoren. Nedavno je na MOM, 22. avgusta letos, namreč bil na obisku predsednik sveta delavcev iz podjetja Magna Steyr Thomasa Stoimaiera. Povečala se je tudi intenziteta obiskov med županoma Maribora in Gradca, ki naj bi se s tem projektom intenzivno ukvarjala.
FOTO: Mestna občina Maribor
Prostorske akte, ki so potrebni za izpeljavo tega projekta pripravlja ZUM d.o.o., podjetje v lasti mariborske občine in ki skrbi za pripravo prostorskih aktov in planiranje.
Slovenci v Magni zaželeni
Da je podjetje Magna Steyr zanimivo za slovenski trg, sploh za štajerskega priča dejstvo, da na delo v tujino vsakodnevno odhaja okoli 14 tisoč Slovencev in Slovenk, večina ravno v Avstrijo. V Magni tako že dela več kot tisoč Slovenk in Slovencev, večinoma iz okolice Maribora in Pomurja. Plače zaposlenih v tem podjetju znašajo med 1.30o in 1.800 evri neto.
FOTO: www.mojvideo.com
Če bi Magna Steyr odprla poslovalnico v Hočah, bi zagotovo prineslo veliko dobrega regiji, ki se sooča z visoko brezposelnostjo. Obljubljenih 5000 novih delovnih mest v podjetju pa bi rešilo krizo ne samo na Štajerskem, tudi v Sloveniji.
Androgoški zavod Maribor – Ljudska univerza bodo od srede 21. septembra do petka 23. septembra izvedli aktivnosti v okviru dvanajstih Dnevov svetovalnih središč.
PROGRAM:
• sreda,21.09.2016 (od 11.00 do 19.00): promocijska stojnica s predstavitvijo izobraževalnih in učnih možnostih odraslih v trgovskem centru Qlandia Maribor, Cesta proletarskih brigad 100, Maribor; Svetovalno središče ISIO);
• četrtek,22.09.2016 (od 10.00 do 11.00): skupinsko merjenje »Kompetence učenja učenja« in promocija novega info-ISIO-časopisa 2016-2017 (izpolnjevanje spletnega vprašalnika o zmožnosti učenja; delavnica je namenjena predvsem mladim; obvezna rezervacija mesta na telefonski številki: 041 / 372 273; predavalnica 405);
• petek,23.09.2016 (od 10.00 do 11.00): učna delavnica z naslovom »Pomnjenje in pozabljanje« (učilnica 201-Andragoški zavod Maribor-LU, Maistrova ulica 5, Maribor, predavalnica 201).
V času od 21. do 23. 09. 2016 se na nacionalni ravni pripravljajo dvanajsti DNEVI SLOVENSKIH SVETOVALNIH SREDIŠČ. Njihov glavni namen je informiranje in promocija možnosti vpisa odraslih v formalne in neformalne izobraževalne programe ter promocija možnosti svetovalne podpore v svetovalnih središčih ipd. Dneve slovenskih svetovalnih središč ponovno povezujemo z izidom Informacije o izvajanju izobraževanja odraslih v šolskem letu 2016/2017. “V razpisu so objavljeni javnoveljavni programi, v katere se lahko v pričujočem letu vključijo odrasli (programi osnovnošolskega izobraževanja odraslih, programi nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega oz. strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja, poklicni tečaji, tečaji tujih jezikov, gimnazijski programi in maturitetni tečaji, programi priprav na preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij, posebni izobraževalni programi za odrasle ter dejavnosti v podporo izobraževanju odraslih ipd.),” so sporočili iz Andragoškega zavoda Maribor – Ljudske univerze. Promoviramo torej vse izvajalce v razpisu.
Ob tem pa dodajajo, da “središča namreč delujemo po načelih enake dostopnosti za vse odrasle, na brezplačnosti storitev informiranja in svetovanja, prostovoljnosti, usmerjenosti k stranki, objektivnosti, nepristranskosti in zaupnosti podatkov. Svetovalna dejavnost v središčih je odraslim v pomoč pri odločanju za izobraževanje in učenje.”
Podrobnosti na vabilu.
Potem ko so policisti včeraj pozivali po pomoči pri iskanju pogrešanega Boruta Štrucla, so danes zgodaj zjutraj iskanje preklicali.
Borut Štrucl se je namreč na policijo javil sam, tako so sporočili iz Policijske uprave Maribor. Štruclu so policisti namreč poslali SMS sporočilo na mobilni telefon naj se javi na policijsko postajo in je to tudi storil.
Nedeljsko popoldne je bilo v Mariboru pestro. Mesto je bilo polno ljubiteljev koleščk. Zdrava zabava je že 13. leto priredila parado rolanja – “ZZrolano mesto”, tradicionalni dogodek, ki je letos že drugič v okviru Evropskega tedna mobilnosti. Tudi tokrat je bilo vse popolnoma brezplačno.
Zanimiv in privlačen dogodek, parada rolanja za glasbenim tovornjakom po mestnih ulicah, je za nekaj minut ohromil promet v centru Maribora.
»Mariborčani že dobro poznajo prireditev, zato z nami vsako leto rola veliko ljubiteljev rolanja, kotalkanja, pa tudi kolesarji ,« je povedal vodja prireditve Klemen Tasič iz Zdrave zabave. Kot sprememba od lani je lokacija dogodka, ki se je letos preselila nazaj na Trg svobode. Tam je bil start in cilj same parade.
Parada se je podala na približno 11 kilometrsko pot po Mariboru, tempo rolanja pa so prilagodili najmlajšim.
ZZrolano mesto je svojo premiero doživelo že leta 2002, od takrat naprej pa se dogodka udeležuje več sto navdušencev rolanja.
Že četrto leto zapored so v Radljah ob Dravi priredili “Rad’mam tek”, ki je letos privabil okrog 700 tekačev. Tekli so posamezniki, trojice, drugo leto zapored pa tudi gasilci.
Kot je povedal organizator Gregor Likar, je namen teka ne samo druženje, temveč tudi povezovanje: “Bistvo našega teka je razvidno že iz našega naslova. Iščemo in izbiramo ljudi, ki imajo radi tek, s čimer tudi udejanjamo naše poslanstvo. Želimo navduševati ljudi tako mlade kot starejše za gibanje in tek.”
Pred samim tekom je bil stadion v Radljah ob Dravi poln navdušencev teka, ki so se razgibavali preden so se podali na 5 oziroma 10 kilometrsko progo po Radljah.
Tekače je nagovoril radeljski župan, ki se je tudi sam preizkusil v teku.
Organizatorji za prihodnje leto upajo, da bodo presegli magično številko tisoč tekačev.
Univerza v Mariboru danes slavi 41-letnico svojega nastanka, potem ko se je leta 1975 šest visokošolskih zavodov v Mariboru povezalo v enotno ustanovo. Omenjeni visokošolski zavod, ki ga trenutno vodi rektor Igor Tičar, je danes s 17 fakultetami, študentskimi domovi in univerzitetno knjižnico ter 15.000 študenti druga največja univerza v državi.
Kot ob tem poudarjajo na mariborski univerzi, so danes usmerjeni v pridobivanje najboljših študentov in ustvarjanje razvojnega okolja, “kjer je doma odličnost v vseh pogledih”. S tem uresničujejo svoj cilj postati osrednja razvojna institucija, ki se povezuje z gospodarstvom in s partnerji ustvarja center trajnostnega razvoja širše regije.
Na univerzi bodo 41 let obstoja obeležili na torkovi slovesnosti Dies Academicus, na kateri bodo med drugim podelili nagrade in priznanja. Letošnja častna doktorja bosta zaradi izjemnih in vrhunskih dosežkov ter s tem zaslug za večanje ugleda univerze postala Vojmir Pogačar in Kyösti Oikarinen, naziva zaslužnih profesorjev pa bosta prejela Jožef Mihael Zupančič in Silvo Devetak.
Kot je ob obletnici povedal rektor Tičar, letošnja sicer ni okrogla, kar pa ne pomeni, da za njimi ni pomembno leto in da jih v prihajajočem študijskem letu ne čakajo nove pomembne naloge. “Na eni strani moramo poskrbeti za kakovostno raziskovalno dejavnost, na drugi pa za to, da bo izobraževanje novih generacij potekalo na visoki ravni,” je poudaril Tičar.
Rektor Univerze v Mariboru – prof. dr. Igor Tičar
V minulem letu so se na mariborski univerzi po njegovih besedah ukvarjali predvsem z razvojem novega spletnega razvojnega središča Vzhodna.si, s katerim želijo zagotoviti pretok znanj, ki jih gospodarstvo, industrija in družbene skupnosti potrebujejo za razvojne projekte, pa tudi za podporo pri pridobivanju evropskih sredstev.
Med najbolj odmevnimi dosežki na univerzi izpostavljajo razvoj prvega slovenskega nanosatelita, ki bo poletel v vesolje, uspehe pri projektu študentske formule in na mednarodnem tekmovanju Imagine Cup, pa tudi prestižno nagrado Reimagine Education za projekt Demola, ki jih postavlja ob bok najboljšim univerzam.
Tradicija pedagoškega izobraževanja v Mariboru sicer sega v leto 1863, ko je bilo zasnovano dvoletno učiteljišče, in se nadaljuje v letu 1888, ko je to preraslo v štiriletno. Nastanek mariborske univerze pa je pomemben mejnik tudi pri decentralizaciji slovenskega visokega šolstva, saj je študij postal dostopnejši večjemu številu študentov.
Uspešno delo pa ne more v celoti zasenčiti nekaterih manj pozitivnih zgodb, ki zadnja leta prihajajo predvsem iz rektorata in vodstev nekaterih fakultet in niso v čast tako ugledni inštituciji. Ne gre pozabiti na razprtije okoli za nekatere, predvsem za sindikalne predstavnike, spornega rektorskega mandata Tičarja, za katerega menijo, da bi se moral kljub izvolitvi na ta položaj upokojiti.
Ob tem se je Tičar zaradi mlačnega ukrepanja zapletel tudi v zgodbo okoli neprimernega vedenja njegovega zdaj že nekdanjega glavnega tajnika Teodorja Lorenčiča. Še ena odmevna afera pa je izbruhnila lani, ko so mediji razkrili, da je takratni dekan ekonomsko-poslovne fakultete Klavdij Logožar Darsu brez njene vednosti prodal diplomsko nalogo svoje študentke. Tičar ga je razrešil šele po izglasovani nezaupnici na akademskem zboru.
VIR: STA
Mariborski dijaki in športniki so s tekom podnebne solidarnosti opozorili na pomembnost ohranjanja čistega zraka. Tekli so stanovalci Dijaškega doma Maribor, otroci Centra za sluh in govor ter mladinci NK Maribora.
Foto: BK TV
Otroci po vsem svetu so v tovrstnih akcijah od leta 2011 doslej že 6 krat sklenili Krog solidarnosti okoli planeta Zemlja. Tudi letos se jim je pridružila znana maratonka Helena Javornik.
Podrobnosti v videu:
Svojci pogrešajo 37-letnega Boruta Štrucla iz Maribora. Visok je okoli 180 centimetrov, suhe postave, ovalnega obraza, kratkih rjavih las s temensko plešo in modrih oči.
Boruta Štrucla so nazadnje videli v soboto okoli 9. ure, v času odhoda od doma pa je bil oblečen v kratke hlače in kratko majico neznane barve, so sporočili s Policijske uprave Maribor.
Bojan Štrucl; FOTO: PU Maribor
Pogrešani se je od doma odpeljal z osebnim avtomobilom citroen berlingo sive barve in registrskih številk MB RL-146.
Vse, ki bi pogrešano osebo opazili ali karkoli vedeli o njenem izginotju, policisti prosijo, naj jih o tem obvestijo na številko 113 oz. na anonimni telefon policije 080-1200.
Lovrenčani so to soboto, 17. septembra, na Klopnem vrhu obeležili Spominski dan občine Lovrenc na Pohorju.
Prireditev, ki se je pričela ob 11:00 uri je pripravila občina ob sodelovanju Krajevnega odbora Zveze borcev za vrednote NOB in je potekala, tako kot je to že v navadi, ob spomeniku padlim borcem na Klopnem vrhu.
Mnogi so se na Klopni vrh odpravili kar peš, pohod pa so vodili člani Planinskega društva Lovrenc na Pohorju, pod vodstvom Cvetke Arl. Odhod je bil izpred gasilskega doma, ob 7. uri zjutraj. Zbrane je nagovoril predsednik združenja borcev za vrednote NOB Emil Kamnik. Prijetno druženje na Klopnem vrhu ob spominskem dnevu občine Lovrenc je dopolnil tudi kulturni program, ki so ga sooblikovali Pihalna godba Lovrenc na Pohorju in Partizanski pevski zbor.
Mariborski dijaki in športniki so s tekom podnebne solidarnosti opozorili na pomembnost ohranjanja čistega zraka. Tekli so stanovalci Dijaškega doma Maribor, otroci Centra za sluh in govor ter mladinci NK Maribora.
Foto: BK TV
Otroci po vsem svetu so v tovrstnih akcijah od leta 2011 doslej že 6 krat sklenili Krog solidarnosti okoli planeta Zemlja. Tudi letos se jim je pridružila znana maratonka Helena Javornik.
Podrobnosti v videu:
Tokrat v Občinskem informatorju:
– Podpisi za odstop Fištravca delijo mnenja
– Člani PGD Vuhred praznovali 140 let
– Nemški osnovnošolci na obisku v Rušah
– Tradicionalni Hubertov memorial
– „Družina Teče“ na Dobravi
– Ilgova nedelja
– Glasbene delavnice za otroke
Kot veleva tradicija, se tako že deseto leto zapored zamejski Slovenci zberejo na Spodnjem Slemenu in kuhajo njihovo tradicionalno jed oziroma golaž. Tokratno druženje pa sovpada z visokim jubilejem akademkinje Zinke Zorko.
Vsako leto prihajajo v istih skupinah iz Grupade v Italiji, Porabja in iz Celovca. skupina, ki prihajajo kuhajo jedi, ki so značilne za njihovo pokrajino in so njihove specialitete. Ekipa iz Porabja je kuhala tradicionalni sataraš.
Koroški Slovenci so tudi po tradiciji prisotni in kuhajo slavni dunajski golaž. Skupina iz Grupade pa primorsko joto.
Prisotna je seveda bila tudi domača ekipa iz Selnice ob Dravi, ki se je odločila za pripravo tradicionalnega govejega golaža.
Druženje z zamejskimi Slovenci pa to leto sovpada s praznovanjem visokega jubileja akademkinje in strokovnjakinje za narečja Zinke Zorko.
V namen praznovanja 80 letnice, so pripravili krajši kulturni program, zbor pa je zapel nekaj pesmi tudi v narečjih prisotnih skupin iz zamejstva.
Ljubitelji Fičkov so se že 29. leto zapored zbrali in zapeljali v spomin na stare čase. Ljubitelji teh starodobnikov so se zbrali pri Gostišču Lipa na Muti, od koder so se zapeljali do Radelj ob Dravi in zaključili v Vuzenici.Zbralo se je več kot 20 Fičkov, ki so okrašeni z zastavami popestrili promet iz Mute do Radelj ob Dravi.
Vsakoletno druženje privabi veliko ljubiteljev teh starodobnikov, tokrat so prišli tudi iz Zagreba in Primorske.
Videli smo lahko tako starejše modele, kot tudi najnovejše. Tisti pravi navdušenci te znamke, so nov model skorajda zgolj ošvrknili z očesom, saj so pravi navdušenci starejših modelov.
Fičoti so se pokazali na panoramski vožnji od Mute do Radelj ob Dravi in zaključili v Vuzenici.
Na največjem vinskem tekmovanju na svetu – AWC Vienna 2016, so se predstavili tudi Slovenci, Mariborčani z znamko M-enostavno dobra vina. Izkupiček tekmovanja je bil vrhunski, kar dve zlati, tri srebrne in dva pečata priporočila.
Letos se je na največjem vinskem tekmovanju na svetu za prestižne medalje potegovalo rekordnih 12.826 vin, ki jih je proizvedlo 1.866 vinarjev iz kar 41 držav.Tekmovanje vsako leto določa vinske smernice in trende. Slep sistem (brez vidnih etiket) pokušanja in stroga pravila uvrščajo tekmovanje med najpravičnejša in hkrati najzahtevnejša na svetu.
In Slovenci oziroma Mariborčani, saj M-enostavno dobra vina domujeo na prečudoviti oazi v Radizelu na obronkih Pohorja. so na prestižnem tekmovanju dosegali odlične rezultate.
Prve steklenice z znamko M – enostavno dobra vina, so postavili na police leta 2010 in v svoji kratki zgodovini s številnimi mednarodnimi nagradami in vedno večjim krogom ljubiteljev njihovih vin dokazali, da je njihova pot prava in da edino kar šteje, so enostavno dobra vina.
Kot so sami zapisali, so hitro presegali lokalne okvirje, tako s prodajo, kot z nagradami.
Z dnevom odprtih vrat in slovesnim odprtjem novih delavnic na Pobrežju je Marprom danes obeležil 90 let mariborskega mestnega potniškega prometa. Zadnja leta ta spet poteka pod okriljem občinskega podjetja, ki je po besedah direktorja Bernarda Majheniča in župana Andreja Fištravca, v tem času postal najsodobnejši prevoznik.
Kot je ob tej priložnosti povedal Fištravec so zgodovinski začetki mestnega prometa v štajerski prestolnici zelo zanimivi, saj je ta začel nastajati v podobnem času, kot je današnji, torej času svetovne krize, ko je Maribor dobil še vrsto drugih infrastrukturnih objektov.
“V zadnjih treh letih pa je mestni potniški projekt iz najstarejšega postal najmlajši. To mu je uspelo v sodelovanju z mestno občino, Ekoskladom in še nekaterimi javnimi podjetji, Maribor pa je za zdaj tudi edino slovensko mesto z že sprejeto celostno prometno strategijo,” je danes poudaril župan.
Da je bilo potrebnega precej trdega dela, podpore lokalne politike in truda 200 zaposlenih za ponovni preporod mestnega prometa, potem ko so se razšli z koncesionarjem Veolio, pa je poudaril prvi mož Marproma Majhenič.
Bernard Majhenič, direktor Marprom; Andrej Fištravec, župan MOM; Andrej Verlič, sodelavec Marproma za Pohorje; FOTO: STA
“Od nekdanjega koncesionarja smo prevzeli avtobuse, ki so bili v lasti občine, med katerimi jih je 35 od 38 dan pred našim prevzemom padlo na tehničnem pregledu, tri vozila pa so morali privleči brez motorjev in sedežev. Samo iznajdljivosti in pomoči prijateljev, tudi tistih iz Ljubljanskega potniškega prometa, se gre zahvaliti, da smo stvari izpeljali brez napak,” se začetka Marproma spominja Majhenič.
Z današnjim odprtjem je podjetje bogatejše tudi za nove servisne delavnice, ki so jih kupili na območju nekdanjega Cestnega podjetja Maribor. Na voljo imajo okoli 2000 kvadratnih metrov opremljenih prostorov, kar je neprimerno boljše od sedanjih 295 kvadratnih metrov. Za naložbo so se zadolžili in zanjo plačali dober milijon evrov, kar je po besedah direktorja zelo ugoden nakup.
Devet desetletij potniškega prometa
Zgodba o mestnem potniškem prometu se je v Mariboru začela leta 1926, ko je takratna občina kupila prve tri avtobuse, novoustanovljeno podjetje pa je vzpostavilo povezavi s Celjem in Selnico ob Dravi. Vožnja do Celja po takrat še makadamskih cestah je trajala dve uri, vozovnica je stala pet dinarjev, voznik pa je potnikom ustavljal kar pri gostilnah.
Že leto pozneje so v Mariboru uvedli dve mestni liniji, tik pred drugo svetovno vojno je bilo podjetje bogatejše za 28 novih avtobusov in čeprav je vojna opustošila vozni park, so mestni promet oživili tudi po njej. Leta 1972 je z združitvijo podjetja z gostinstvom, hotelirstvom in žičničarstvom nastala družba Certus, ki je na vrhuncu zaposlovala kar 3000 ljudi.
Že 13 let pozneje se je podjetje spet razdelilo, v njegovih najbolj zlatih časih pa je na Mlinski ulici leta 1989 nastala takrat najbolj sodobna avtobusna postaja v Sloveniji. Kmalu po osamosvojitvi Slovenije so prišli za podjetje, tako kot za velik del mariborskega gospodarstva, težki časi. Da bi se izognili stečaju, jih je prevzela multinacionalka Veolia in od mesta dobila tudi desetletno koncesijo za mestni promet. Po njenem izteku je mestna občina leta 2011 ustanovila Marprom.
VIR: STA
V Limbušu so odprli nov Kompetenčni center za recikliranje plastičnih materialov in tam zaposlili doktorante Univerze v Mariboru. Iz jogurtovih lončkov pridelujejo izdelke za avtomobilsko industrijo, iz odpadnih pokrovčkov pijač pa ohišja za flomastre.
Strokovnjaki v limbuškem centru raziskujejo možnosti, kako iz odpadne plastike izdelati kakovostne, uporabne izdelke. Gre za mednarodno navezo. V podjetju Interseroh Plastics Reserach & Development bodo namreč izvajali raziskave za nemško skupino Alba. Podrobnosti v videu:
Danes se v Rušah odvija 1. Festival Festival orientacije in pohodništva (FOP), ki je namenjen planincem, pohodnikom, rekreativcem in ljubiteljem aktivnega gibanja v naravi. Organizira ga mladinski odsek planinskega društva Ruše.
FOP Ruše poteka po obronkih Pohorja za vse starostne skupine, od najmlajših in družin do vztrajnih pohodnikov, ter poti za prave raziskovalce s poudarkom na orientaciji. Prav tako na svoj račun pridejo tudi kolesarji, za katere je pripravljena kolesarsko-orientacijska tura.
Prireditev je v osnovi razdeljena na tekmovalni in rekreativni del. Tekmuje se po orientacijskih poteh in kolesarski turi, pohodne poti pa so rekreativnega značaja.
Festival je v prvi vrsti namenjen spodbujanju rekreacije, zdravega načina življenja in gibanja v naravi, športno-kulturno-zabavnih dogodivščin in spoznavanju krajevnih znanih ali malo manj znanih znamenitosti.
V Limbušu so odprli nov Kompetenčni center za recikliranje plastičnih materialov in tam zaposlili doktorante Univerze v Mariboru. Iz jogurtovih lončkov pridelujejo izdelke za avtomobilsko industrijo, iz odpadnih pokrovčkov pijač pa ohišja za flomastre.
Strokovnjaki v limbuškem centru raziskujejo možnosti, kako iz odpadne plastike izdelati kakovostne, uporabne izdelke. Gre za mednarodno navezo. V podjetju Interseroh Plastics Reserach & Development bodo namreč izvajali raziskave za nemško skupino Alba. Podrobnosti v videu:
Osrednji program Festivala Maribor se je minuli četrtek zaključil v sodelovanju s koncertom Simfoničničnega orkestra SNG Maribor, ki ga je vodil izkušen avstrijski dirigent Günter Neuhold.
Simfonični orkester SNG Maribor
foto: Slavko Rajh
V središču večera so bile slovenske glasbene moči, med katerimi je izstopal mladi, 13 – letni pianist Mak Muni Mihevc. Mak, ki se je rodil v Ljubljani, v svoji generaciji izstopa po izjemnem talentu in neverjetnih uspehih. Klavir namreč igra od svojega četrtega leta, danes pa njegov repertoar že obsega velika klavirska dela F. Liszta, F. Chopina, L. van Beethovna in F. Schuberta. Nastopal je tudi že v ugledni newyorški dvorani Carnegie.
Simfonični orkester SNG Maribor
foto: Slavko Rajh
Simfonični orkester SNG Maribor
foto: Slavko Rajh
Simfonični orkester SNG Maribor
foto: Slavko Rajh
Simfonični orkester SNG Maribor
foto: Slavko Rajh
Foto: Slavko Rajh
Rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar in predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor Aleš Pulko sta podpisala protokol o sodelovanju. Tako želita obe instituciji okrepiti sinergijske učinke in skupno nastopati tudi širše v nacionalnem in mednarodnem prostoru.
S Protokolom o sodelovanju sta podpisnika začrtala smernice za razvoj partnerskega sodelovanja.
»Univerza v Mariboru je prevzela razvojno iniciativo v Vzhodni kohezijski regiji. Z doslej izvedenimi razvojnimi aktivnosti, smo skupaj z našimi razvojnimi deležniki, ustvarili velik razvojni potencial. Povezujemo se za dobro študentov, profesorjev in družbe. Okrepiti moramo sodelovanje z gospodarstvom, saj bomo le tako ustvarjali pravo dodano vrednost, našim študentom omogočili pridobivanje prvih delovnih izkušenj in tako izboljšali zaposlovanje mladih diplomantov. Tako Univerza v Mariboru kot Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor združujeta komplementarna znanja in potenciale. Prepričan sem, da jih lahko konkretiziramo v skupnih realnih projektih«, je ob podpisu protokola o sodelovanju poudaril rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar.
»Glavni cilj podpisanega sporazuma je prenos znanja med univerzo ter podjetniki/obrtniki v Vzhodni kohezijski regiji z namenom zagotovitve trajnostnega razvoja, vzpodbujanja inovativnih tehnoloških projektov vse za dvig konkurenčne prednosti na nacionalnem, predvsem pa na globalnem trgu. Področja sodelovanja so v različnih panogah od predelovalne dejavnosti, na primer prehrambne industrije, biotehnologije, kovinske in elektroindustrije, gradbene, prometne in turistične dejavnosti, dejavnosti obnovljivih virov energije in ekologije, informacijske in komunikacijske, s čemer se ohranjajo obstoječa delovna mesta ter ustvarjajo nova«, poudarja predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor Aleš Pulko.
Na Nigradu zavračajo medijske špekulacije. Direktor družbe Marko Žula pravi, da jih skušajo mediji očrniti, brez da bi pri njih preverili dejansko stanje. Mi smo ga.
Iz prve roke smo izvedeli odgovore o dveh sklopih domnev: fakture, izdane Mestni občini Maribor in slabitev Nipe. Podrobnosti v videu:
Maribor bo tudi letos del akcije Evropskega tedna mobilnosti, ki bo ponovno povezal evropska mesta v prizadevanjih za človeku in okolju bolj prijazne načine mobilnosti. Dogajanje bo letos potekalo med 16. in 22. septembrom pod sloganom “Pametna mobilnost za gospodarsko uspešnost”, ki bo spodbujal k pametni in trajnostni mobilnosti kot dobri investiciji.
K projetku se je tako priključila tudi Mestna občina Maribor, ki na tovrsten način nadaljuje z izvedbo ukrepov za izboljšanje trajnostne mobilnost v mestu in s tem prispeva k umirjanju trenda uporabe motornih vozil za premagovanje razdalj v mestu. Aktivnosti ukrepov (ki predstavljajo tako infrastrukturne kot tudi vsebinske ukrepe) so usmerjene v izboljšanje prometa kolesarjev in pešcev, javnega potniškega prometa ter odgovorne in racionalne rabe osebnih ter tovornih vozil. Vse oblike prometa namreč predstavljajo zaokroženo celoto in se morajo med seboj usklajevati.
“Mestna občina Maribor sledi Celostni prometni strategiji, ki jo je sprejela in potrdila med prvimi slovenskimi občinami. V prihajajočih letih pa MO Maribor načrtuje ureditev Dravske kolesarske poti (na območju MO Maribor) in ureditev manjkajočih kolesarskih poveazav z mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi,” so sporočili iz MOM.
Celotno programsko dogajanje se letos seli na Trg Leona Štuklja
Evropski teden mobilnosti v Mariboru pričenjajo v nedeljo, 18. septembra, ko se bo »odrolala« že tradicionalna prireditev 13. ZZrolano mesto s startom iz Trga svobode. V primeru slabega vremena dogodek odpade. V nedeljo pridejo na svoj račun tudi kolesarji saj bo izpred Glavne železniške postaje Maribor organiziran Kolesarski izlet »Boč in Donačka ob Dravinji«.
Ponedeljek, 19., torek, 20. in sredo 21. septembra, bodo Trg Leona Štuklja zapolnili otroci, ki se bodo udeležili bralnega maratona, prvič se bo odvijal orientacijski tek po mestu za srednješolce ter že tradicionalno kolesarjenje za osnovnošolce. Na zadnji dan, 22. septembra, pa beležimo dan brez avtomobila. V ta namen bo na Trgu Leona Štuklja potekala predstavitev Celostne prometne strategije, predstavitev električnih avtobusov, ki se izdelujejo v Mariboru in okolici. Meščane vabimo, da se v službo in po opravkih odpravijo brez motornih vozil in tako prispevajo k zmanjšanju prometa. Prav tako bo na dan brez avtomobila, 22. 9. 2016, brezplačna uporaba mestnega avtobusa na vseh linijah.
Ob vseh naštetih dogodkih bodo na prizoriščih potekale številne spremljevalne dejavnosti.
Ves program je objavljen na spletni strani www.maribor.si/okolje. Več o projektu ETM 2016 najdete na http://www.tedenmobilnosti.si/2016/.
Avanturist in svetovni popotnik na kolesu Simon Eržen se je v mesecu juliju odpravil na doslej najzahtevnejšo ekspedicijo – v Tadžikistan. Kako je bilo in kaj vse je doživel na poti, je delil z nami.
8. julija se je Simon odpravil na svojo doslej najzahtevnejšo ekspedicijo – v Tadžikistan. Na poti do centralne Azije so ga čakale tudi številne prepreke – od vojaških zased, do nevarnih minskih polj. Med izzivi, s katerimi se je soočal, pa je bila tudi meja z Afganistanom, ter redek zrak na višinah do 5.000 metrov.
Podrobnosti v videu.
Ekspediciji v Tadžikistan dodal tudi humanitarno noto
Ne le kolesarstvo, v krvi ima tudi dobrodelnost. “Simon Eržen s kolesom okoli sveta” je na poti zbral 200 EUR donatorskih sredstev, katere je tekom poti podaril trem socialno ogroženim družinam z več otroki. Družine je obiskal osebno. V dogovoru z “glavo” družine bodo sredstva porabljena za šolanje otrok in njihovo zdravstveno oskrbo. Družine katerim je bila pomoč namenjena. Družine živijo vsaka na svojem koncu države in so zelo odrezane od sveta, zato jim pomoč pride še kako prav. “Veselje na obrazih staršev je bilo nepopisno,” je dejal Simon. Hkrati pa tudi je bilo nepopisno veselje tudi zanj. “Hvala vsem, ki ste prispevali kakršnikoli delež in vedite, da je pomoč prišla v prave roke, tam kamor spada in je v osnovi bila tudi namenjena,” je dodal.
foto: Simon Eržen
Sestanka, kjer naj bi se župani (pod)pohorskih občin pogovorili o modelu dolgoročnega upravljanja s Pohorjem, še vedno ni bilo. Svoja stališča sta sicer javnosti že predstavila župana Ruš in Maribora. Nam pa je svoje odkrito mnenje v intervjuju zaupal tudi Marko Soršak, župan Občine Hoče-Slivnica. Pravi, da na sestanek sploh ni bil povabljen, s Pohorjem pa, da mora upravljati dober gospodar “z zdravo, pohorsko pametjo“, ki je odločevalcem pogosto primanjkuje.
Foto: Občina Hoče-Slivnica
1. Zakaj se niste udeležili sestanka, ki ga je sklical mariborski župan Andrej Fištravec? Je bil razlog, da ga je sklical v zadnjem hipu?
Vabila na sestanek nisem prejel zato se sestanka nisem mogel udeležiti.
2. Koliko pa so vas pred sklicem tega sestanka obveščali ali vključevali v “zgodbo” o upravljanju Pohorja?
S to tematiko nisem bil seznanjen in prav tako ne vključen.
3. Ampak verjetno imate svoje mnenje o tem kako bi bilo treba upravljati s Pohorjem…
Odgovor na to vprašanje je preprost: kot dober gospodar, ki se zaveda kaj ima v lasti in pri tem povezuje vse deležnike.
Foto: BK TV
4. Imate izdelan kakšen konkreten predlog, vizijo?
Občina Hoče-Slivnica je občina z vizijo in glede na to, da smo občina, ki se »navezuje« na Pohorje, veliko naporov vlagamo v »oživitev« Pohorja. Smo občina, ki vlagamo v razvoj turizma, saj verjamemo, da je to področje, poleg gospodarstva in ostalih panog, lahko kokoška, ki nese zlata jajca. Samo hraniti jo moramo in jo usmerjati kje naj jih vali.
Mi imamo predloge in konkretne ukrepe. V prvi vrsti vidimo povezovanje. Povezovanje občin, turističnih kmetij in ostalih deležnikov. V slogi je moč in verjamemo, da je tudi v primeru Pohorja tako. Ne smejo »prevagati« osebni interesi, ampak zdrava, pohorska pamet, ki je odločevalcem v dolini pogosto primanjkuje. Imamo skupen turistični potencial, ki ga moramo združeni podpreti (vsebinsko in finančno), oživiti in lansirati na trg. Naša občina se je osredotočila tudi na razpise, da bomo oživili pohodni in kolesarski turizem, saj moramo gostu ponuditi produkte, ki so aktualni skozi vse leto in jih ponujamo vzporedno. Gosta moramo očarati s turistično ponudbo in obenem ohraniti naravo ter pripraviti goste, da se vračajo in so zadovoljni. Eden izmed naših paradnih konjev je tudi Paleopokrajina™, ki jo skupaj s domačimi in tujimi partnerji ustvarjamo pod okriljem pridobljenih sredstev SI-AT, kjer bomo s pomočjo strokovnjakov poiskali stara, avtohtona žita s področja Pohorja in izpod Pohorja ter raziskali kakšno hrano so jedli na tem področju naši predniki in jo ponudili domačinom in turistom. Obenem bomo v okviru občinskega praznika oživili prvo Pohorsko tržnico pred Botaničnim vrtom, ki bo povezovala pridelovalce hrane, izdelkov in Fakulteto za kmetijske in biosistemske vede.
Ponosen sem, da so tudi gostinci Pohorja povezani v društvo gostincev Pohorja in, da soustvarjajo zgodbo o uspehu. Pohorje že lahko okusimo brez grenkega priokusa in verjamem, da ga bomo lahko tudi doživeli, ker verjamem v višji cilj: oživitev in o hranitev Pohorja. Predlogov in idej je še veliko in mi smo jih že pričeli uresničevati in z veseljem smo za povezovanje, ki bo imelo pozitivne učinke na turistično destinacijo Pohorje.
5. Kako pa razmišljate o prihajajoči zimski sezoni 2016/2017?
O tej zimski sezoni lahko rečem samo to, da je že tukaj in, da moramo ukrepati, da jo še rešimo in uporabnikom ponudimo užitke Pohorja.
6. Ali se strinjate s predlogom Mestne občine Maribor, ki predpostavlja, da bi dolgoročno koncesijo za upravljanje Pohorja dobilo javno podjetje?
Strinjam se s koncesionarjem, ki bo za Pohorje skrbel kot dober gospodar in bo uspel povezati vse ključne deležnike z namenom, da se boljše izkoristijo potenciali Pohorja. Ob tem pričakujem, da bo koncesionar – v kolikor bo to Marprom – poskrbel, da bo Pohorje primerno dostopno tudi z avtobusnimi linijami, ki potekajo po naši občini, kar bi oživilo pohodni in kolesarski turizem Pohorja.
7. Ali se vam torej zdi Maprom primeren za dolgoročnega koncesionarja?
Menim, da so delavci, posebej poudarjam delavci, v podjetju Marprom, ki so prej delali v Športnem parku Pohorje, kompetentni in primerni.
Foto: Aljaž Sedovšek
To nedeljo, 18. septembra se bo po mariborskih ulicah odvila prireditev ZZrolano mesto, največja parada rolanja, ki bo tudi tokrat v okviru Evropskega tedna mobilnosti.
Tudi letos pa bo parada rolanja za glasbenim tovornjakom po mestnih ulicah, ki so v ta namen zaprte za promet.
Start približno 11 kilometrskega rolanja bo na Trgu svobode ob 16. uri, ker je pa tempo prilagojen najbolj počasnemu udeležencu, sama parada pa traja malce več kot uro. Prijave se bodo zbirale uro pred startom rolanja na Trgu svobode v Mariboru.
Tudi letos bo na čelu karavane rolarje pospremil velik tovornjak, na katerem je DJ, ki skrbi za dobro glasbo in zabavo.
Podrobnosti si oglejte v videu.
