Stečajnemu upravitelju Športnega centra Pohorje Dragu Dubrovskemu je drugi dan niza javnih dražb uspelo prodati zemljišča, ki se nahajajo na smučiščih Pungart, Pahernik in Kaštivnik na Kopah. V paketu jih je kot edini ponudnik po izklicni ceni 117.200 evrov danes kupilo avstrijsko-italijansko podjetje Skiways s sedežem v Kranju.

Foto: STA

Podjetje v lasti avstrijske družbe Bergbahnen Verditz Schwarzsee iz Beljaka ter treh italijanskih državljanov iz okolice smučišča Kronplatz je bilo marca letos ustanovljeno za naložbe v kmetijstvo in turizem, vodi pa ga Vida Oder. Nedavno se je podjetje v konkurenci še dveh domačih podjetij neuspešno potegovalo za najem žičnic na Kopah.

Skiways je sicer povezan tudi z lanskim nakupom petinskega deleža RTC žičnic Kranjska Gora, prav tako iz stečajne mase Športnega centra Pohorje. Takrat je omenjeni delež za 154.000 evrov kupilo švedsko podjetje Lunnatorp. Kot je junija poročalo Delo, je to imelo še aprila letos več kot 30-odstotni delež v Kranjski Gori, zdaj pa imata tolikšen delež skupaj Skiways in Lunnatorp, pri čemer je Lunnatorpov delež zgolj 1,7-odstoten.

Potem ko je v torek Dubrovski prodal le nekaj starejših tovornjakov in motorno kolo, ni pa bilo zanimanja za nekaj ostalih nepremičnin, niti za snežne topove in teptalnike. Novo serijo dražb načrtuje za december ali januar. Takrat si obeta več zanimanja, saj bo nekatere dele premoženja prodajal že tretjič, torej po še ugodnejših cenah. Med bolj zanimivimi bo zagotovo prodaja 11 žičniških naprav na ruškem delu Pohorja, znova pa tudi parcele na smučišču Podkoren v Kranjski Gori.

Ob prodaji premoženja je stečajni upravitelj vpet tudi v druge dogovore glede izvajanja zimske sezone na Mariborskem Pohorju. Kot je povedal, z Marpromom že ves čas korektno sodeluje, saj so najemnik žičniških naprav. Še vedno pa čaka na dokončen dogovor z Mestno občino Maribor o plačilu za izločitev gondole in drugih žičniških naprav iz stečajne mase.

“Žal je po večkratnih mediacijah zadnji dogovor pred počitnicami, ki je bil že skoraj sklenjen, splaval po vodi. Na občini so zahtevali novo, že četrto cenitev, ki je v teku. Ko bo ta predvidoma oktobra izdelana, je to pravzaprav zadnja možnost, da se dogovorimo o odkupni vrednosti. Če namreč tega dogovora ne bo, moramo iti po sodni poti, kjer naš zahtevek znaša že znanih 17 milijonov evrov in še obresti,” je pojasnil Dubrovski, ki je sicer novi cenitvi nasprotoval.

O tem, ali bi takšen sodni postopek lahko kakorkoli vplival na izvedbo zimske sezone na Pohorju, stečajni upravitelj pravi, da to sicer ne, bi pa prejem take tožbe v občini z računovodskega vidika povzročil rezervacijo v zahtevani višini. Po njegovem mnenju je bila predlagana ponudba DUTB dobra in korektna, nenazadnje bi z njo več let kreditiral mestno občino, česar stečajni dolžnik sam ne more.

Vir: STA

V torek je stečajni upravitelj Športnega centra Pohorje, Drago Dubrovski prodal le nekaj starejših tovornjakov in motorno kolo iz stečajne mase , ni pa bilo zanimanja za nekaj ostalih nepremičnin, niti za snežne topove in teptalnike. Novo serijo dražb načrtuje za december ali januar. Takrat si obeta več zanimanja, saj bo nekatere dele premoženja prodajal že tretjič, torej po še ugodnejših cenah. Med bolj zanimivimi bo zagotovo prodaja 11 žičniških naprav na ruškem delu Pohorja, znova pa tudi parcele na smučišču Podkoren v Kranjski Gori.

Ob prodaji premoženja je stečajni upravitelj vpet tudi v druge dogovore glede izvajanja zimske sezone na Mariborskem Pohorju. Kot je povedal, z Marpromom že ves čas korektno sodeluje, saj so najemnik žičniških naprav. Še vedno pa čaka na dokončen dogovor z Mestno občino Maribor o plačilu za izločitev gondole in drugih žičniških naprav iz stečajne mase.

Drago Dubrovski

“Žal je po večkratnih mediacijah zadnji dogovor pred počitnicami, ki je bil že skoraj sklenjen, splaval po vodi. Na občini so zahtevali novo, že četrto cenitev, ki je v teku. Ko bo ta predvidoma oktobra izdelana, je to pravzaprav zadnja možnost, da se dogovorimo o odkupni vrednosti. Če namreč tega dogovora ne bo, moramo iti po sodni poti, kjer naš zahtevek znaša že znanih 17 milijonov evrov in še obresti,” je pojasnil Dubrovski, ki je sicer novi cenitvi nasprotoval.

O tem, ali bi takšen sodni postopek lahko kakorkoli vplival na izvedbo zimske sezone na Pohorju, stečajni upravitelj pravi, da to sicer ne, bi pa prejem take tožbe v občini z računovodskega vidika povzročil rezervacijo v zahtevani višini. Po njegovem mnenju je bila predlagana ponudba DUTB dobra in korektna, nenazadnje bi z njo več let kreditiral mestno občino, česar stečajni dolžnik sam ne more.

VIR: STA

Mariborska medicinska fakulteta je danes gostila strokovni posvet o zdravstvenem sistemu in sistemu izobraževanja zdravnikov v Sloveniji. Dekan Ivan Krajnc je ob tem opozoril na nujno ureditev perečih vprašanj v slovenskem zdravstvu in izobraževalnem sistemu, saj univerzitetne klinične centre in medicinske fakultete čaka mednarodno preverjanje.

“Glede na to, da obe resorni ministrstvi pripravljata reformi, tako zdravstvenega sistema kot novelo zakona o visokem šolstvu, menimo, da je pravi čas za poglobljeno in z dokazi podkrepljeno razpravo o tem, ali želimo slediti evropskih državam, ki so zmogle, znale in hotele urediti zdravstveni sistem in sistem izobraževanja zdravnikov,” je povedal Krajnc.

Na začetku poletja je s pismom opozoril državne oblasti na številna pereča vprašanja, a odziva ni prejel. “Treba bo zagotoviti kakovostno poučevanje in raziskovanje na medicinskih fakultetah in v univerzitetnih kliničnih centrih, saj bo samo to omogočilo, da bo evropska akreditacija uspešna,” je prepričan. “Skrajni čas je, da se sistemsko lotimo težav in zadeve uredimo po evropsko,” je dodal.

Ivan Krajnc; FOTO: STA

Pridružil se mu je dekan ljubljanske medicinske fakultete Dušan Šuput, ki je tudi glavni tajnik Združenja medicinskih fakultet v Evropi (AMSE). Ta je bila tista, ki je dala pobudo za uvedbo evropske akreditacije za medicinske fakultete, da bi tako uveljavili enotne standarde na področju izobraževanja zdravnikov.

V Sloveniji so univerzitetni klinični centri in medicinske fakultete po njegovih ocenah preveč vsaksebi, čeprav ena stran brez druge ne more obstajati. “Čeprav imamo v Sloveniji dva univerzitetna klinična centra, je, tudi zaradi pomanjkanja zdravnikov, trend, da se večajo zahteve do naših učiteljev po kliničnem delu na račun poučevanja in raziskovalnega dela,” je izpostavil. “Mislim, da bi bilo prav, da ministrica za zdravje in ministrica za šolstvo skupaj povesta, kakšno obliko bomo imeli,” je dodal.

Na današnjem posvetu v Mariboru so predstavili obstoječo ureditev v Avstriji, kamor hodijo na delo tudi številni slovenski zdravniki. Nekdanji rektor graške medicinske univerze Josef Smolle je pri tem izpostavil veliko razliko v višini sredstev, ki jih Slovenija in Avstrija namenjata za zdravstvo.

Josef Smolle; FOTO: STA

“Če bi hoteli v Slovenijo prenesti avstrijske razmere, bi potrebovali vsaj milijardo evrov,” je konkretno ocenil predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina. Po njegovih ocenah je potrebna celovita zdravstvena reforma, o kateri pa se v Sloveniji velikokrat le govori. “Za reformo zdravstva je treba imeti znanje, jasna strokovna izhodišča in politično voljo. Vseh teh treh elementov v Sloveniji primanjkuje, še posebej v zadnjih 15 letih,” je dejal.

Med največjimi težavami, ki pestijo slovensko zdravstvo, je pomanjkanje zdravnikov, kar se še posebej čuti v Mariboru, od koder številni zdravniki hodijo na delo v Avstrijo. Mladi zdravniki se ne prijavljajo na razpisana specializantska mesta v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, mladi specializanti pa po opravljenem specialističnem izpitu nemalokrat iščejo strokovne izzive v drugih okoljih, tudi v tujini.

VIR: STA

Mariborski dežurni preiskovalni sodnik je po torkovem zaslišanju 55-letnega moškega, ki je v soboto z davljenjem pred gostiščem Golob v Bukovju pri Spodnji Polskavi skušal umoriti svojo prijateljico, odredil pripor, so danes sporočili iz Policijske uprave Maribor.

Po doslej zbranih ugotovitvah policije je 55-letnik v soboto popoldne fizično napadel prijateljico, pri tem pa je posredoval lastnik gostilne, ki je bil v bližini. Napadeni ženski so pomoč nudili v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor in ni v življenjski nevarnosti.

Osumljenec je po dejanju pobegnil s kraja dogodka, a se kasneje sam zglasil na policijski postaji.

Včeraj dopoldne so predstavniki Liste za pravičnost in razvoj pričeli zbirati podpise za odstop župana Andreja Fištravca, četudi to ne bo imelo nobenega pravnega vpliva. V prvem dnevu so jih zbrali skoraj 400. Fištravec odgovarja, da za odstop ni nobene potrebe, celo želi si še en mandat. Kaj pa so povedali naključni Mariborčani?

Podrobnosti v videu:

Mariborska livarna Maribor (MLM), ki je po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi ob pomoči države v fazi iskanja novega lastnika, je v prvi polovici letošnjega leta nekoliko zaostala za prodajnimi načrti in zaradi tega še povečala načrtovano izgubo. Družba je realizirala za nekaj manj kot 21 milijonov evrov prihodkov.

Kot je razvidno iz trimesečnih poročil, objavljenih na spletni strani Ajpesa, je MLM v prvem trimesečju ustvarila za 10,4 milijona evrov prihodkov ter za 770.000 evrov čiste izgube, kar je sicer nekaj manj od načrtovane. V drugem trimesečju je družba, ki jo vodi Darko Gorjup, beležila za okoli sto tisočakov nižjo prodajo in znova za 700.000 evrov čiste izgube, ki pa je skoraj dvakrat višja od načrtovane.

Prvi mož nekoč največjega mariborskega industrijskega podjetja pojasnjuje, da je na izkupiček najbolj vplivala prav slabša prodaja, saj bi sicer z vsemi ukrepi, ki jih izvajajo, v prvem polletju dosegli boljši rezultat.

Na avtomobilskem delu je bila prodaja nižja v obratu tlačne livarne in mehanske obdelave. V prvem trimesečju zlasti zaradi zamika investicije za več kot tri mesece, saj je dobavitelj zamujal z dobavo stroja, pa tudi zaradi nižje cene aluminija, v drugem pa predvsem zaradi junijskega bistveno nižjega obsega naročil od sprva dogovorjenega.

Opazno nižja je bila tudi realizacija na programu orodjarne, predvsem na račun eksterne prodaje, medtem ko je program kovačnice presegel načrtovano proizvodnjo.

MLM, ki ji je vlada lani odobrila državno pomoč v obliki konverzije dela terjatev v kapital, je leto 2015 končala s 6,61 milijona evrov izgube. Družba je ustvarila 41,4 milijona evrov prihodkov, kar je 16 odstotkov več kot leto pred tem. Letošnji finančni načrt sicer predvideva nadaljnjo rast prodaje, ki naj bi znašala 44,5 milijona evrov.

Podjetje s 550 zaposlenimi je nedavno pridobilo pomemben posel, saj bo postalo dobavitelj švedskega podjetja znotraj skupine GKN Driveline, kateremu bo naslednjih sedem let dobavljala proizvode za okoli 11,5 milijona evrov letno.

Družba je ob tem v pričakovanju novega lastnika, saj je v teku prodajni postopek, ki ga vodi Ernst & Young. V začetku letošnjega leta so prejeli prve nezavezujoče ponudbe, ki so bile zaradi slabših bilanc preteklih let precej nizke, zato so se po izboljšanem poslovanju državni lastniki odločili, da prodajni postopek ponovijo.

Vir: STA

V Limbušu so danes odprli nov, kompetenčni center za recikliranje plastičnih materialov Interseroh Plastics Reserach & Development, kjer bodo izvajali raziskave in razvoj za nemško skupino Alba. V prvi vrsti bodo strokovnjaki raziskovali možnosti, kako iz odpadne plastike izdelati kakovostne uporabne izdelke. Zaposlili so doktorante Univerze v Mariboru.

“S tem želimo narediti še en korak naprej v naši viziji prihodnosti brez odpadkov,” je v izjavi za medije povedal predsednik upravnega odbora skupine Alba Axel Schweitzer. Po njegovih besedah gre za prvi takšen center, kjer sta pod eno streho združeni celotni področji raziskav in razvoja. “Z njim želimo postaviti nov mejnik na področju reciklaže plastičnih materialov, s tem da se odpadnih materialov ne uporablja več le za manjvredne izdelke, ampak da so širše uporabni, torej primerni tudi za visoko kakovostne izdelke. Da lahko na primer iz jogurtnih lončkov izdelamo izdelke za avtomobilsko industrijo,” je še pojasnil in spomnil, da so pred kratkim sklenili dogovor za projekt, kako iz zamaškov plastenk Coca Cole izdelati ohišja za svinčnike Stabilo.

Za sedež v Mariboru so se po besedah Schweitzerja odločili zaradi njegove strateške lege ter možnosti sodelovanja z lokalnimi univerzami. V kompetenčni center, ki zajema pet laboratorijev z najsodobnejšo procesno in analitsko opremo, so vložili okoli milijon evrov, v njem pa zaenkrat delajo štirje visoko izobraženi strokovnjaki.

Vodja raziskav in razvoja za celotno skupino in hkrati prokuristka Manica Ulčnik – Krump je povedala, da jim je končno uspelo raziskave v celoti preseliti v Slovenijo, delajo pa predvsem za matično skupin. “Sledimo materialu skozi njegov celoten življenjski cikel. Ko material postane odpad, je za nas surovinski vir. Mi ga zberemo, sortiramo, zmeljemo in predelamo v granulat, iz katerega potem proizvajamo nove izdelke za trg specifično po želji kupcev. Torej tisto, kar ste vi včeraj vrgli stran, spremenimo v visoko kakovosten material,” je ponazorila.

Današnjega odprtja centra se je med drugimi udeležila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. “Velikokrat se v Sloveniji sliši, da izobraževanje, gospodarstvo in znanost niso dovolj povezani. A ravno današnji zbor dokazuje, da to ni res,” je dejala. Izpostavila je tudi okoljsko naravnanost novega centra. “Če je katera tista, ki najbolj povezuje, je to odgovornost do sveta, narave, okolja in nas vseh posameznikov,” je dejala.

Vir: STA

V Listi za pravičnost in razvoj (LPR) so danes pričeli z zbiranjem podpisov za odstop župana. Župan Andrej Fištravec pa je v odzivu na današnji začetek zbiranja podpisov s strani opozicijske LPR za njegov odstop, dejal, da ne vidi razlogov za svoj odstop. So pa podpisi, ki jih zbirajo predstavniki LPR, glede na zakonodajo “brez pomena”.

Kot je povedal župan Andrej Fištravec, je zbiranje podpisov sicer ena od možnih oblik političnega boja, v Mariboru pa da predvolilna kampanja tako ali tako poteka ves čas. Ob tem je spomnil, da je Stojan Auer na svojih prvih županskih volitvah prejel 1,6, na drugih pa šest odstotkov glasov, zato se očitno želi bolje pripraviti na naslednje.

K temu je dodal, da je sam že leta 2013 sprožil pobudo, ki jo je pozneje povzel tudi državni zbor. “Sam si predvsem želim, da bo ta politična akcija še dodatno spodbudila razprave o sprejemu ustrezne zakonodaje za odpoklic voljenih predstavnikov, to je predsednika republike, poslancev DZ, županov mestnih in občinskih svetnikov,” je dejal Fištravec.

Ob tem pa je opozoril, da je njegova mestna oblast ob prihodu naletela na veliko podedovanih težav in se dnevno sooča tudi s težkimi starimi grehi, kot so Aquasystem, Veolia, radarji, univerzijada in podobno. Zato morajo ne eni strani najprej sanirati škodo iz preteklosti, na drugi pa počnejo stvari, ki so uperjene v prihodnost. Ključna pri tem so nova delovna mesta, o katerih je tudi Auer v preteklosti veliko govoril, zdaj ko so to politiko začeli izvrševati, pa ga to očitno, tako Fištravec, iz nekih drugih razlogov moti.

“Maribor potrebuje sodelovanje, kar je pokazala zadnja seja mestnega sveta, ko smo se vendarle dogovorili za dokončno saniranje Pohorja. Ne čudim se, da je do zbiranja podpisov prišlo ravno zdaj, ko je Auer ugotovil, da v mestnem svetu ni opozicije, pač pa obstajajo svetniki, ki želijo konstruktivno pomagati pri razvoju mesta,” je še dejal župan, ki o odstopu ne razmišlja.

Po poročanju STA je LPR je danes uresničila napoved in začela z zbiranjem podpisov za takojšen odstop župana Andreja Fištravca. Kot je povedal predsednik LPR Stojan Auer, se zavedajo, da so glede na zakonodajo podpisi zgolj simboličnega pomena.

Po Auerjevih besedah je stanje v drugem največjem slovenskem mestu kritično, skoraj nič od tistega, kar je župan obljubljal, pa se doslej ni zgodilo. Da ljudje ne bi šli spet na cesto, so se v listi odločili pod sloganom Raje podpis kot kocka za začetek demokratičnega postopka za čim prejšnji odhod Fištravca, predvsem pa njegovih ljudi iz ozadja, ki so po Auerjevem mnenju še bolj problematični kot župan sam.

“Gre za največjo javnomnenjsko raziskavo v mestu. Poleg stojnice smo ljudem omogočili oddajo podpisa tudi preko spleta. Županu bomo vsak teden predali zbrane podpise in ga vprašali, koliko jih bo dovolj, da bo storil to, kar ljudstvo od njega pričakuje,” pravi Auer.

Hkrati z zahtevo za odstop župana zbirajo tudi podpise za razpustitev mestnega sveta, saj menijo, da njegova trenutna sestava ni optimalna, saj je vsaj polovica svetnikov v preteklosti že podpirala Fištravca in dvigovala roke za njegove neprave odločitve, a so nekateri med njimi tudi pod pritiskom javnosti spremenili svoje mnenje. Fištravčeva lista je imela 17 svetnikov in že samo množični izstopi iz nje po Auerjevih besedah dokazujejo, da župan ne opravlja svoje funkcije, poroča STA.

Včeraj popoldne so mali in veliki otroci, ki so obiskali dvorano Union, prisluhnili čisto drugačni Čarobni piščali. Znano Mozartovo so namreč priredili člani ansambla The Classic Buskers. V programskem listu Festivala Maribor so zanje zapisali posebno opozorilo: ni prav nobenih dolgočasnih vložkov!

Ta Mozartova čarobna piščal je nova predstava, ki so jo pripravili po klasični, brezčasni umetnini. Čarovnik Neil Henry in glasbeniki so odigrali predstavo s številnimi šalami in situacijami, v katerih je sodelovalo tudi občinstvo.

Z domiselno izvedbo so tako obiskovalci spoznavali zabavne aspekte Mozartove spevoigre. Čarobnost je bila zagotovljena tudi s triki in iluzijami.

Otrok s klasično glasbo
Organizatorji Festivala Maribor so v programskem listu za koncert št. 6 izpostavili:
– virtuozni flavtist Michael Copley, ki igra na številnih flavtah, panovi piščali in trstenkah vseh vrst
– karizmatični in vsestranski Ian Moor, ki preseneča na svoji klavirski harmoniki.

Rok Puvar, Mariborčan, ki živi na Obali, bo četrti vikend tega meseca postavljal Guinessov rekord v SUPanju – deskanju z veslom, enem najbolj popularnih športov ta hip. To je (t)isti Rok, ki mu je januarja letos (kot prvemu človeku sploh!) uspelo opraviti zimsko odprto morsko prečkanje Jadranskega morja na SUP-u! Na tokratni preizkušnji na Velenjskem jezeru sodeluje z Mariborčanko, znano hummel ambasadorko Bebo Ščap, ki je “lovu” dodala še humanitarno noto.

Rok je tudi večkratni državni prvak v jadranju, windsurfanju in deskanju z veslom. Na zimski preizkušnji po Jadranu je na SUPu (torej na vodi) prebil kar 27 ur, preveslal pa približno 130 kilometrov. Tokrat postavlja rekord 24. in 25. septembra, ko bo SUPal po Velenjskem jezeru. Na SUPu bo moral v 24ih urah preveslati več kot 160 kilometrov, kar je približno 40 krogov okrog Velenjskega jezera.

“Lov na rekord” so oplemenitili še s humanitarno noto. Za dobrodelnost bodo namenili SUPe, prav tako pa bodo prispevek vsakega udeleženca, ki se bo v predpisanih 24 urah pridružil Roku, namenili Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje za počitnice otrok.

S koncem poletja prihajajo hladnejši, bolj umirjeni dnevi, ko si bomo lahko brez slabe vesti privoščili vročo čokolado in sprehode po gozdnih poteh, prekritih z jesenskim listjem. Jesen pa naznanja tudi pestro obdobje za vse navdušence nad modnimi trendi. Kaj vse bo “in” to jesen, bodo pokazali na jesenski modni reviji v Europarku, ta petek 16. septembra.

foto: EUROPARK

Jesen pa je pestro obdobje tudi za vse, ki se navdušujete nad modnimi trendi, saj ta s seboj prinese šale in klobuke, pletenine, gležnjarje in škornje ter neskončno zabavo s kombiniranjem modnih kosov. Kaj vse bo letošnjo jesen »in«, pa si lahko ogledate na jesenski modni reviji 2016 v Europarku, ki bo v petek, 16. septembra, ob 17:30 na osrednjem prireditvenem prostoru. Dogajanje bo moderiral talentirani zmagovalec oddaje Znan obraz ima svoj glas Tilen Artač, pridružili pa se mu bodo znani modeli slovenske modne scene.

Učenci alternativne glasbene šole KUD Coda so ob 10-letnici delovanja šole izdali prvo avtorsko pesem. Ob letošnji 11. obletnici pa so predstavili – prav tako avtorski – videospot.

Približno 500 delavcev migrantov se je udeležilo današnjega shoda, ki so ga pripravili člani Sindikata delavcev migrantov Slovenije (SDMS). Nekateri so s seboj prinesli transparente, velika večina pa polna pljuča jeze, razočaranja in zgodb o tem, kako jim država, ki ji bojda ni bilo mar zanje, ko so iskali službo, sedaj jemlje preveč.

Delavci migranti so tisti, ki se kot zaposleni v tujini dnevno ali tedensko vračajo domov. V Slovenijo, kjer imajo stalno prebivališče. Na shodu so bili jasni: “Od lastne države smo veliko pričakovali, ampak politika je uničila naše gospodarstvo, zdaj pa uničujejo še nas“, “parazitsko se obnašajo“, “zato, ker smo šli s trebuhom za kruhom, ker nismo želeli tarnati na Centrih za socialno delo, smo si poiskali delo v tujini. S tem smo pomagali Sloveniji, za zahvalo pa nas zdaj dvojno obdavčujejo in nam jemljejo delavske pravice“, “slovenskim politikom je malo mar za nas“.

V Sindikatu (SDMS) so odločeni, da je treba krivicam in kršenju pravic delavcev narediti konec. Predsednik Martin Ivec pravi, da se ob reševanju težav počutijo kot, da se borijo z mlini na veter. “Parlament smo obvestili, seznanili smo jih z realnim stanjem, imajo matematične izračune zakaj drži, da delavci migranti plačujejo preveč. Ne morejo reči, da niso seznanjeni, ampak samo štirje poslanci so izrazili interes,” je med drugim dejal Ivec. Poudaril pa, da bodo, če bo treba, vztrajali vse do nivoja ustavnega sodišča.

Na današnjem, premiernem Mariborskem mestnem teku je sodelovalo kar 1500 tekačev in tekačic iz sedmih držav. Istočasno pa so Trg Leona Štuklja napolnili tudi s Festivalom mariborskega športa.

Predstavniki približno 30 športnih društev, so obiskovalcem prikazali več kot 20 različnih športnih panog, ob katerih lahko vsi člani družine (ne glede na starost ali telesno pripravljenost) aktivno preživljajo svoj prosti čas.

Otroci in starši so preizkušali ali zgolj opazovali različne športne discipline.

Mestni tek navdušil
Tekači so se podali na 5 ali 10 kilometrov dolgo progo, ki jih je vodila po mariborskih ulicah in trgih. V cilju so povedali, da je bil tek zares drugačen od doslej znanih. “Takšnih prireditev je bilo do zdaj premalo“, “super je, upam, da bo drugo leto spet“, “vzdušje je enkratno, proge pa primerne za vsakogar” so bili navdušeni udeleženci. Tekli so tudi otroci. 7 letna Tine in Žiga sta nam zaupala, da 5 kilometrov ni bilo prenapornih, “ampak noge so zdaj res malo težke“.

Zadovoljstvo in utrujenost na cilju.

Športniki pomagali nadarjenim
Za tek ni bilo treba plačati štartnine, so pa mnogi tekači sledili dobrodelnemu apelu in se odločili za prostovoljne prispevke. Predstavniki Zveze prijateljev mladine Maribor so jih zbirali na prevzemu štarnih številk. Kot je pojasnil Božo Raušl, sekretar ZPM, so zbrali nekaj več kot 1500 evrov. “Športniki so se odločili pomagati programu Omogočimo sanje, ki je namenjen nadarjenim učencem in dijakom. Te, kakor vsake pomoči, smo zelo veseli“, je dejal.

Nad uspešnostjo prvega Mariborskega mestnega teka, je bil navdušen tudi Uroš Lovrenčič, predsednik Športne zveze Maribor: “Z veseljem smo sprejeli ta izziv in pripravili takšno športno prireditev. Glede na odzive, lahko povem, da je to resda prvi tek, a zagotovo ne zadnji!”

Odločanje o podelitvi dolgoročne koncesije za upravljanje z Mariborskim Pohorjem je očitno velika težava mariborskih mestnih svetnikov. Svetniki so približno 7 ur zasedali na izredni seji, a mnenja o tem, kaj so in česa niso sprejeli, so bila različna.