Prestopni rok se je opolnoči končal. Kadrovske spremembe so se zgodile tudi pri NK Mariboru. Dva nogometaša iz vrst vijoličastih se selita v drugi klub.

NK MARIBOR
Foto: Drago Wernig

Napadalec mariborskih nogometašev Gregor Bajde se iz Ljudskega vrta seli v italijansko drugo ligo v Novari. Tja so ga vijoličasti posodili do konca sezone 2016/2017. Italijanski klub ima sicer možnost odkupa njegove pogodbe.

Mariborskega dresa pa po novem ne bo nosil tudi 22 – letni vezist iz Bosne in Hercegovine, Amar Rahmanović. Svojo kariero je začel pri Slobodi iz Tuzle, od leta 2015 pa je igral za Koper. Decembra lani je podpisal za Maribor, s katerim je prekinil pogodbo in se tokrat preselil v Celje kot prosti igralec. S celjskim klubom je sklenil dveletno pogodbo.

“V Sloveniji sem že leto in pol, tako da poznam klub in poznam tudi nove soigralce. Vem, kako klub deluje in da je dobro organiziran, tako da sem vesel, da sem sedaj član Celja. Epizodo v Mariboru želim čim prej pozabiti, kot kaže, mi ni bilo usojeno. Sedaj so vse misli pri Celju, tukaj sem našel nov izziv in moja naloga je, da se čim prej vrnem v formo, v kateri sem bil v Kopru,” je povedal Rahmanović.

VIR: STA

Mariborska Snaga ima nove nadzornike. Novoimenovani predsednik nadzornega sveta Matej Smrekar napoveduje začetek pozitivne zgodbe. Direktor Snage, Cveto Žalik, pa si želi, da bi nadzorniki delovali v dobrobit podjetja.

Foto: BK TV

Matej Smrekar, podjetnik, je tudi uradno novi predsednik nadzornega sveta mariborske Snage. V svojem prvem, ekskluzivnem odzivu po imenovanju na novo funkcijo, je dejal:“Verjamem, da lahko s svojimi izkušnjami in s skupnimi močmi znotraj nadzornega sveta ter z upravo in direktorjem Snage dosežemo marsikaj. Predvsem pa želim, da se Snaga razvija naprej, da ima pozitivni efekt, kakor tudi, da se tvorijo različne inovacije na tem področju. Vsi Mariborčani bomo imeli nekaj od tega.”

Svojo nalogo si predstavlja predvsem v svetovalnem smislu: “Želim si, da Maribor spravimo na neki drugi nivo, ki je primerljiv drugim mestom. Znašli smo se v tem industrijskem kolapsu, ki je nastal v preteklosti in s katerim je povezano marsikaj slabega, kar se dogaja danes. Ampak verjamem, da nam lahko uspe, najprej z malimi koraki.”

Pravi, da bo treba resno razmisliti o rezervah in inovacijah v podjetju. “Podjetje, ki govori, da ni rezerv ali zavaja samo sebe ali jih ne vidi. Rezerve so vedno. Če bomo konkurenčnejši, če bomo boljši, bodo tudi kupci zadovoljnejši. Ključ vsega skupaj je, da najdemo te rezerve, jih definiramo in naredimo pozitivni razvoj podjetja.”

Zelo konkreten je bil pri opredeljevanju o enem največjih projektov, ki Snagi “trkajo na vrata”. Na naše vprašanje “Sortirnica da ali ne?”, je odgovoril pritrdilno: “Kolikor imam informacij, je projekt pozitiven in, če je nekaj pozitivno, absolutno da.”

Primopredaje še niso opravili. Poleg Smrekarja, pa v sestavi aktualnega nadzornega sveta sedijo še: Vilibald Šabeder, Mirko Šprinzer, Nataša Petek, Srečko Vargazon in Olga Smiljan. Direktor Snage, Cveto Žalik je ob njihovi potrditvi izrazil željo, “da bi nadzorni svet sprejemal odgovorne odločitve. Tako za Snago, kot tudi za največjo investicijo, torej za Sortirnico.“

Delničarji Elektra Maribor so na včerajšnji skupščini odločili, da od skupaj 5,45 milijona evrov bilančnega dobička 5,36 milijona evrov oziroma 0,16 evra na delnico namenijo za dividende. Preostanek dobička bo namenjen za druge rezerve. Skupščina je ob tem upravi pod vodstvom Borisa Soviča in nadzornikom podelila razrešnico za delo v minulem letu.

Lastniki, med katerimi je preko Slovenskega državnega holdinga (SDH) največji država, so se na skupščini seznanili s poročili o poslovanju v letu 2015, za revizorja v letošnjem poslovnem letu pa so pooblastili družbo Rating iz Celja.

Prav tako je skupščina pooblastila upravo za odkup lastnih delnic. Uprava lahko tako v obdobju od 1. septembra letos do konca marca 2018 kupuje lastne delnice po ceni, ki ne bo nižja od 2,07 evra in ne višja od 2,76 evra za delnico.

Z omenjenim sklepom pa niso bili najbolj zadovoljni v Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS), ki so zastopali 2,76 odstotka prijavljenih glasov. Sami so namreč neuspešno predlagali, da zgornjo ceno delnice določijo glede na revidirano knjigovodsko vrednost, ki znaša 7,58 evra.

V društvu ob tem opozarjajo, da podlaga za razpon cene, ki jo je določil SDH, ostaja neznanka, saj je ta ne želi razkriti niti delničarjem niti sami družbi, ki naj bi omenjene lastne delnice odkupovala. V društvu zato delničarjem odsvetujejo prodajo delnic po tako nizki ceni.

“Glede na sprenevedanje države na vseh petih skupščinah elektrodistribucijskih podjetij bomo od SDH zahtevali razkritje informacije javnega značaja in tako po uradni poti skušali priti do skrivnostnih cenitev, ki so bile plačane z davkoplačevalskim denarjem in za katere uradno ne vemo niti, kdo jih je izvajal, kaj šele, koliko je SDH za njih plačal,” so še dodali v društvu MDS.

Elektro Maribor je leto 2015 končal s skoraj 85 milijoni evrov prihodkov in ustvaril 11,3 milijona evrov čistega dobička. Mariborski elektrodistributer, ki zaposluje okoli 770 ljudi in z električno energijo oskrbuje večji del severovzhodne Slovenije, je s tem dosegel rekorden izkupiček.

Vir: STA

Nova kreditna banka Maribor (NKBM) je v prvem letošnjem polletju ustvarila 36,2 milijona evrov čistega dobička, na ravni skupine pa se je ta ustavil pri 29,3 milijona evrov. V banki, ki je danes objavila nerevidirane polletne rezultate, so poslovanje v tem obdobju označili kot uspešno, kar je posledica okrepljene tržne aktivnosti bančne skupine.

Kot je ob objavi rezultatov povedal predsednik uprave NKBM Robert Senica, so v prvih šestih mesecih letos povečali tržne deleže tako glede na bilančno vsoto kot v segmentu kreditiranja in varčevanja, spodbudni trendi pa so se nadaljevali tudi v juliju in avgustu.

“Z nadaljnjim izpolnjevanjem strateških usmeritev utrjujemo položaj ene vodilnih bank ter sledimo ambicioznemu cilju naših lastnikov, mednarodnega sklada Apollo in EBRD, z združitvami bank in povečanim poslovanjem v nekaj letih doseči vodilni 25-odstotni tržni delež,” je dodal Senica.

V skladu s tem ciljem že nekaj časa teče postopek združevanja s Poštno banko Slovenije (PBS), za katero predvidoma že v četrtek pričakujejo vpis pripojitve v sodni register. Obenem so julija pričeli s pripravljalnimi aktivnostmi za pripojitev KBS banke oziroma nekdanje Raiffeisen banke. Ko bosta oba postopka končana, bo NKBM tržni delež glede na bilančno vsoto, ki zdaj znaša približno deset odstotkov, še povečala.

Sicer pa banka odnos s strankami krepi tudi s povečanim obsegom poslovnih obiskov in dogovorov. Med drugim so v prvi polovici leta povečali obseg vlog strank, ki niso banke, tako da je ta ob koncu junija na ravni skupine znašal 3,1 milijarde evrov.

Celoten kapital skupine je konec junija znašal dobrih 644 milijonov evrov, kar je 3,4 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Ob tem skupina konec junija izkazuje visoko raven kapitalske ustreznosti v višini 25,3 odstotka in dober likvidnostni položaj, ob več kot podvojenem dobičku v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je ustvarila za 75,5 milijona evrov prihodkov.

Takšen izkupiček je sicer za enajst odstotkov manjši kot v enakem obdobju lani, kar v banki pripisujejo predvsem manjšemu obsegu poslovanja na ravni skupine. V skladu z načrtom prestrukturiranja lizinške družbe, ki so v postopku likvidacije, namreč ne opravljajo več novih poslov, obenem pa je NKBM aprila prodala lastniški delež v srbski KBM banki.

V primerjavi s koncem lanskega leta se je na ravni skupine za dobro odstotno točko znižal tudi delež nedonosnih terjatev. To ostaja ena pomembnejših strateških usmeritev, od konca leta 2014 pa se je neto znesek teh terjatev znižal za dobro tretjino.

Kot so še spomnili v banki, poleg organskega zmanjšanja obsega nedonosnih terjatev dejavno sodelujejo tudi v programih prestrukturiranja in iskanju strateških investitorjev za podjetja v težavah. Avgusta so tako mednarodni družbi Arterium prodali svoj delež v mariborskem farmacevtskem podjetju Marifarm

Izboljšujejo se tudi njihove bonitetne ocene. Maja letos jim je tako Fitch zvišal oceno dolgoročnega kreditnega tveganja ter oceno vitalnosti banke, ocena prihodnjih obetov pa ostaja stabilna. Obenem je agencija Moody’s avgusta banko uvrstila v pregled za zvišanje obstoječe ocene, zato odločitev v zvezi s tem pričakujejo v prihodnjih mesecih.

Vir: STA

Saga okrog mobinga in spolnega nadlegovanja na mariborski univerzi še vedno ni končana. Znova je zavrelo pri sindikatih in študentskih organizacijah, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje. K sankcioniranju pozivajo Ministrstvo za izobraževanje in senat Univerze v Mariboru (UM). K ponovnemu premisleku pa poziva tudi Komisija za ženske v znanosti.

Spomnimo: Že od februarja letos na mariborski univerzi vre. Začelo se je z anketo med zaposlenimi na rektoratu, ki je pokazala, da je več kot polovica izpostavljena mobingu, spolnemu nadlegovanju, pa tudi ustrahovanju in šikaniranju. Kasneje sta bili podani dve prijavi zoper glavnega tajnika po pooblastilu Teodorja Lorenčiča. Nato se je oblikovala posebna komisija, ki je preiskovala mobing in spolno nadlegovanje na UM, tega pa tudi potrdila.

Kot smo poročali, je rektor Igor Tičar zatrjeval, da je sledil ugotovitvam komisije, pa vendar je na koncu prezrl mnenje dveh članic komisije, ki sta priporočili izredno odpoved delovnega razmerja. Lorenčiča je tako doletelo le pisno opozorilo, prav tako pa še zdaj zaseda vodilni položaj.

“Tičar si ne zasluži zaupanja sodelavcev”

Z javnim pozivom k ukrepom na Univerzi v Mariboru so se tokrat oglasili Študentska Iskra, delovni odbor za feminizem, FemA – Feministična akcija, Sindikat vzgoje, izobraževanje, znanosti in kulture, Visokošolski sindikat Slovenije in Mladi plus. Pišejo, da je rektor v zadnjem času večkrat pokazal, da si ne zasluži zaupanja sodelavcev in študentov.

Foto: STA

“Poleg zanemarjanja slabih odnosov med delavci na univerzi je bil vpleten še v onemogočanje napredovanja zaposlenim in kršitev delovnopravne zakonodaje, sporno podaljšanje pogodbe o zaposlitvi pa je dosegel po tem, ko je za 11.000 evrov naročil pravno mnenje na račun univerze,” pišejo v javnem pozivu.

Pravijo, da bi moral rektor zaradi svojega vodilnega položaja delovati vzorno in se zavedati učinkov, ki jih lahko sprožajo njegove odločitve. “Moral bi se zavedati odgovornosti, ki pritiče temu nazivu ob vseh danih situacijah in iz teh ni izključeno niti upoštevanje mnenj ali preprečevanje seksizma in neenake obravnave spolov,” očitajo Tičarju v javnem pozivu.

“Prijava kaznivega dejanja nima smisla?”

Tičarju očitajo, da njegov odziv v danih situaciji daje sporočilo, da je prijavljanje spolnega in drugačnega nadlegovnaja brez smisla, saj da ukrepov ne bo, prijavitelji pa bodo izpostavljeni in prepuščeni samim sebi. “To je slaba novica predvsem za študentke, ki se najpogosteje soočajo s spolnim nadlegovanjem in neprimernim odnosom do njih s strani profesorjev,” so zapisali.

Menimo, da bi univerze morale ustvarjati okolje, kjer je vsaka prijava nadlegovanja možna ter resno in pravično obravnavana. Ustvrjati pa da bi morale okolje, ki spodbuja enakopravnost spolov, vodi družbo k vedno večji enakopravnosti, “ne pa da same delujejo v zakrnelem okostju patriarhalne dominacije in proizvajajo ter nenehno reproducirajo neenakopravne družbene odnose, ki so škodljivi za vse.”

Ministrstvo za delo mora ukrepati

Ministrstvo za delo pozivajo, naj ukrepa in ob dogajanju na UM poskrbi, da bosta tako Lorenčič, kriv mobinga in spolnega nadlegovanja, kot njegov zagovornik, rektor UM, sankcionirana primerno. “K odzivu in obtožbi takšnega ravnanja pozivamo Ministrstvo za izobraževanje in senat mariborske univerze. Konec koncev gre za kazniva dejanja, za katere ni opravičila,” so jasni.

Rektor mora odločitve ponovno pretehtati

Z dopisom pa so se odzvali tudi v Komisiji za ženske v znanosti pri Ministrstvu za izobraževanje, kjer pišejo, da jih razmere na mariborski univerzi skrbijo, odločitev rektorja pa jih preseneča.

“Menimo namreč, da se morajo vsi uslužbenci v akademskih okoljih zavedati, da so njihove izjave in ravnanje ogledalo inštitucije, ki posreduje znanje in zglede mlajšim generacijam,” pišejo. Zato so rektorja Tičarja pozvali, da svojo odločitev v zvezi z ukrepanjem zoper Lorenčiča ponovno pretehta in odloči v korist ugleda UM.

Ali bo tokrat rektor upošteval vse nasvete, pozive in javna mnenja, ali bo znova njegov odgovor kratke in jedrnat, bomo za vas spremljali tudi v prihodnje.

Morda vas zanima tudi:
Tičar še vedno ni ukrepal zoper spolno nadlegovanje in mobing
Ali bi Tičar moral ovaditi Lorenčiča
Članica komisije zgrožena nad Tičarjevim ravnanjem
Tičar: “Zdaj sem rektor jaz, če vam je prav ali ne!”

Mariborski javni potniški promet, s katerim upravlja občinsko podjetje Marprom, je od danes bogatejši za pet novih avtobusov, ki jih je Mestna občina Maribor nabavila preko javnega razpisa. Izbrani ponudnik je vozila znamke japonskega proizvajalca Isuzu dobavil za slabih 790.000 evrov, pri čemer je 166.800 evrov tudi tokrat prispeval Eko sklad.

Kot je povedal Aleš Klinc iz mestnega urada za komunalo, promet in prostor, gre za 9,5 metra dolge nizkopodne in invalidom prilagojene dizelske avtobuse standarda Euro 6, ki so opremljeni z vso najsodobnejšo tehnologijo. Vozili bodo predvsem na manj obremenjenih linijah, na mestni občini pa s posodobitvijo voznega parka pričakujejo tudi večje prihranke pri stroških goriva.

Sicer pa je po njegovih besedah v teku še en razpis za dobavo petih avtobusov, nekoliko večjih dimenzij od tokratnih, pri čemer jim državna pravila še vedno onemogočajo izbiro vrste energenta. Kot pravi Klinc, je menda že v pripravi sprememba uredbe, ki bo naročniku omogočala izbrati energent glede na njegove usmeritve.

Mariborski župan Andrej Fištravec je ob tem znova spomnil, da si že naprej prizadevajo za pridobitev promocijskega električnega avtobusa, ki bo izdelan v Mariboru. Pogovore o poslovnem sodelovanju pa že nekaj časa peljejo tudi z lokalnim proizvajalcem, ki stare avtobuse predeluje v električna vozila, a mora pri tem pomagati tudi država s spremembo pravil.

“Ne želimo biti samo na enem energentu. Trenutno smo na nafti in plinu, pri čemer bi se želeli od nafte odmakniti in iti predvsem v smeri elektrike, za katero smo prepričani, da je prihodnost,” je še dodal Fištravec in poudaril, da je Maribor trenutno zastavonoša na področju trajnostne mobilnosti v Sloveniji in edino mesto v državi, ki že ima sprejeto prometno strategijo.

V Mariboru so od leta 2014 nabavili že 16 novih avtobusov najvišjega standarda Euro 6, ob tem pa še 14 avtobusov na stisnjen zemeljski plin, med katerimi je bilo sicer kupljenih tudi nekaj rabljenih. Večina voznega parka v Marpromu je zdaj posodobljena, kar se po županovih besedah že pozna tudi pri spremembah potovalnih navad v mestu.

Prav po zaslugi analize potovalnih navad s 1. septembrom v Mariboru uvajajo tudi nekaj sprememb na že obstoječih 21 linijah mestnega prometa. Tako so med drugim z dodatnim petim avtobusom okrepili najbolj obremenjeno linijo številka 1, ki pelje na Tezno. Manjše spremembe so uvedli še na linijah številka 10 proti Melju in 20 proti Grušovi, s čimer se je za potnike za skoraj štiri kilometre skrajšala dolžina in čas potovanja, obenem pa povečala njihova frekvenca.

V Marpromu so oblikovali tudi spletno mobilno aplikacijo o voznih redih, pred novim šolskim letom pa se je podjetje pridružilo vseslovenskemu projektu integrirane vozovnice za vojake in študente. Kot je povedala Irena Polajžar, je bilo zanimanje za omenjene vozovnice tudi v Mariboru veliko, na voljo pa so od ponedeljka na prodajnem mestu avtobusne postaje.

Vir: STA

Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je minuli petek s tradicionalnim Lekovim živžavom in neresno olimpiado v Mariboru zaključevala s počitniškimi aktivnostmi za otroke in mladino in se pripravlja na novo šolsko leto. Kot je povedala podpredsednica zveze Majda Štruc, je bilo povpraševanje po njihovih programih opazno večje kot v preteklih letih.

ZPMS je letos v okviru akcije Pomežik soncu zbrala 117.300 evrov, s katerimi so lahko povsem brezplačne počitnice omogočili 390 otrokom. V 18 letih akcije je z njimi v tem času brezplačno letovalo že okoli 11.000 otrok. “V časih, ko vse več staršev svojim otrokom težko omogoči letovanje, je to neprecenljivo,” je dejala Štrucova.

Kot je dodala, je zbrani denar sicer precejšnja vsota, a še zdaleč ne zadošča potrebam. Veliko je bilo zlasti povpraševanja po brezplačnih počitnicah, kar kaže, da so razmere v državi ekonomsko še slabše kot v preteklih letih, tako da veliko otrok nima drugih možnosti za kakršnekoli počitnice.

Skupaj je sicer v letošnjem poletju preko ZPMS in njenih regionalnih članic na različne načine letovalo več kot 15.000 otrok, saj upravljajo s kar 15 različnimi počitniškimi domovi oziroma 2500 ležišči po vsej Sloveniji.

Po besedah Štrucove so ob tem pripravili tudi druge počitniške programe po vseh večjih krajih, prve ugotovitve pa kažejo na to, da so bili ti bolje obiskani kot prejšnja leta, kar kaže na to, da se starši zavedajo, da počitnice niso čas za dolgočasenje, pač pa za dejavnosti, za katere med šolskim letom ni dovolj časa.

Kot vsako leto so bili zelo aktivni v Zvezi prijateljev mladine Maribor, kjer so otroke tudi letos vozili v njihov počitniški dom v Poreču in dom Miloša Zidanška na Pohorju, tradicionalno pa tudi v pobrateni nemški Marburg. Kot je povedal predsednik mariborske zveze Saša Mikić, so letos tako počitnice omogočili 1729 otrokom.

Veliko je bilo tudi zanimanja za dnevne dejavnosti v mariborskem Domu ustvarjalnosti, ki ga je letos obiskalo 600 različnih otrok, zabeležili so okoli 5000 obiskov. Če k temu dodajo še Festival Lent, je ta številka po besedah Mikića celo podvojena. Izvedli so tudi 35 tematskih enodnevnih izletov, ki se jih je v povprečju udeležilo okoli 40 otrok.

Sekretar mariborske zveze Božo Raušl je poudaril tudi pomembnost sodelovanja s prostovoljci, teh je bilo letos skupaj okoli 260, brez katerih ne bi zmogli izvesti vseh načrtovanih programov. Glede zdravstvenih letovanj je dejal, da so izkoristili vse možnosti in na morje s sabo peljali 530 otrok, nekaj so jih žal morali zavrniti. Brezplačno letovanje so omogočili 123 otrokom, še 251 so letovanja sofinancirale občine, iz katerih prihajajo.

Vir: STA

Ta ponedeljek so odprli t.i. pametno polnilno “rešitev” za električna vozila na Betnavski cesti 122 v Mariboru, pri Pizzeriji Rudi. Slednja predstavlja pričetek akcije Po energijo na kavo ali dve, kjer bodo v Zavodu Zadihaj prek različnih promocijskih akcij podarili 8 polnilnih enot na območju celotne Slovenije.

Uporabniki električnih vozil potrebujejo za svojo mobilnost energijo. Najpogosteje svoje vozilo polnijo preko noči, v domači garaži. Med dnevno mestno vožnjo pa je baterije priporočljivo dopolnjevati. “Polnjenje vozil traja od 15 minut in vse do nekaj ur. Čas med polnjenjem je idealen za sesti s prijateljem na kavo, imeti sestanek s poslovnim partnerjem, pojesti kosilo z družino. Iz teh in še mnogih drugih razlogov seveda, uporabniki električnih vozil najraje koristijo polnilne rešitve, ki so v bližini njihovih načrtovanih dejavnosti,” je povedal Teodor Bunta, direktor Zavoda Zadihaj.

Ob tem so dodali, da število električnih vozil iz dneva v dan narašča in potrebe po polnjenju postajajo vedno večje. Bunta k temu dodaja: “pozdravljamo postavitev hitrih polnilnic ob avtocesti ali izven mestnih središč, a te ne zadovoljujejo vseh potreb. Ravno zaradi tega je potrebna razvejana polnilna infrastruktura, predvsem na lokacijah, kjer lahko vozniki v času polnjenja poskrbijo tudi zase.”

“Posebnost polnilnih rešitev je predvsem v novem poslovnem modelu,” pravi Bunta, saj rešitev predstavlja tudi marketinško orodje, predvsem pa je pokazatelj na ozaveščenega lastnika podjetja. Predstavnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje Simona Uršič, je opozorila na škodljivost vdihovanja prašnih delcev iz naslova prometa in podprla delovanje na področju ozaveščanja o onesnaženosti zraka.

Vzpostavitev splošne dostopnosti do električne energije so v Mariboru vzeli zares. Preko različnih promocijskih in drugih akcij bodo podarili 8 polnilnih enot na področju celotne Slovenije. Raziskovalec dr. Jože Mohorko je v sodelovanju z Zavodom Zadihaj razvil linijo nizkocenovnih inteligentnih polnilnih rešitev ePeakDock, ki je primerna predvsem za gostinske in druge storitvene lokale, šole in druge javne zavode. Nekateri modeli so nadgrajeni z inteligentnim sistemom ePeakCharge, ki omogoča rezervacijo, aktivacijo preko telefonskega klica ali aplikacije, povratno komunikacijo z uporabnikom o količini prejete energije ali končanem polnjenju ter ima integriran prilagodljiv plačilni sistem.

Splošna dostopnost do električne energije je želja vseh sedanjih in bodočih uporabnikov električnih vozil, saj strah pred tem, da se vozilu izpraznijo baterije v nepričakovanem trenutku, preprečuje nakup tovrstnih vozil večjemu številu zainteresiranim.

Delničarji mariborskega komunalnega podjetja Nigrad, ki je v večinski javni lasti, so na današnji skupščini kljub nekaterim drugačnim predlogom podelili razrešnico upravi pod vodstvom Marka Žule in nadzornemu svetu. Slednji je doživel nekaj sprememb, sicer pa je Nigrad lani prihodke povečal za osem odstotkov v primerjavi z letom prej.

foto: STA

Kot so po skupščini sporočili iz Nigrada, so se lastniki na njej seznanili z letnim poročilom uprave o poslovanju v minulem letu.

“Družba je izboljšanje poslovanja dosegla kljub dejstvu, da smo izvedli reorganizacijo in se lotili sanacije v preteklih letih pomanjkljivo izpeljanih projektov. Ob tem je leto 2015 pomenilo začetek nove krize v gradbeništvu kot posledica nove evropske perspektive, ki ni usmerjena v infrastrukturne projekte,” je okoliščine lanskega poslovanja pojasnil Žula.

Delničarji so na skupščini imenovali tudi nova člana nadzornega sveta. Mestna občina Maribor je kot večinska lastnica predlagala Mitjo Hasaja, Matevža Slapničarja pa je predlagala po izboru Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Lastniki so ob tem podprli tudi predlog uprave in nadzornega sveta, da bilančni dobiček v višini skoraj 65.000 evrov ostane nerazporejen.

Žula se je ob tem dotaknil tudi zahtev dela lokalne politike, da skupščina upravi ne bi podelila razrešnice, predvsem zaradi škodljivih poslovnih odločitev in slabo pripravljenega ter na mestnem svetu pred kratkim zavrnjenega elaborata o odvajanju odpadnih voda. Kot je dejal, se mu obtožbe zdijo neutemeljene, saj poskušajo za neodločanje in neodgovorno obnašanje političnih organov okriviti izvajalca vzdrževalnih storitev.

“Rad bi poudaril, da Nigrad sploh ni dobil priložnosti za ustrezno utemeljitev predlaganega elaborata za prilagoditev cen komunalnih storitev, saj nam te možnosti na mestnem svetu niso dali. Svetniki, ki sedaj kritizirajo, so razlago prilagoditve cen komunalnih storitev na julijski seji preprečili,” je spomnil direktor Nigrada.

Vir: STA

To soboto, 3. septembra, bo Gosposka ulica ponovno prizorišče Promenade kobukov. Tako bodo meščani in meščanke pokazali čar in obudili spomine iz te ulice, po kateri so se nekoč sprehajali oblečeni in urejeni po zadnjih modnih smernicah. S Promenado klobučkov bodo tudi naključne mimoidoče spomnili, da so si včasih ljudje znali “vzeti” čas, se ustaviti na ulici in pokramljati ob kavi ali čaju.

Sobota bo “dan, ko bomo pozabili na vsakdanje skrbi in se s prijatelji prepustili glasbenim ritmom na ulici, spili kavico, se posladkali in si morda kupili nekaj lepega,” so med drugim zapisali predstavniki Društva Hiša!, ki Promenado klobučkov pripravljajo v sodelovanju s predstavniki Muzeja narodne osvoboditve Maribor. Direktorica slednjega, Aleksandra Berberih Slana, se bo tudi tokrat na “gosposki dan” prelevila v fino, urejeno in znamenito gospo Franzisko Scherbaum. Tako se bo Promenada začela ob 10.00 pred Muzejem, od koder se bodo gospe in gospodje sprehodili po središču mesta do Gosposke ulice.

Gospa Scherbaum (Aleksandra Berberih Slana) med Promenado na Gosposki ulici.

Potem, ko smo že leta spremljali zgodbe o (pre)poznih pripravah in (pre)malo denarja za zimsko sezono, istočasno pa že zlajnano “pesem” o nujnosti zelenega turizma na Mariborskem Pohorju, so sedaj na Mestni občini Maribor poskrbeli za pravno podprte dokumente, da bi Mariborsko Pohorje lahko dobilo dolgoročnega upravljalca. Odločitev je na mestnih svetnikih.

foto: STA

Mariborski svetniki bodo prihodnjo sredo obravnavali program dolgoročnega upravljanja in odlok o koncesiji za upravljanje Mariborskega Pohorja. Kot so predstavniki mestne občine pojasnili danes, ta predvideva dodelitev vsaj 15-letne koncesije za upravljanje javnemu podjetju, torej Marpromu, ki je pohorski turizem reševal zadnji dve leti.

Direktor mestnega urada za šport Gregor Žmak je dejal, da je skrajni čas za odločitev, da občina prevzame svojo lastnino in z njo ravna kot dober gospodar. Podeljevanje kratkoročnih koncesij v zadnjih dveh letih je po njegovem treba zaključiti, če želijo s Pohorjem resno upravljati, zato predlagajo 15-letno koncesijo z možnostjo podaljšanja še za največ polovico tega časa.

“V Mariboru imamo skoraj 42 kilometrov smučarskih, 27 kilometrov tekaških, 12 kilometrov gorsko-kolesarskih prog in preko 100 kilometrov drugih kolesarskih ter pešpoti ter precej drugih športnih in rekreativnih površin, zato se nimamo več časa zafrkavati s tako velikim kompleksom,” je dejal Žmak in dodal, da je zimska sezona pred vrati, odločitve pa zato še toliko bolj nujne.

Kot je dodal, mora mestna občina čim prej sprejeti vse potrebne odločitve, ki bodo dale pogoje za ukrepanje na Mariborskem Pohorju in presekale sedanje anarhično in kaotično stanje upravljanja in razvoja tega območja, s katerim je do stečaja upravljal Športni center Pohorje. O odloku za podelitev koncesije bodo odločali mestni svetniki odločali prihodnji teden, potem bo potrebno še drugo branje, nato pa dokončna dodelitev koncesije.

Mariborska občina je do konca leta Marpromu že podaljšala koncesije za upravljanje z vzpenjačo in žičniškimi napravami, predstavnik družbe J.S.I. Bojan Strajnar, zunanjega izvajalca, ki je študijo pripravil v sodelovanju s strokovnimi službami MOM, pa je še opomnil, da se bo za popolno sliko treba dogovoriti še z občino Ruše, ki je pristojna za dodelitev koncesije na areškem delu Pohorja.

Za uresničitev načrtov bo najverjetneje potreben rebalans proračuna ali poroštvo javnemu podjetju za zagotovitev vseh potrebnih pogojev za izvedbo sezone. Potrebovali bodo do 700.000 evrov, kot pravi Žmak, gre pri tem za enkratni in ne vsakoletni znesek, ki ga bi uporabili za konsolidacijo lastništva na zemljiščih, nakup teptalnikov, snežnih topov in črpališč za vodo.

Sicer pa še vedno ostaja odprta opcija iskanja zasebnega vlagatelja, ki si ga po besedah Strajnarja še kako želijo, ko bo koncesionar stvari postavil v red. Ob tem je izpostavil tudi pomembnost usklajenega sodelovanja s stečajnim upraviteljem Športnega centra Pohorje, Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB ali “slabo banko”), ki ima v lasti hotelske zmogljivosti, in vsemi drugimi deležniki.

Vir: STA

Danes so na skupščini nadzornega sveta Mariborskega vodovoda zamenjali in na novo potrdili 4 nove člane nadzornega sveta, prav tako pa so na skupščini zavrnili predlog nadzornega odbora za razrešitev direktorja Danila Burnača in sledili zahtevi delavcev, da prvi mož podjetja ostaja na čelu Mariborskega vodovoda.

Spomnimo: Od štirih članov nadzornega sveta, ki so direktorju podjetja Danilu Burnaču s sprejetjem sklepa s katerim so predlagali razrešitev direktorja Danila Burnača pokazali rdeči karton, sta dva po tem sama odstopila, še dvema pa je bilo že pred nadzornim svetom pojasnjeno, da ju bodo naslednji teden (po skupščini) razrešili in zamenjali.

Danilo Burnač ostaja na mestu direktorja Mariborskega vodovoda. Minuli teden sta odstopila predsednik nadzornega sveta Mariborskega vodovoda Peter Tuš, ki ga je danes zamenjal predstavnik občine Ruše Matjaž Mihelak in Marija Rozman, ki jo je zamenjala Leonida Polajner iz mariborske obrtne zbornice. Mariborska občina je kot večinska lastnica, predlagala menjavo dveh nadzornikov, Damijana Škrinjarja in Alojza Pisnika. Damijana Škrinjarja je zamenjal v.d. direktor mariborske mestne uprave Simon Štrancar, Alojza Pisnika pa Zvonko Fištravec iz Občine Miklavž na Dravskem Polju.

Dopolnjeno danes ob 16:55

Burnač je po današnji skupščini za STA v zvezi z zapleti iz prejšnjega tedna pojasnil, da se je stari nadzorni svet sestal na izredni seji brez soglasja in vedenja lastnikov, sicer pa naj bi po njegovih besedah tudi v preteklosti kršil določila statuta in poslovnika o delu nadzornikov, saj so se ukvarjali z vodenjem in sprejemanjem sklepov, kaj naj bi uprava delala in kateri zasebnici naj bi dala izvedbo javnih naročil.

Po poročanju STA pa je k temu Burnač dodal, da očitki očitno užaljenih nekdanjih nadzornikov nimajo nobene poslovne, ekonomske in pravne podlage, “saj poslovanje Mariborskega vodovoda poteka normalno. Ni nobene panike ali izrednih razmer, kot so jih ob slovesu želeli prikazati zdaj že nekdanji člani nadzornega sveta, ki so nezakonito sejo izpeljali v moji odsotnosti.”

Z novim šolskim letom bo poleg 453 osnovnih in 111 srednjih javnih šol svoja vrata odprlo tudi 11 zasebnih šol, med njimi pet osnovnih in šest srednjih. Država lahko javni program v zasebni šoli financira v višini 100 ali 85 odstotkov, za ustanovitev pa mora šola izpolnjevati predpisane pogoje.

Kot prva zasebna osnovna šola v Sloveniji je v šolskem letu 1992/93 začela delovati Waldorfska šola Ljubljana, ki hkrati predstavlja tudi prvo šolo, temelječo na alternativnih pedagoških konceptih pri nas. Pred nekaj leti sta se ji pridružili Osnovna šola Alojzija Šuštarja, ki izvaja program katoliške osnovne šole kot organizacijska enota v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, in Montessori inštitut, ki ga je ustanovila antropologinja in socialna pedagoginja Melita Kordeš Demšar.

V lanskem šolskem letu je Waldorfska osnovna šola Maribor, ki je pred tem delovala kot organizacijska enota Waldorfske šole Ljubljana, postala samostojna šola, ustanovljena pa je bila tudi Osnovna šola Montessori, ki deluje kot organizacijska enota Vzgojno-izobraževalnega zavoda Antona Martina Slomška Maribor.

Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je lani zasebne osnovne šole obiskovalo 1042 učencev.

Vse zasebne srednje šole v Sloveniji izvajajo program gimnazij. Ustanoviteljica štirih gimnazij je Katoliška cerkev v Sloveniji, in sicer gimnazij v Šentvidu, Mariboru, Želimljah in Vipavi. Poleg omenjenih delujeta še Waldorfska gimnazija in Gimnazija Erudio (obe v Ljubljani).

V lanskem šolskem letu je zasebne srednje šole obiskovali okoli 2000 dijakov.

Šole lahko začnejo izvajati javno veljavne osnovnošolske programe po vpisu v razvid šol, program pa mora potrditi Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Šola mora izpolnjevati pogoje, predpisane za strokovne delavce, prostore in opremo.

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) iz leta 1996 je pri financiranju zasebnih šol vzpostavil ločitev zasebnih šol s koncesijo in zasebnih šol brez nje. Šolam s koncesijo država javni program financira v enaki višini kot javnim šolam, šolam brez koncesije pa v višini 85 odstotkov.

Po uveljavitvi ZOFVI iz leta 1996 se koncesije na področju osnovnošolskega izobraževanja niso več podeljevale, zato so poln obseg državnega financiranja ohranile le šole, ki so imele koncesijo pred tem.

Ustavno sodišče je sicer lani odpravilo razlikovanje pri financiranju zasebnih osnovnih šol in določilo, da mora država javne programe v vseh zasebnih osnovnih šolah financirati v celoti, a država ustavne odločbe po več kot letu in pol še ni uresničila.

Poleg 108 samostojnih in 193 vrtcev pri osnovnih šolah, ki so del mreže javnih vrtcev, v Sloveniji deluje tudi 76 zasebnih vrtcev, njihovo število pa se vsako leto povečuje.

Kdor želi imeti zasebni vrtec, ga mora pred začetkom delovanja vpisati v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja.

Za vpis v razvid je treba izkazati izpolnjevanje pogojev, predpisanih za strokovne delavce, prostor in opremo. Pri tem lahko občina zasebnemu vrtcu podeli koncesijo, ki pomeni, da zasebni vrtec opravlja javno službo in ima enak program kot javni vrtec. Pri tem se s posebno pogodbo o koncesiji opredeli obseg sredstev, ki jih vrtcu zagotavlja občina.

Pravico do financiranja iz proračunov lokalnih skupnosti pa lahko pridobijo tudi vrtci, ki nimajo koncesije, če izpolnjujejo določene pogoje – med drugim, da izvajajo najmanj poldnevni program in imajo najmanj en oddelek predšolskih otrok. Če izvajajo svoj program, morajo pridobiti pozitivno mnenje Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje o njegovi ustreznosti.

Za vsakega otroka zasebnemu vrtcu, ki je upravičen do javnega denarja, pripada 85 odstotkov sredstev, ki se izračunajo na podlagi cene istovrstnega programa javnega vrtca na območju občine, zmanjšane za znesek, ki bi ga starši plačali za otroka, če bi bil otrok vključen v javni vrtec.

Vir: STA

Ljubljansko okrožno sodišče je pred dnevi na predlog specializiranega državnega tožilstva sprejelo začasno odredbo o začasnem zavarovanju premoženja nekdanjega poslanca in mariborskega župana Franca Kanglerja. Z njo je Kanglerju do odločitve o tožbi države za odvzem premoženja nezakonitega izvora onemogočilo odtujitev ali obremenitev nepremičnin.

foto:sta

Kot je razvidno iz objave v Uradnem listu, je Okrožno sodišče v Ljubljani od specializiranega državnega tožilstva 17. avgusta prejelo tožbo za odvzem premoženja nezakonitega izvora, med katero je uvrstilo dobrih 75 kvadratnih metrov veliko stanovanje na Pohorski ulici, ki je sicer do polovice v lasti njegove hčere.

Specializirano državno tožilstvo sodišču predlaga, da navedeno nepremično premoženje toženima strankama odvzame in to s pravnomočnostjo sodbe postane last Republike Slovenije, ob tem pa Kangler kot razliko plača še 1252 evrov nezakonito pridobljenega premoženja, in sicer z zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe.

V podrejenem tožbenem zahtevku tožilstvo predlaga odvzem polovice že omenjenega stanovanja ter parceli v Zgornjem Slemenu in Zimici, ki sta v celoti last nekdanjega mariborskega župana, ob tem pa naloži še plačilo v vrednosti nekaj več kot 48.000 evrov z zamudnimi obrestmi.

Ljubljansko sodišče je za zdaj ugodilo tožilstvu pri zahtevi o začasnem zavarovanju premoženja, s čimer je Kanglerju onemogočilo morebitno odtujitev ali obremenitev nepremičnin vse do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku.

Na specializiranem tožilstvu odločitve o tožbenem zahtevku niso podrobneje pojasnili, dejali so le, da so tožbo vložili na podlagi ugotovitev izvedene finančne preiskave, skupna vrednost tožbenega zahtevka pa znaša 121.840 evrov.

Kangler je povedal, da s to odločitvijo sodišča sploh ni seznanjen, ob tem pa zatrdil, da nima nobenega nezakonitega premoženja. “Posestvo v Zimici sem kupil leta 1998, stanovanje na Pohorski leta 2007, ko sem bil župan tri mesece, na Slemenu pa je parcela vredna 7000 evrov,” je dejal.

Ob tem je znova poudaril, da gre očitno za diskreditacijo in nov osebni napad nanj. S strani tožilstva do danes naj ne bi bil uradno seznanjen, da zoper njega peljejo kakršenkoli postopek. “Seznanjen pa sem bil, neuradno, da so opravili pregled in da gre ob finančnem pregledu od leta 2004 do 2014 navzkriž 19.000 evrov, pri čemer niso upoštevali niti dediščine, niti drugih prihodkov. Kot da v 35 letih delovne dobe, enajstih v parlamentu in šestih županovanja nisem nič zaslužil,” je še dodal Kangler.

Vir: STA

Minuli teden je odstopila še ena mariborska mestna svetnica Zvonka Novak.

Potem, ko je konec julija peterica napovedala odstop iz liste župana Andreja Fištravca, poleg Novakove še bivša podžupanja Melita Petelin in svetniki Janko Leva, Aleš Šumer in Tjaša Mikuš, je Novakova minulo sredo odstopila še kot mestna svetnica. Po poročanju nekaterih medijev bi naj Novakovo nadomestil Boštjan Žnidarič.

Lista župana Andreja Fištravca, ki je bila po lokalnih volitvah 2014 najmočnejša v mestnem svetu je kmalu začela razpadati. Najprej so odstopili štirje člani liste, ki so sedaj v samostojnem svetniškem klubu. Konec lanskega leta je listo zapustila tudi tedanja podžupanja Jelka Černivec, letos konec julija pa še pet članov na čelu s podžupanjo Melito Petelin.

Podpisi peterice pod odstopno izjavo niso bili njihovi?

Po besedah vodje svetniške skupine AF Saše Pelka se je izkazalo, da tiste, pred mesecem dni napovedane nove petčlanske svetniške skupine sploh ne bo. “Po mojih informacijah tudi nihče ne želi biti avtor tistega očitajočega javnega pisma, pod katero bi se naj domnevna peterica podpisala. Kolikor sem uspel izvedeti, nihče izmed navedenih niti ne ve, kdo je tisto pismo sploh napisal, ve pa se, da se tista mestna svetnica, ki je zdaj odstopila, pod tisto pismo ni podpisala in se tudi nikoli ne bi podpisala,” je pojasnil Pelko.

“Iz tega vidika me odstop ge. Zvonke Novak ne preseneča, ampak se mi zdi to od nje zelo korektno, saj je očitno ugotovila, da jo je nekdo pred mesecem dni krepko potegnil za nos in da se ji teh igric ni potrebno iti,” je dodal.

Poleg tega pa se mu zdi takšna poteza Novakove tudi najbolj poštena do volivcev, “saj je jasno, da so vsi mestni svetniki Liste župana Andreja Fištravca bili izvoljeni zaradi dr. Andreja Fištravca. Vsak kandidat je sicer k temu pridodal še nekaj desetink odstotka, kaj bistveno več pa tudi ne, “ je pojasnil.

Zato se mu zdi edino pravilno, da vsak mestni svetnik, ki se iz različnih razlogov s politiko svoje liste več ne strinja, odstopi kot mestni svetnik, svoj mandat pa prepusti naslednjemu na listi, na kateri je bil izvoljen. “Vse ostalo je namreč zloraba volivcev, ki so na volitvah svoj glas namenilii točno določeni listi in ne za takšne ali drugačne “klube samostojnih svetnikov”, ki na volitvah sploh niso nastopali,” je še dodal.

Nigradove ekipe so v današnjem obilnem dežju še dodatno okrepili za delo na terenu. Tako na terenu črpajo zalite kleti, na občane pa apelirajo, naj z meteorno vodo ne obremenjujejo kanalizacijskega omrežja.

“Današnje deževje se je znova izkazalo kot preobilno za mestno kanalizacijo, ki je bila projektirana po statistično določenem povprečju Agencije RS za okolje glede intenzitete in povratnih dob posameznih nalivov, ki pa zdaj žal ne veljajo več. K temu prispeva tudi v zadnjem času že prevečkrat poudarjeno dejstvo, da mariborski mestni svet ne uskladi cen komunalnih storitev do te mere, da bi družba Nigrad zmogla vzdrževati kanalizacijo z zadovoljivim standardom,” so sporočili iz Nigrada.

bralec B.L.

Nigradove dežurne ekipe so še dodatno okrepili. “Občane prosimo, naj z meteorno vodo ne obremenjujejo kanalizacijskega omrežja. Poudariti je potrebno, da sama kanalizacija glede na projektirano stanje ni bila zmožna odvesti vse odpadne padavinske vode, saj je prišlo do nenadne obremenitve kanalizacijskega sistema,” pojasnujejo na Nigradu.

Kot so zapisali sporočilu za javnost, je ARSO šele ob 15. uri izdala oranžni alarm za SV Slovenijo, “mi pa izvajamo vse ukrepe, ki so nam na razpolago s povečano dežurno ekipo. Iz tega je jasno razvidno, da se vremenskih razmer in razsežnosti višjih sil ne da predvideti, zato naprošamo vse občane, naj odvajanje meteornih voda čim prej odklopijo s sistema javne kanalizacije. S tem ukrepom bomo zagotovili skladno pretočnost kanalizacijskega sistema,” je povedal vodja Službe kanalizacija pri Nigradu Dejan Tacer.

Odgovor družbe Nigrad na očitke o prispevanju k pospešenemu propadanju kanalizacije

Uprava Nigrada se je v preteklih dneh soočala tudi s političnimi očitki, da dopušča pospešeno propadanje kanalizacijskega sistema, saj da naj bi samovoljno zmanjšala obseg in količino letno potrebnih predvidenih del, poleg tega pa ji očitajo tudi, da niso ne strokovno ne kalkulativno utemeljili predlagane cene. Direktor Nigrada Marko Žula pa očitkom nasprotuje, saj pravi, da so “nekateri mestni svetniki kljub že 2-letni prisotnosti v mariborski politiki še zmeraj ne razumejo osnov lastništva in načina vzdrževanja javne infrastrukture. Vlaganja v kanalizacijsko omrežje opravlja lastnik gospodarske javne infrastrukture, to je Mestna občina Maribor in ne družba Nigrad, ki izvaja zgolj vzdrževalna dela. Kar pa se tiče spremembe cene, jo je Nigrad strokovno utemeljil in na dveh odborih mestnega sveta prejel sklep o soglasju s pripravljenim gradivom. Mestni svet je na seji dne 7. 7. 2016 odločil, da gradiva sploh ne bo obravnaval, zaradi česar Nigradu ni bilo dovoljeno oz. omogočeno, da bi lahko utemeljil svojo ceno, zato je lahko očitek, da Nigrad ni utemeljil cene, zgolj zlonamerno prelaganje odgovornosti za nesprejete odločitve mestnega sveta.”

Mariborski policisti so se danes dopoldne odzvali na klic stanovalca na Schreinerjevem trgu v Mariboru, ki je na vrtu naletel na predmet, za katerega je menil, da bi lahko bila ročna bomba, vendar o tem ni bil prepričan. Strokovnjaki za eksplozivna telesa specialne enote so ga odstranili in ugotovili, da gre za imitacijo ročne bombe.

Slika je simbolična.

Kot so sporočili iz Policijske uprave Maribor, so policisti ob prihodu okoli 10. ure ugotovili, da najdeni predmet dejansko daje videz starejše neeksplodirane ročne bombe. Takoj so zavarovali okolico in zaradi varnosti evakuirali stanovalce štirih najbližjih stanovanjskih hiš.

Kot v vseh podobnih primerih, so na kraj poklicali bombologe, ki so predmet odstranili in ga, ker na kraju tudi oni niso mogli potrditi, ali gre za eksplozivno telo, odpeljali v Ljubljano. Tam so ga rentgensko pregledali in ugotovili, da ne gre za eksploziv, pač pa za aluminijasti odlitek oziroma imitacijo ročne bombe, brez vsakršnega polnila.

Čeprav je bil najdeni predmet ljudem in okolici nenevaren, bodo policisti vseeno skušali ugotoviti, kako je prišel na vrt, najdbo pa bodo zaključili s poročilom pristojnemu tožilstvu.

Vir: STA

Po poročanju nekaterih medijev so danes dopoldne stanovalce vrstnih hiš Schreinerjevega trga v Mariboru presenetili policijski trakovi z napisom “stop policija”, s katerimi so policisti zavarovali območje najdbe eksplozivnega telesa. Po neuradnih podatkih bi naj šlo za ročno granato, ki naj bi jo našli v vodovodnem jašku na dvorišču ene od stanovanjskih hiš.

Slika je simbolična.

Po poročanju medijev je policija območje ulice in večjega dela igrišča zavarovala. Na dvoršču hiše, kjer naj bi bilo eksplozivno telo, naj bi pripadala starejšemu, že nekaj mesecev pokojnemu gospodu Janku. Za hišo naj bi sedaj skrbel njegov brat, ki naj bi stanoval v bližini. Hiša pokojnega Janka naj bi bila prazna, prav tako pa naj bi bile v času najdbe (večinoma) prazne tudi druge vrstne hiše v ulici.

Prebivalci pravijo, da so sicer v preteklosti v soseski imeli več vlomov, danes pa so opazili trakove na tamkajšnjem igrišču. Za druge medije so prebivalci povedali, da sicer še točno ne vedo, vendar sumijo, da je lahko nastavljena tudi bomba. Ob tem so zaskrbljeni predvsem za to, ker so hiše povezane s plinsko napeljavo.

Na kraj najdbe je napotena posebna enota policije, strokovnjakov za neeksplodirana ubojna sredstva, a vse skupaj še lahko traja nekaj časa. Policisti so stanovalcem podali informacijo, da se v svoje domove ne bodo mogli vrniti dve do tri ure.

Dopolnjeno danes ob 15:50

Iz Policijske uprave (PU) Maribor so sporočili, da so na kraj takoj napotili policiste, ki so ugotovili, da predmet dejansko daje videz starejše neeksplodirane ročne bombe. “Nemudoma smo zavarovali okolico in zaradi varnosti evakuirali stanovalce štirih najbližjih stanovanjskih hiš. Kot v vseh podobnih primerih smo na kraj poklicali bombologe iz Specialne enote policije. Ti so predmet odstranili in ga, ker na kraju tudi oni niso mogli potrditi, da gre za eksplozivno telo, odpeljali v Ljubljano. Tam so odstranjeni predmet rentgensko pregledali in ugotovili, da ne gre za eksplozivno telo, ampak za aluminijasti odlitek oz. imitacijo ročne bombe, brez vsakršnega polnjenja. Predmet je bil ljudem ali premoženju nenevaren,” je zapisal predstavnik za odnose z javnostmi PU Maribor Miran Šadl.

Policisti bodo vseeno skušali ugotoviti kako je ta nenevaren predmet prišel na opisani vrt, najdbo predmeta pa bodo zaključili s poročilom pristojnemu tožilstvu.

Štajersko nakupovalno središče je ob svoji šestnajsti obletnici poskrbelo za pestro in zabavno dogajanje. Na Europarkovem koncertu leta so nas v centru Maribora zabavali Tabuji in Jan Plestenjak, teden zatem pa so v Europarku zabavo začinili Perpetuum Jazzile in Tanja Žagar. Poskrbeli so tudi za otroke in jim med tednom junaki v Europarkovi Ice Age deželi.

Glasbena poslastica v centru Maribora

Odlične slovenske glasbenike smo lahko poslušali kar dve praznični soboti. 20. avgusta je zaživel cel Maribor, obiskovalce so na noge spravili Tabuji, z romantičnimi ritmi pa je nadaljeval Jan Plestenjak. Zagotovo je Europarkova sladka šestnajstica tako vsem ostala v kar najlepšem spominu. Teden dni za praznovanje v središču Maribora, pa je dogajanje preselilo v Europark. To soboto 27. avgusta so v dopoldanskem času praznovali z najpopularnejšo slovensko vokalno zasedbo Perpetuum Jazzile in se sladkati z izvrstno torto velikanko. Popoldan je vse prisotne na noge dvignila Tanja Žagar. Lahkih nog so se sprehodili skozi »Vrata sreče«, nekateri srečneži pa so osvojili tudi darilne bone Desetak.

Jesen bo v znamenju mode

Jeseni bodo na svoj račun prišli tudi modni navdušenci. V največjem nakupovalnem središču severovzhodne Slovenije namreč pripravljajo jesensko modno revijo, ki bo 16. septembra napovedala že jesensko – zimske trende. Zabave v Mariboru očitno ne bo zmanjkalo, vstop v jesen pa bo tako še bolj prijeten.

Od danes, 29. avgusta do 4. novembra, bodo v Mariboru zaradi izgradnje vročevoda popolnoma zaprte nekatere ceste. Preverite katere.

Slika je simbolična

Popolna zapora bo od danes naprej veljala za:
– vozišča Gregorčičeve ulice na odseku od Prežihove ulice do Vrbanske ceste,
– vozišča Kajuhove ulice na odseku od Vrbanske ceste do Gregorčičeve ulice vključno s križiščem Kajuhova – Gregorčičeva,
– južnega pločnika Gregorčičeve ulice na odseku od Prežihove ulice do Kajuhove ulice,
– severnega pločnika Gregorčičeve ulice na odseku od Kajuhove ulice do Vrbanske ceste,
– vzhodnega pločnika Kajuhove ulice na odseku od Vrbanske ceste do Gregorčičeve ulice,
– vozišča Vrbanske ceste na odseku od Medvedove ulice do Kosarjeve ulice,
– vozišča Bernekerjeve ulice v križišču z Vrbansko cesto,
– zahodnega pločnika Vrbanske ceste na odseku od Medvedove ulice do Kosarjeve ulice.

Prav tako pa iz Mestne Občine Maribor sporočajo, da “se dovoli začasna uvedba dvosmernega prometnega režima na enosmerni Kajuhovi ulici od Mladinske ulice do Gregorčičeve ulice (prepove se parkiranje na vzhodnem parkirišču Kajuhove ulice).”

Popolna zapora cest bo veljala vse do 4. novembra. Izvajalec del je podjetje Heringrad d.o.o..

Na slovenskih visokošolskih zavodih se danes izteka drugi prijavni rok za vpis v dodiplomske študijske programe in enovit magistrski študij za študijsko leto 2016/17. Skupaj je razpisanih 8433 vpisnih mest, in sicer 5314 za redni in 3119 mest za izredni študij. Vpis sprejetih v drugem roku bo potekal od 26. do 29. septembra.

Foto: STA

Prijava za vpis poteka preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ: http://portal.evs.gov.si/prijava. Drugo prijavo lahko oddajo kandidati, ki niso oddali prve prijave ali s prvo prijavo niso bili nikamor sprejeti.

Izjemoma se lahko prijavijo tudi kandidati, ki so oddali prvo prijavo in bili v prvem roku sprejeti, če imajo za to upravičen razlog. O tem odloči komisija pristojne visokošolske prijavno-informacijske službe na osnovi pisne prošnje z dokazili, ki jo kandidat pošlje skupaj s prijavo.

V prvem roku je bilo sicer na želene visokošolske zavode sprejetih 11.123 kandidatov od skupno 15.155 prijavljenih.

Podatki o še prostih vpisnih mestih so objavljeni na spletnih straneh univerz v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici, visokošolskih zavodov ter ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Kandidati bodo prejeli sklep o rezultatu izbirnega postopka v drugem roku najpozneje do 23. septembra.

Tretji prijavni rok pa bo potekal med 1. in 3. oktobrom in je namenjen tistim, ki se v prvem in drugem prijavnem roku v izbirnem postopku niso uvrstili v nobenega od študijskih programov.

Na spletnih straneh višješolskih prijavnih služb in višjih strokovnih šol so že objavljeni podatki o prostih mestih na višjih strokovnih šolah. Tam se bo danes pričel drugi prijavni rok za vpis v višješolske študijske programe za novo študijsko leto, ki bo potekal do 2. septembra. Na voljo je 11.069 vpisnih mest, in sicer 8424 za redni in 2645 za izredni študij.

Vir: STA