V pretekli oddaji Report smo se zavrteli skupaj s Plesnim klubom Vilin, glasbeno smo nadaljevali z znanim glasbenikom Slavcem Kovačičem. V oddaji smo spoznali tudi šolske programe Srednje šole za oblikovanje Maribor in Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor.
Več v videu:
Tokrat v Občinskem informatorju:
– S pismi rešujejo mariborsko knjižnico
– Mariborski študentje bi delali v Ameriki
– Himalaja pomladi
– Literarno-glasbeni večer z Dimekom
ŠPORT:
– Krimovke premagale Ptujčanke
V mariborskem mestnem potniškem prometu bo od danes naprej začelo voziti sodobno vozilo, hibridni avtobus proizvajalca Ivedo. Novo vozilo, ki ga poganja električni motor, je MO Maribor dala na razpolago družba Dualis. Testiranje tega avtobusa, prilagojenega za mestne vožnje, bo predvidoma trajalo tri tedne.
Eden ključnih ciljev Mestne občine Maribor in javnega podjetja Marprom na področju mestnega potniškega prometa je posodobitev voznega parka z okolju in potnikom prijaznimi avtobusi. Prav takšen je tudi hibridni avtobus znamke Iveco Urbanway, ki ga je Marprom dobil v testno uporabo od podjetja Dualis.
Vozilo je dolgo 12 metrov in sprejme do 72 potnikov, ima pa tudi prilagojen prostor za invalide. Avtobus poganja električni motor, dizelski motor pa služi izključno za proizvodnjo električne energije. Glavne prednosti so tako zelo nizke emisije, prihranek pri gorivu in tih pogonski motor.
Vozil bo na progi številka 7
Hibridni avtobus potnikom omogoča lahek vstop in izstop, saj je po celotni dolžini nizkopoden. Od danes naprej pa bodo ga uporabljali potniki, ki se vozijo na progi številka 7 (Kamnica). Sicer bo avtobus v naslednjih treh tednih krožil tudi na drugih linijah v Mariboru, bodo pa v Marpromu opravili tudi testiranje in čim natančnejšo primerjavo hibridnega vozila z ostalimi avtobusi emisijskega razreda euro 6. “Želimo namreč ugotoviti kakšne so prednosti in in slabosti glede tehnologij, stroškov upravljanja itd,” pravijo na Marpromu.
»Naš vozni park sedaj sestavljajo avtobusi na dizelski pogon in stisnjen zemeljski plin, nimamo pa nobenega hibridnega vozila. Ker gre za specifičen avtobus glede načina vožnje, so se štirje naši vozniki udeležili usposabljanja, da ga bodo lahko varno upravljali,« je povedal direktor Marproma Bernard Majhenič. Ob tem je spomnil, da se je z lanskim nakupom novih mestnih avtobusov starost voznega parka mestnega potniškega prometa znižala na 7 let. “Letos in v naslednjih letih pa pričakujemo njegovo nadaljnje posodabljanje s ciljem zagotavljanja okolju in potnikom prijaznega, varnega in stroškovno učinkovitega linijskega prometa,” je dodal Majhenič.
V Mariboru kmalu novi avtobusi
Že v kratkem bo v Maribor prispelo še 5 novih mestnih avtobusov Iveco z dizelskim motorjem standarda euro 6, ki jih kupuje Mestna občina Maribor (MOM). Ta pa je bila nedavno izbrana tudi za partnerico v evropskem projektu ELIPTIC (Electrification of Public Transport in Cities), katerega namen je izmenjava dobrih praks z evropskimi mesti, ki že imajo razvit elektrificiran javni potniški promet. Na podlagi te izmenjave bo mesto Maribor izdelalo strokovno študijo, ki bo opredelila kriterije za izbor najbolj optimalnega koncepta nabave električnih avtobusov v naslednjih proračunskih letih.
»K posodabljanju voznega parka mestnega potniškega prometa z električnimi avtobusi smo se zavezali tudi v že sprejeti Celostni prometni strategiji. V sklopu projekta ELIPTIC bomo analizirali 23 konceptov iz 11-ih evropskih mest, ki imajo trenutno najbolje razvite sisteme elektrifikacije mestnega prometa. Med njimi so tudi Barcelona, Bruselj in London,« je povedal župan MOM Andrej Fištravec. Kot je dodal, pa je eden od pomembnih korakov na poti iskanja ekonomsko, ekološko in tehnično najprimernejše variante za nabavo mestnih avtobusov tudi testiranje omenjenega hibridnega vozila Iveco na 100-odstotni električni pogon.
Včeraj so v Vuzenici izbrali svojega športnika leta, naziv je za leto 2016 dobil mlad nogometni vratar Matevž Vidovšek. Poleg naziva so že tradicionalno podelili prehodni pokal Vuzenice, ki je v roke odšel ženskemu odbojkarskemu klubu Vuzenica.
Letos so se za naziv “Športnik leta Občine Vuzenica 2016” potegovali trije nominiranci, in sicer Dejan Pušnik – trener ženske odbojkarske ekipe, Ines Hribernik – mlada judoistka in letošnji prejemnik naziva Matevž Vidovšek – mlad nadobudni nogometni vratar, ki pa sicer trenutno živi v Italiji. Zato je nagrado zanj prevzel njegov brat, ki je dejal, da so v družini na Matevža zelo ponosni in mu stojijo ob strani, saj vidijo koliko truda in odrekanja je potrebnega, če se resno ukvarjaš s športom.
Kot vsako leto so ob izboru najboljšega športnika leta, podelili tudi prehodni kristalni pokal, ki je tokrat pristal v rokah članic ženskega odbojkarskega kluba Vuzenica. Dekleta pravijo, da jim dobljeni pokal veliko pomeni, saj se tudi one zelo trudijo ter dosegajo veliko uspehov, zanj pa so že našle posebno mesto v telovadnici, kjer trenirajo. Podelitev so z glasbo, plesom in komedijo popestrili številni nastopajoči.
Na ministrstvu za infrastrukturo so danes javno odprli ponudbe na razpis za dolgoročno oddajo letališke infrastrukture na mariborskem letališču. Prispela je le ena, ki jo je oddal sedanji najemnik družba Aerodrom Maribor, od nedavnega v lasti azijskih vlagateljev. Končno odločitev je po besedah vodje komisije Jožeta Thalerja pričakovati v 15 dneh.
V naslednjih dneh naj bi tako vsebinsko pregledali priloge k oddani ponudbi, nato pa sprejeli dokončno odločitev. Po Thalerjevih besedah bi si sicer želeli več ponudb. Razpis je namreč bil objavljen v slovenskih in tujih medijih, vendar v tem postopku nihče drug ne more več konkurirati. Ker vsebine še niso podrobno pregledali, ni napovedoval, ali je s tem letališče že dobilo dolgoročnega upravljavca, ali lahko pride še do kakšnega presenečenja.
Ob tem je Thaler potrdil, da so te dni prejeli pismo s strani enega od potencialnih ponudnikov, ki so se v preteklosti prav tako zanimali za najem letališča, a so pričakovali, da bodo oddali ponudbo, ki bi jo obravnavali enakovredno z ostalimi ponudbami. “Te ponudbe ni bilo in zdaj obravnavamo samo eno ponudbo,” je še dodal Thaler.
Najemnik napovedal investicije
Družba Aerodrom Maribor, ki je od nedavnega v lasti podjetja SHS Aviation – zračni promet, ki je v lasti s kitajskimi vlagatelji povezanega kanadsko-nizozemskega kapitala, je v ponudbi za najem letališke infrastrukture ponudila 95.000 evrov mesečne najemnine, kot so zahtevali razpisni pogoji. Ob tem so se zavezali tudi k zagotovitvi 1,54 milijona potnikov in 82.000 ton tovornega prometa, ob tem pa za naslednjih pet let napovedali investicije v skupni višini skoraj 139 milijonov evrov.
Letališče Edvarda Rusjana Maribor.
Današnjega odpiranja ponudb sta se udeležila tudi oba direktorja Aerodroma Maribor Ladimir Brolih in Boris Bobek, ki sta bila zadovoljna s tem, da nista imela konkurence. Ob tem pa pričakujeta, da bo njihova ponudba ocenjena za pozitivno, saj je v skladu z razpisno dokumentacijo. “Ko bo prišlo tako daleč, bomo morali začeti z uresničevanjem projektov in ciljev, ki smo si jih zastavili,” tako Brolih.
Tretjega direktorja ni
O tem kako bodo uresničili visoke cilje je Brolih dejal, da je “naša ponudba nastala na zahtevo novih lastnikov, ki imajo veliko ambicijo iz mariborskega letališča narediti pravo zgodbo.” Ob tem pa je zanikal, da bi imeli v družbi z okoli 30 zaposlenimi že tretjega direktorja, kot so poročali nekateri mediji. Uradno za zdaj družbo še vedno vodita z Bobekom.
Nekateri mediji so sicer že poročali, da je ameriški investitor WAB International, ki je skušal kupiti Aerodrom Maribor, zanimal pa se je tudi za najem letališča, podvomil o poštenosti razpisa, zaradi česar naj bi se s pismom obrnili celo na predsednika vlade Mira Cerarja. Na ministrstvu za infrastrukturo sicer očitke takšne zavračajo, Brolih pa ne pričakuje zapletov, saj potencialni prijavitelj ponudbe na razpis ni oddal.
VIR: STA
Mariborski policisti so preklicali iskanje pogrešane Monike Kokol iz Maribora. 17-letnico so danes našli živo.
Vir: STA
Svojci pogrešajo 17-letno Moniko Kokol iz Maribora. Pogrešana je srednje postave, visoka okoli 165 centimetrov, dolgih kodrastih kostanjevih las, svetle polti, rjave barve oči, ovalnega obraza. Oblečena je v zimsko bundo v kombinaciji svetlo modre in bele barve. Nazadnje so jo videli v soboto okoli 16. ure, ko je odšla s prijateljico na sprehod.
Vir: PU Maribor
Pogrešana nosi črno sive pajkice, obuta pa je v rdeče nizke tenis copate, so zapisali na Policijski upravi Maribor.
Vse, ki bi pogrešano osebo opazili ali kar koli vedeli o njenem izginotju, mariborski policisti prosijo, da o tem obvestijo najbližjo policijsko postajo ali pokličejo na telefonsko številko 113 oziroma na anonimni telefon policije 080 1200.
Vir: STA
Po smukaški preizkušnji, na kateri je Ilka Štuhec osvojila tretje mesto, so v Cortini d’Ampezzo izpeljali še superveleslalom za svetovni pokal. S progo Tofane se je danes spopadlo 59 tekmovalk. Prva je šla na progo prav Štuhčeva ter bila daleč najhitrejša, saj vodstva več ni izpustila iz rok. Po prvi zmagi v disciplini je bila zelo zadovoljna.
Ilka Štuhec, veleslalom; FOTO: Facebook profil Ilka Štuhec
Po tem, ko je zmagala še v tretji disciplini v tej sezoni, po treh zmagah na smukih in zmagi v kombinaciji, je bila 26-letna Mariborčanka zelo zadovoljna, čeprav je morala kar nekaj časa preživeti v boksu za vodilno: “Je bilo fantastično, ni samo izgledalo tako, pogoji so bili zelo, zelo dobri. Včeraj na izbiri startnih številk sem si rekla, v redu, bom vzela enko, dobro pogledam progo in se vržem dol, pa bo kar bo. V superveleslalomu je problem ker imaš malo manj informacij s proge, a sem si dobro zamislila, kako bom odpeljala in res sem uživala.”
Za tem je odgovorila na vprašanje, kako se je počutila ob čakanju na mestu vodilne: “Vsakič, ko je bila kakšna dobro na poti, me je malo stiskalo. Bila sem nervozna, a sem vedela, da sem svoje naredila in to zelo dobro, morala sem samo počakati na razplet tekme. O občutkih na najvišji stopnički in poslušanju slovenske državne himne Zdravljice pa je še dodala: “Super sem se počutila. Ponosna sem nase, saj mi prejšnji vikend v Garmischu ni šlo. Smučala sem daleč od tega, kar znam. Vesela sem, da sem do tega tedna uspela urediti stvari in smučati tako kot znam.”
Štuhčeva še tako dobre sezone ni imela nikoli poprej, postaja pa tudi zelo vsestranska smučarka, saj je zmagam v hitrih disciplinah dodala še prve osvojene slalomske in veleslalomske točke.
Vožnja Štuhčeve je bila fantastična od starta do cilja. Za razliko od včeraj v njeni vožnji ni bilo vidne niti ene napake, to pa ji je na koncu prineslo čas 1:19,81. Ta se je na koncu izkazal za najboljši čas dneva. Štuhčeva v ciljni areni še nikoli ni stala na mestu vodilne tako dolgo, najbolj nevaren napad pa je spremljala pri startni številki 20, ki jo je nosila domača predstavnica Sofia Goggia. Italijanka je bila na zadnjem merjenju časa še v vodstvu za 16 stotink sekunde, v spodnjem delu pa ni mogla ponoviti vožnje v tej zimi najboljše slovenske alpske smučarke in tako prišla v cilj z zaostankom 0,31 sekunde.
Švicarka Lara Gut, ki je s tremi zmagami na prvih treh superveleslalomih povsem prevladovala v tej disciplini v tej sezoni, je po dobrih časih v zgornjem in srednjem delu v spodnjem naredila napako, zajela je količek, nakar jo je obrnilo in je izgubila ravnotežje ter zašla iz smeri je odstopila. Po smukaški zmagi v Cortini je vpisala ničlo. Čeprav je ob prihodu v cilj kazalo, da je prejela kar močan udarec v roko, saj jo je zvijalo od bolečin, je po tekmi prek Twitterja sporočila: “Sem skorajda povsem okej.”
Štuhčevi in Goggii se je na stopničkah pridružila Avstrijka Anna Veith, ki je nazadnje osvojila medaljo v svetovnem pokalu na finalu v Meribelu marca 2015.
Pred tem je bil Štuhčev najboljši rezultat v tej disciplini četrto mesto, ki ga je dosegla pred tremi leti v ameriškem Beaver Creeku, v Cortini pa je bila pred letošnjima preizkušnjama najboljša lani s 13. mestom na superveleslalomu.
Trener Štuhčeve Grega Koštomaj je bil po tekmi navdušen: “Zgodba se nadaljuje. To je bil zopet en pozitiven pristop, bila je sproščena, pogoji so bili odlični. Uživala je in se držala dogovorjenega, naredila je to, kar je bilo potrebno. Smučanje je bilo odlično in rezultat tako ne more izostati. Neugodno je, ko s številko 1 dolgo čakaš na razplet tekme. Nekatere so bile še malo hitrejše, Lara Gut je imela smolo, saj je res dobro smučala. A to je šport, za to, da si najboljši, včasih potrebuješ tudi kanček sreče. Danes je bil na naši strani. Res iskrene čestitke Ilki za vrhunsko smučanje. Presrečen sem za to, kar ji uspeva.”
Pred odhodom na svetovno prvenstvo, ki bo od 6. do 19. februarja v švicarskem St. Moritzu, se bo karavana svetovnega pokala v torek ustavila še na Švedskem v Stockholmu, ki bo drugo leto po vrsti prizorišče spektakularnega mestnega paralelnega slaloma, znova pod zelo močnimi žarometi.
Vir: STA
Analiza meritev vetra, ki so jih Dravske elektrarne Maribor (DEM) začele izvajati leta 2014, je pokazala, da je pobočje Ojstrice nad Dravogradom vetrno ugodno. Nadaljnji postopki pa, da obstajajo omejitve glede števila postavljenih vetrnic. O končnem obsegu energetske izrabe na tej lokaciji se tako DEM še usklajuje z naravovarstveniki.
Foto: Veterne elektrarne
DEM je meritve vetra na prvi izbrani lokaciji, to je na pobočju Ojstrice nad Dravogradom, začel izvajati leta 2014. Meritve, ki so jih opravljali z lastno lasersko napravo za meritve jakosti vetra, so izhodišče za oceno vetrnega potenciala, so pojasnili v DEM.
Analiza zbranih podatkov je pokazala, da je lokacija vetrno ugodna. Izdelane so bile tehnične rešitve, nato pa so znotraj skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE) lokacijo ekonomsko ovrednotili in jo potrdili kot ustrezno.
Na podlagi teh zaključkov so pripravili tudi pobudo za umeščanje vetrnih elektrarn v prostor in hkrati naročili ornitološki monitoring. “Pokazalo se je, da obstajajo omejitve v obsegu postavitev števila vetrnic,” so pojasnili na DEM in navedli, da še vedno poteka usklajevanje z naravovarstveniki o končnem obsegu energetske izrabe na tej lokaciji.
Ojstrica na Dravogradom pa ni edino območje, na katerem je družba pridobivala podatke o vetrnem potencialu. Podrobnih lokacij v DEM ne razkrivajo, navedli pa so, da so z obsegom podatkov na še drugih lokacijah, ki so jih analizirali na Pohorju in okolici, dobili toliko podatkov, da bodo sedaj lahko na podlagi kalibriranega modela severne Sloveniji dobili tiste lokacije, ki so vetrno izkoristljive in na katerih so varovana območja taka, da lahko zagotovijo ekonomsko upravičenost vetrnih elektrarn.
Vir: STA
Avstrijci slavijo novega smukaškega zmagovalca. Hannes Reichelt je bil najhitrejši na smuku za svetovni pokal v nemškem Garmisch-Partenkirchnu. Italijan Peter Fill je bil drugi, Švicarju Beatu Feuzu je pripadlo tretje mesto. Po petkovem odstopu je danes s progo Kandahar odlično opravil Boštjan Kline, ki je bil šesti.
V Garmischu so v razmaku 24 ur izpeljali dva smuka, petkovega, odpadlega iz Wengna, ki so ga zaznamovali grdi padci, je dobil Američan Travis Ganong, tokrat pa je bil najhitrejši Reichelt za prvo zmago v sezoni, drugo smukaško v Garmischu ter dvanajsto v svetovnem pokalu.
Prvi slovenski nastop je tako kot v petek pripadel Klinetu, ki je na tem prizorišču pred letom dni prišel do svojih prvih stopničk, natančneje do drugega mesta na smuku. Mariborčan je v petek na t.i. Kramerjevem skoku, kjer je bilo nato mogoče spremljati še kar nekaj težav smučarjev, nastopi pa so se žal končali tudi s padci, poletel iz smeri ter zgrešil naslednja vrata. Tokrat je solidno opravil z vsemi pastmi na zahtevni progi ter pristal na šestem mestu, kar je njegov drugi najboljši dosežek na smukih v tej zimi, potem ko je bil četrti na smuku v Val d’Iseru.
Petindvajsetletni Mariborčan se je še tretjič tej zimi uvrstil med najboljših pet. V Val d’Iseru je bil peti na superveleslalomu. Od novih stopničk v Garmischu so Klineta tokrat ločile štiri desetinke sekunde.
V Garmischu bo v nedeljo na sporedu še moški veleslalom za svetovni pokal, nato pred začetkom svetovnega prvenstva v St. Moritzu v torek sledi le še paralelna tekma v Stockholmu.
Vir: STA
Švicarka Lara Gut je zmagovalka smuka za svetovni pokal v italijanski Cortini d’Ampezzo, na drugem mestu je pristala Italijanka Sofia Goggia, tretje mesto je osvojila trenutno najuspešnejša slovenska alpska smučarka Ilka Štuhec, ki pred zadnjima dvema smukoma v sezoni v Jeongseongu in Aspnu ohranja tudi vodstvo v posebnem smukaškem seštevku.
Ilka Štuhec; FOTO: STA
Šestindvajsetletna Mariborčanka, ki si je pred preizkušnjama v Garmisch-Partenkirchnu na kondicijskem treningu zvila gleženj, je znova prišla v pravo formo ter odpeljala svoj daleč najboljši smuk v Cortini.
To so za Štuhčevo še pete stopničke v karieri in sezoni, potem ko je zmagala na prvih treh smukih v sezoni, na obeh v Lake Louisu in v Val d’Iseru, nato je bila peta v Zauchenseeju, na smuku v Garmisch-Partenkirchu pa je bila osma. V tej zimi je zmagala tudi na alpski kombinaciji v Val d’Iseru.
Štuhčeva je bila zelo dobra že na obeh treningih, na prvem je dosegla najboljši čas, na petkovem pa četrtega. Svoj še šesti smuk na tem prizorišču v Dolomitih je začela s startno številko devet ter se pogumno pognala na smukaško progo, kjer je bila doslej na smukih najboljša lani, ko je zasedla 17. mesto. Ob prihodu v cilj je prevzela vodstvo, nato pa sta jo prehiteli le dve tekmovalki.
Odlična je bila v zgornjem delu, kar 59 stotink sekunde je bila hitrejša od takrat vodilne Nemke Viktorie Rebensburg, nato se ji je v zahtevnem levem zavoju pripetila manjša napaka, ko jo je ob veliki hitrosti malenkost vrglo iz smeri, a je izgubila le stotinko. Pred zadnjim merjenjem vmesnega časa se je celotna prednost Mariborčanke pred Nemko stopila. Kljub temu je imela še dovolj zaloge hitrosti, da je ob prihodu v cilj prevzela vodstvo s prednostjo šest stotink sekunde.
Čeprav vodstvo ni bilo najbolj prepričljivo, pa sta najboljšo smukačico zime prehiteli le dve tekmovalki, tudi tekmici Štuhčeve v boju za končno zmago v smukaškem seštevku. Italijanka Goggia je bila prva, ki je prehitela vodilno smukačico sezone. V zgornjem delu Slovenki ni bila konkurenčna, zato pa je bila hitrejša v srednjem in spodnjem delu ter je Štuhčevo potisnila na drugo mesto z 42 stotinkami sekunde naskoka. Da bo boj za mali smukaški globus napet vse do konca sezone, je bilo bolj kot ne jasno po nastopu aktualne lastnice velikega kristalnega globusa Gutovo, ki je smukaško formo pridobila prav pred vrhuncem sezone, zanjo domačim svetovnim prvenstvom v St. Moritzu.
Gutova, ki je pred smukom pod Tofano v posebnem seštevku discipline pred Mariborčanko zaostajala 117 točk, po novem zaostaja 77 točk. Švicarka se je veselila prve zmage na smukih v Cortini, potem ko je bil lani tretja. Gutova je postala šele tretja Švicarka z zmago na tem smuku, po Heidi Zurbriggen (1997) in Dominique Gisin (2009). Medtem ko je v tej zimi odlična v superveleslalomih, dobila je vse tri doslej izpeljane tekme v tej disciplini, pa v tej sezoni na smukih še ni zmagala, dvakrat je bila druga. Prvič ji je zmago preprečila Štuhčeva, ki je bila nedosegljiva v Lake Louisu, nazadnje v Garmisch-Partenkirchnu pa ji je zmago iz rok iztrgala povratnica po 11 mesečni odsotnosti Američanka Lindsey Vonn, ki je tokrat ponovila napako s treninga ter natanko na istem zavoju pristala v snegu in zaščitni mreži, obakrat brez posledic.
Gutova je vodstvo prevzela s petimi stotinkami sekunde naskoka. Od Štuhčeve je bila hitrejša 47 stotink sekunde ter jo je potisnila na tretje mesto. Osvojila je svoj še sedmi smuk v svetovnem pokalu, a na svojih zadnjih sedmih smukih ni zmagala, nazadnje je slavila pred skoraj letom dni (La Thuile).
Gutova je s 23 zmago v svetovnem pokalu ter devetimi stopničkami v tej sezoni na le 30 točk stopila zaostanek pred vodilno Američanko Mikaelo Shiffrin v skupnem seštevku zime. Gutova lahko prehiti Shiffrinovo, ki blesti na slalomskih in veleslalomskih progah, ter prevzame vodstvo v skupnem seštevku zime že v nedeljo, ko bo v Cortini na sporedu še superveleslalom, v katerem je Švicarka absolutna favoritinja za zmago.
Pred začetkom svetovnega prvenstva v St. Moritzu sledi le še torkova mestna paralelna tekma v Stockholmu.
Vir: STA
Slovenska tekvondo reprezentanca ima v letošnjem letu visoka pričakovanja. Reprezentanti vso energijo usmerjajo v priprave na svetovni pokal, ki bo februarja v Mariboru in na junijsko svetovno prvenstvo v Južni Koreji.
Slovenski reprezentanti, po pripravah v Mariboru, odpotujejo na prve tekme za svetovni pokal v Turčijo. Po 12. dnevih se vrnejo v domačo dvorano Tabor na slovensko tekmo svetovnega pokala. Tehnični direktor Kristijan Kovačič je dejal, da največ pozornosti usmerjajo v prilagajanje na nova pravila. Ta narekujejo bolj dinamično borbo, več borbe v „klinču“, spremembe v točkovanju in tudi manj možnosti pritožb trenerjev nad sodniki.
Lanska evropska podprvakinja Anja Petrušić in Ivan Trajković, ki je leta 2013 v Mehiki na svetovnem prvenstvu osvojil bron, pravita, da tekmovalci dojemajo nova pravila kot izziv in priložnost pridobivanja več točk, to velja še posebej za nižje tekmovalce. To je potrdil tudi Jure Pantar, ki se je pošalil, da je slovenski reprezentant najnižje rasti.
Slovensko reprezentanco sestavlja deset tekmovalcev, ki jih vodi selektor Miodrag Krntić. Ženski del ekipe sestavljajo Franka Anić, Dunja Lemajić in Ana Petrušić, moški del pa Ivan Trajković, Lucijan Kobal, Mark Stanić, Patrik Divković, Domen Pirc, Jure Pantar in Matic Motaln.
V Tekwondo zvezi Slovenije ponosno spremljajo uspehe svojih reprezentantov. Selektor Krntić je posebej izpostavil osvojeno srebro Ane Petrušič in naslov aktualnega mladinskega svetovnega prvaka, ki ga je osvojojil Patrik Divković.
Velika motivacija naših borcev, je tudi zbiranje točk za uvrstitev na olimpijske igre 2020 v Tokiu. Točke se štejejo že od januarja s tekmo v Nemčiji.
Mariborska mestna uprava je po dolgih prizadevanjih spisala dvoletni občinski proračun, ki naj bi omogočil večjo stabilnost občinskih financ. Mestni svetniki bodo tako kmalu dobili v sprejemanje proračuna za 2017 in 2018, katerih višina ostaja na podobni ravni kot prejšnja leta. Razpravo o projektih Celostnih teritorialnih naložb (CTN) pa so ponovno prestavili.
Prvi osnutek letošnjega proračuna je zaradi velikega razkoraka med obveznimi nalogami občine in višino denarja, ki ji ga za to namenja država, kazal primanjkljaj v višini 32 milijonov evrov, a so ga zdaj po besedah župana Andreja Fištravca uspeli uravnotežiti. Pogajanja z državnimi oblastmi sicer še potekajo, a v Mariboru upajo, da bodo občine uspele s svojimi prizadevanji.
Tako so prihodki in odhodki za leto 2017 načrtovani v višini 102,3 milijona evrov. Na prihodkovni strani je predvideno novo zadolževanje v višini 5,2 milijona evrov, še pet milijonov evrov jim je ostalo na računu iz lanskega leta. Proračun za leto 2018 je načrtovan v višini 101,1 milijona evrov in predvideva še dodatno zadolževanje za pet milijonov evrov, je povedala vodja občinskega urada za finance in proračun Nataša Sluga.
Zadolževanje nujno
Novo zadolževanje je po besedah direktorja mestne uprave Simona Štrancarja nujno za odplačilo dolga družbi Iskra v zvezi z radarji. Po novem namreč velja, da tega dolga ne bodo odplačevali v več letih, ampak v enem kosu. Z omenjeno zadolžitvijo je občina dosegla maksimalno možno zadolženost, a po ocenah mestne uprave je bolje tako, saj je to v prihodnjih letih ne bo več obremenjevalo. Za odplačilo že prej najetih posojil bodo letos odšteli 4,4 milijona evrov, prihodnje leto 5,3 milijona evrov.
Seja o proračunu 9. februarja
Mestni svetniki bodo predlog obeh proračunov dobili v sprejemanje na seji 9. februarja. Pred tem bi se morali mestni svetniki sestati na izredni seji in izbrati projekte, ki jih bo občina pripravljala na razpise za sredstva iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), a so to sejo, nazadnje napovedano za prihodnji teden, ponovno prestavili. Po besedah Fištravca želijo pred tem rešiti številna odprta vprašanja z državo, med drugim v zvezi z možnostmi obnove osrednje enote Mariborske knjižnice. Prve razpise pričakujejo sredi marca, zato je po njegovih ocenah še dovolj časa za odločanje.
Sredstva CTN, namenjena za projekte prenove mestnega jedra, trajnostnega prometa in obnove socialnih stanovanj, bodo glavni vir za večje investicije v mestu, saj v občinski blagajni, ko se pokrije obvezne naloge, ostane manj kot četrtina sredstev.
VIR: STA
Mestna občina Maribor je v sodelovanju z Obrtno – podjetniško zbornico in Štajersko gospodarsko zbornico letos prvič organizirala karierni sejem poklicev in izobraževanja. Sejem je namenjen osnovnošolcem in srednješolcem, ki se odločajo o nadaljevanju svoje kariere. Na sejmu se predstavlja 54 razstavljavcev.
Sejem mladim pomaga pri odločanju kam po končanem izobraževanju v osnovni ali srednji šoli, predvsem s predstavitvami izobraževalnih programov, ki jih ponujajo srednje šole in mariborska univerza.
Na sejmu so bila prisotna tudi številna podjetja, saj je sejem zasnovan tako, da predstavitve posamezne srednje šole potekajo skupaj s podjetji, ki tovrstne kadre zaposlujejo. Osnovnošolci in srednješolci so tako na enem mestu dobili informacije o poklicih, izobraževalnih programih, prikaz poklicev so lahko videli tudi v živo, ob tem pa so spoznali tudi možnosti štipendiranja in potencialne delodajalce.
“Dobra in uspešna podjetja v naši regiji temeljijo na kakovostnem kadru, ki ga bomo s takšnimi sejmi tudi ustvarjali in ohranjali v regiji,” tako je prepričan mariborski župan Andrej Fištravec.
Več zanimanja za deficitarne poklice?
Aleš Pulko, predsednik Obrtno – podjetniške zbornice Maribor je prepričan, da predstavitev poklicev dobi tisto pravo vrednost šele takrat, ko imajo osnovnošolci priložnost spregovoriti z ljudmi iz prakse. Med velikimi priložnostmi za mlade vidi tudi v napovedanem prihodu Magne v Slovenijo.
Sejma se je udeležil tudi državni sekretar z gospodarskega ministrstva Aleš Cantarutti, ki meni, da gre za enkratno priložnost za to, da se mladi seznanijo s priložnostmi, ki jih ponuja regijsko gospodarstvo in izobraževalni sistem. “Maribor postaja zanimiv tudi za tuje investicije, zato verjamem, da bo tudi to dobro vplivalo na prihodnost. Zdaj je ravno pravi čas za takšne dogodke,” meni Cantarutti.
Danes so Mariborske lekarne s šestimi občinami ustanoviteljicami podpisali Pogodbo o prenosu poslovnega deleža v družbi Farmadent d.o.o.. S tem je prišlo do realizacije 6. točke 17. člena Odloka o ustanovitvi Javnega zdravstvenega zavoda Mariborske Lekarne Maribor. Nov lastnik so tako postale Mestna občina Maribor, Občina Duplek, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Rače – Fram in Občina Starše.
Družba Farmadent d.o.o. je sedaj prešla pod neposredno lastništvo naštetih občin v enakih lastniških deležih kot je lastništvo pri Lekarnah Maribor. Večinski lastnik je torej mariborska občina. Podjetje bo tako imelo nadzorni svet, ki bo sestavljen iz šestih članov, pri čemer bosta dva predstavnika MO Maribor, dva predstavnika preostalih občin in dva iz vrst delavcev.
Sam prenos podjetja Farmadent na ustanovitelje je finančno nevtralen za Mariborske Lekarne, saj so se prenesla sredstva, ki jih so jih imeli do sedaj v upravljanju. Prenos družbe je bil glede na sprejeto zakonodajo v Zakona o lekarniški dejavnosti, ki prepoveduje vertikalne povezave tudi nujen.
“Želimo si, da bo podjetje Farmadent d.d. tudi v tej organizacijski obliki, ki pa dejansko ne spreminja ničesar razen tega, da ima sedaj podjetje lasten nadzorni svet, uspešno poslovali in dosegalo zastavljene cilje,” je pojasnil mariborski župan Andrej Fištravec.
“Zavzemamo se za vstop strateškega partnerja. Nekateri manjši lastniki menijo, da to ni potrebno, tako da na tej ravni bomo se o tem še naprej pogovarjali. V vsakem primeru, pa je treba stabilizirati vodenje Farmadenta in potem tudi na osnovi nekaterih analiz ugotoviti, ali ustanovitelji v tem trenutku smo zmožni aktivnega lastništva v tem podjetju,” je dodal Fištravec.
Iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor (UKC) so sporočili, da se je v zadnjih tednih število pacientov obravnavanih na Internistični nujni pomoči povišalo. Ta ponedeljek so obravnavali kar 83 pacientov.
Iz mariborskega UKC-ja sporočajo, da se število pacientov iz dneva v dan povečuje. Povprečno so v mesecu decembru na Internistični nujni pomoči pregledali 65 pacientov dnevno, v preostalih mesecih jih običajno pregledajo v povprečju 56 na dan. Ta ponedeljek 23. januarja, pa je številka poskočila kar na 83 pregledov.
“S tem so naši oddelki kadrovsko in prostorsko dosegli svoje maksimalne zmogljivosti. Zato pozivamo vse paciente in obiskovalce, da ne obremenjujejo delovnih procesov v UKC Maribor, v kolikor to ni res nujno potrebno,” so sporočili iz UKC Maribor.
“Komu v Ljubljani naši odpadki dišijo?“, je retorično vprašal državni svetnik Rudi Matjašič. Po tem ko je Ministrstvo za okolje in prostor decembra lani izdalo osnutek Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi obdelave komunalnih odpadkov, so “na nogah” tudi v mariborski Snagi, na Mestni občini Maribor ter v pisarni za projekte krožnega gospodarstva.
“Če se zgodi uredba v tej obliki, bodo Mariborčani plačevali več“, je bil jasen direktor Snage Cveto Žalik. Uredba naj bi namreč zahtevala, da se odpadki prevažajo na določeno odlagališče in, da se morajo sežigati, kar pa ni v skladu niti s strategijo razvoja mesta, niti s strategijo projektov Snage, ki je v zaključni fazi izgradnje Sortirnice. “Zaradi te uredbe se lahko ustavijo vsi projekti. Z načinom, ki ga zahtevajo, da naj bi se ravnalo z odpadki, bi se bistveno povišale cene, nezanemarljiv pa je tudi okoljski vidik,” je dejal Žalik. Da si Maribor ne želi odlagališča, niti sežigalnice, pač pa bistveni, razvojni korak na poti do samooskrbe in smiselni ekonomski model krožnega gospodarstva, je poudaril tudi Mirko Šprinzer, idejni vodja projekta Wcycle. “Uredba očitno ustreza tistim, ki so doslej zaslužili na tuj račun. Namesto, da bi naš projekt postal paradni konj, s katerim bi se končno lahko tujci zgledovali po nas, očitno marsikomu ni povšeči, saj prestavlja popolnoma drugačno ekonomiko,” je med drugim povedal Šprinzer. V Podravski regiji se na leto pridela približno 140.000 ton komunalnih odpadkov. Če bi te po modelu krožnega gospodarstva, kot ga predvideva projekt Wcycle, predelali v tej regiji, bi to lahko pomenilo bistveno spremembo na področju samooskrbe (surovine, delovna mesta itd.)
Diši denar
Da odpadki nikomur (ne samo Ljubljani) ne dišijo, je jasno vsem, “očitno pa jim diši denar“, je dejal Rudi Matjašič. Tudi v državnem svetu so namreč opozorili na mnoge nedopustne posledice, ki bi jih Uredba, v obliki kot jo predlaga Ministrstvo, lahko imela za Maribor in celotno Podravsko regijo. “Državni svetniki so pobudo podprli ne glede na politično pripadnost, s čimer so pokazali, da jim je mar“, je dodal. Tako oni, kakor tudi strokovne službe za področje krožnega gospodarstva so podali svoje predloge popravkov Uredbe. V znak podpore njim ter kot svarilo Ministrstvu pa je iniciativo podprlo že več kot deset županov Podravja, vključno z Mestnima občinama Maribor ter Ptuj. Svoj apel so v obliki odprtega pisma že naslovili na predsednika vlade Mira Cerarja.
Sprejem uredbe nerazumljiv
“Slovenija si zasluži postavljanje ambicioznih ciljev na vseh področjih, že zlasti na področju varovanja okolja, virov in samooskrbe. Sestavni del varovanja okolja je ravnanje z odpadki, ki že dolgo niso več smeti, temveč vir surovin, zato je nerazumljivo, da se je na vladi za sprejem znašel predlog Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi obdelave odpadkov, ki uzakonja koncept ravnanja s smetmi, ki je krepko za časom,” je prepričan župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec.
Pravi, da v kolikor vlada sprejme takšno uredbo, mora hkrati tudi sprejeti odločitev, da ni več njen cilj prehod v zeleno gospodarstvo in da očitno niso prepoznali potencialov krožnega gospodarstva. “Prepričan sem, da je predlog uredbe kukavičje jajce oziroma “lex specialis”, kako bi se ustavil projekt sortirnice v Mariboru in kako bi posledično iz našega podravskega bazena morali voziti odpadke v že obstoječe centre po državi, ki so bili zgrajeni za koncept sortiranja za odlaganje in sežig. Po posledično pomeni bistveno višje položnice v prihodnosti in ne zmožnost vpliva na določanje cene,” dodaja Fištravec.
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) že sedmo leto pomaga študentom v stiski, ko jo ti občutijo zaradi težav pri študiju, duševnem zdravju, partnerskih odnosih in drugih osebnih težavah. Tudi v letošnjem študijskem letu so študentom omogočili brezplačno psihološko svetovanje.
Vodja projekta Darija Močnik pravi, da mladostniki mnogokrat ne vedo, kam naj se v stiski obrnejo po pomoč. “V psihološki svetovalnici smo mladostniku v stiski v oporo in ga skušamo opremiti z znanji, spretnostmi in orodji, ki mu bodo pomagale v njegovi situaciji. Tovrstno pomoč študentom nudimo že sedmo leto zapored, povpraševanje študentov po terminih svetovanja pa so vedno večje,” pojasnjuje Močnikova.
Depresija najbolj pogosta
Študenti so vsaj v tolikšni meri izpostavljeni duševnim boleznim kot ostali odrasli – to npr. pomeni, da jih ima v tem trenutku vsaj 5% depresivno motnjo, ki je najpogostejša duševna bolezen. Med mladimi je poleg depresivnih in anksioznih motenj, še veliko motenj hranjenja in zlorabe psihoaktivnih substanc. Odstotek depresij je večji med ženskami, medtem ko je pri moških prisotnih več zlorabe substanc. Zloraba alkohola je pogosto način samozdravljenja depresije med moškimi, vendar žal dolgoročno vpliva samo še slabše na telesno in duševno zdravje človeka.
»Študentom pomagamo s svetovanjem, psihoedukacijo in terapevtsko pomočjo. Cilji dela so različni, npr. izboljšanje razpoloženja, izguba strahu, zmožnost vzpostavljanja zdravih partnerskih odnosov, boljša koncentracija pri delu in študiju. Lani je bilo izvedenih 117 svetovanj. (Pri 67 % študentov, ki so poiskali pomoč, smo ugotovili, da je v ozadju njihovih težav tudi depresija, v 16,5 % pa anksiozne motnje«, dodaja dr. psihologije Vita Poštuvan, ki izvaja svetovanja v Psihološki svetovalnici.
Brezplačna individualna svetovanja potekajo v učilnici ŠOUM vse do konca leta 2017. Pomoč in podporo pri reševanju osebnih težav študentom pa nudi dr. Vita Poštuvan, prijave na svetovanja pa sprejemajo na e-naslovu: svetovalnica@soum.si
Letošnja smučarska sezona na Mariborskem Pohorju je zaradi ugodnega vremena zelo uspešna, to pa pomeni večji obisk in se odraža tudi v povečanem prometu pod Pohorjem. Marprom, mestno redarstvo in policija bodo zato odslej v izogib nevšečnostim sodelovali koordinirano, na mestni občini pa voznike pozivajo k spoštovanju cestnih predpisov.
Foto: STA
Kot so sporočili iz Mestne občine Maribor, so se zaradi problematike parkiranja pod Pohorsko vzpenjačo včeraj sestali člani koordinacije predstavnikov Policijske uprave Maribor, policijske postaje Maribor II, Medobčinskega inšpektorata in redarstva, mestnega urada za komunalo, promet in prostor ter podjetja Marprom, ki upravlja z žičniškimi napravami.
Skupaj so iskali rešitve za boljše razmere pod Pohorjem, saj večkrat prihaja do nepravilnega ustavljanja in parkiranja vozil na obračališču pred in ob postaji mestnega avtobusa, pri interventnem dovozu do vzpenjače, ob platoju pred spodnjo postajo vzpenjače in na ulici vse do križišča s hotelom Habakuk.
S takšnim početjem po navedbah občine prihaja do prometnih zamaškov in ogrožanja udeležencev v prometu, predvsem najbolj ranljive skupine, torej pešcev, zato voznikom svetujejo, da uporabijo v bližini veliko brezplačno parkirno površino.
Od danes bodo zato ob sodelovanju vseh pristojnih tako ob delovnih dneh kot še posebej ob vikendih izvajali nadzor prometa na območju obračališča pri spodnji postaji vzpenjače in ukrepali v skladu z veljavnimi prometnimi predpisi.
Vir: STA
Prihaja najbolj stresno obdobje vsakega študenta, to je obdobje izpitnih rokov. Profesorica iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Martina Bavec, nam je svetovala, kako se uspešno spopasti s stresom. Predstavili smo tekmovanje Študentska marketniška dirka in projekt Cogito. Obiskal pa nas je tudi zmagovalec resničnostnega šova Survivor, Alen Perklič.
Tokrat v Občinskem informatorju:
– Na čaju z Mariborčanoma o inavguraciji ameriškega presednika
– Žula ni več direktor Nigrada, zamenjal ga je Plečko
– Ptujčani zahtevajo urgentni center
– Inventura v premajhni knjižnici Rotovž
– „Nebesa pod Pohorjem“ v Hočah
– ŠPORT:
– Mariborčani še vedno zmagujejo
Ptujske pekarne in slaščičarne, ki so od maja 2015 v postopku prisilne poravnave, imajo od petkove skupščine novega direktorja. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je s konverzijo dela finančnih terjatev v kapital družbe postala edini lastnik podjetja, je namreč razrešila Erika Hribarja in na njegovo mesto imenovala Igorja Ranfla.
Vir: Google Maps
Kot so pojasnili v DUTB, so zaradi učinkovitejšega in stroškovno racionalnejšega upravljanja na skupščini sprejeli tudi sklep o preoblikovanju podjetja iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo, s tem pa je prenehala obstajati tudi zakonska potreba po nadzornemu svetu.
Slaba banka bo tako odslej nad ptujsko pekarno izvajala neposreden nadzor v skladu z aktom o ustanovitvi, ob tem pa je na mesto direktorja imenovala Ranfla, doslej direktorja komerciale v omenjeni družbi. Kakšni so njihovi načrti glede družbe z okoli 50 zaposlenimi, v DUTB niso podrobneje razkrili, so pa dodali, da bodo sledili cilju maksimizacije vrednosti podjetja.
Prisilno poravnavo so uvedli na predlog največjega upnika Probanke v likvidaciji in ob tem, kot izhaja iz revizijskega poročila Viktorije Vehovec, med razlogi za insolventno stanje med drugim navedli ukvarjanje družbe s posli izven osnovne dejavnosti. Ptujske pekarne so bile namreč del imperija poslovneža Tomaža Ročnika, brata nekdanje prve dame Probanke Romane Pajenk, ki je prej solidno stoječe pekarne zadolžil z nakupi deležev v celjskem Klasju in Termah Topolšica.
Pekarne Ptuj so se v likvidnostnih težavah znašle že leta 2013, ko jim je Probanka, takrat že v postopku nadzorovane likvidacije, zablokirala račune in zavrnila reprogram njihovega 1,1 milijona evrov visokega kredita. Kako je družba poslovala lani, potem ko je bila poravnava potrjena, za zdaj še ni znano, leta 2015 pa je ustvarila 2,6 milijona evrov prihodkov in leto končala s skoraj 1,5 milijona evrov izgube.
Del lanskih policijskih preiskav, ki so novembra potekale v mariborskih prostorih DUTB oziroma nekdanje Probanke in pri Pajenkovi, so se nanašale tudi na milijonska posojila družbam Zlata Moneta II, Medaljon, Klasje in Ptujske pekarne, posojila slednjim pa so šla Ročnikovim podjetjem. Kot so nedavno v zvezi s tem postopkom pojasnili na specializiranem državnem tožilstvu, je preiskovanje omenjenih sumov kaznivih dejanj še v fazi predkazenskega postopka.
Vir: STA
Mariborski mestni svetniki bi morali v četrtek odločati o projektih, ki jih bodo financirali iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), a so sejo znova prestavili, tokrat na 2. februar. Župan Andrej Fištravec želi namreč najprej razčistiti odprta vprašanja z državo glede možnosti obnove osrednje enote Mariborske knjižnice.
Knjižnica se je znašla v središču razprav o načinu porabe sredstev CTN, od koder Maribor na podlagi sprejete trajnostne urbane strategije (TUS) pričakuje 17,8 milijona evrov. Medtem ko mestna uprava na čelu z županom Fištravcem meni, da je knjižnica predrag in neustrezen projekt za financiranje s tega naslova, opozicija, vodstvo knjižnice in del javnosti vztrajajo, da je to edini način, da se sploh pride do rešitve za knjižnico.
Za to možnost imajo namreč že vso projektno dokumentacijo, tudi gradbeno dovoljenje imajo že od leta 2014. Za ta projekt je pripravljena prispevati del denarja tudi država. Na predlog stranke SMC je vlada za to rezervirala 2,7 milijona evrov, kar je sicer manj kot leta 2011, ko je država v ta namen obljubljala deset milijonov evrov, a glede na stanje mariborske občinske blagajne še vedno predstavlja pomemben delež.
Mestna uprava in župan menijo, da lahko z manjšimi stroški umestijo osrednjo enoto Mariborske knjižnice v druge prostore, s sredstvi CTN pa izpeljejo druge, prav tako nujne projekte. Namesto že pred leti načrtovane novogradnje na sedanji lokaciji na Rotovškem trgu, ocenjene na več kot 20 milijonov evrov, na občini predlagajo, da se knjižnico preseli v nekdanjo stavbo centra za socialno delo na Taboru in nekdanjo SDK na Trgu Leona Štuklja. Prva stavba je v občinski lasti, zato so že izdelali osnovno dokumentacijo za selitev, ki bi občino stala 1,3 milijona evrov.
Za stavbo na Trgu Leona Štuklja, ki je v lasti države, pa se še dogovarjajo za brezplačen prenos stavbe v občinsko last v zameno za prenos zgradbe, kjer ima sedež policija, v državno last. Kot so povedali na ministrstvu za javno upravo, bi bila menjava možna. “V sklopu urejanja odprtih vprašanj, ki jih imajo državni organi z Mestno občino Maribor, bi bilo stavbo možno prenesti na občino, vendar po ureditvi etažne lastnine,” so povedali. To bi po njihovih ocenah lahko trajalo kakšna pol leta.
A pri tem načrtu zaenkrat ni možno računati na sofinanciranje s strani države. Sklep, ki ga je vlada sprejela oktobra lani, namreč obljublja sredstva za posege v knjižnico na Rotovškem trgu, ne pa na kakšni drugi lokaciji. Zato je župan prejšnji teden pozval ministra za kulturo Toneta Peršaka, naj vlada sprejme nov sklep, ki ne opredeljuje lokacije za podelitev sredstev za knjižnico.
Nekaj dni prej se je tudi osebno sestal s Peršakom, a sestanek ni prinesel nobenega napredka. Zato Fištravec zahteva sestanek še s predsednikom vlade Mirom Cerarjem. “Prav je, da država pomaga pri reševanju prostorske stiske Mariborske knjižnice, ne morem pa sprejeti dejstva, da vlada preferira zelo drag projekt novogradnje, ko v istem trenutku lahko za tri do štirikrat nižjo ceno rešimo prostorsko problematiko knjižnice in istočasno izvedemo še nekatere druge projekte,” je povedal župan.
Prav čakanje na odgovor iz Ljubljane naj bi bil razlog za ponovno prestavitev izredne seje mestnega sveta, na kateri bodo morali svetniki sprejeti odločitev o načinu porabe sredstev CTN. “Odgovor bo podlaga za pripravo projektov, ki bodo sofinancirani s strani mehanizma CTN. Seja je bila prestavljena, saj se s strani države pričakuje še nekatera dodatna pojasnila vezana na financiranje,” so pojasnili na občini.
Najverjetneje se vmesni čas izkorišča tudi za iskanje kompromisa med političnimi strankami v mestnem svetu, saj so njihova mnenja, glede porabe sredstev CTN oziroma reševanja prostorske problematike Mariborske knjižnice, močno deljena.
Vir: STA
Boris Krabonja, humanitarec, Mariborčan predvsem znan po humanitarnih društvih Žvižgač in UP – upornik je tudi tokrat, tako kot običajno, pomagal gospe na invalidskem vozičku. A kmalu je ostal šokiran, saj je gospa svojo invalidnost in kasneje bolezen le zaigrala.
“Gospa se je v oktobru oglasila pri nas in prosila za pomoč. Po papirologiji je bila opravičena do pomoči, zato smo pomagali, toliko bolj, ker je šlo za invalidko na vozičku in mati menda šestih otrok,” pojasnjuje Boris Krabonja. Ko je po treh mesecih obiskal trgovino Sotra, kjer kupujejo prehranske bone, je gospo srečal in takrat ni bila na invalidskem vozičku. Še več, hodila je povsem normalno.
“V trenutku nisem mogel nič, ker sem bil povsem v šoku,” pravi. Gospa ga je po mesecu dni znova kontaktirala in dejala, da ima pljučnico in da bo prišel mož, kljub temu, da je v trgovini takrat bil tudi mož in je bilo tudi njemu jasno, da je Krabonja videl prevaro. “Kljub temu, da je trdila, da ima pljučnico, je prišla v Maribor še isti četrtek in tokrat brez vozička, z masko na ustih s pojasnilom, da se boji okužbe. Mislim, da je rabim pojasniti moje reakcije,” razlaga Krabonja.
Prevara vredna 200 evrov
Ker v društvu UP – pornik pomagajo tistim, ki so pomoči potrebni in ker je gospa dokazovala, da tudi sama potrebuje pomoč, so za njo zbrali 200 evrov. Krabonja pravi, da je ukrepa in da je sam poravnal teh 200 evrov, kolikor je oškodovala ljudi, ki jim pomagajo. “Le s klikom ali dvema na FB bi lahko videl, da je gospa zelo poskočna, je hribolazec, plesalka na mizah itd. In to me je še toliko bolj potrlo, da sem bil tako malomaren ,da tega nisem takoj preveril. Ampak iz napak se učimo,” dodaja Krabonja. Ob tem srečanju je gospe dejal, da je zlorabila njegovo zaupanje in da se z njo nima več kaj pogovarjati.
Gospa kljub pomoči grozila
Ko so se zadeve skristalizirale in je bilo jasno, da gospa želi iztržiti največ kar se da, je svojo nemoč pričela izkazovati z grožnjami. Najprej je grozila s tem, da bo Krabonjo prijavila kriminalistom, “ker menda ona ve, da sem prevarant in da se samo pretvarjam. Nekaj namigov je bilo tudi na temo mojih sinov. Takrat pa sem gospe in njenemu sinu dal jasno vedeti, da samo meter bližine do enega od mojih fantov in svet se bo spremenil,” dogodke pojasnjuje Krabonja.
Ljudje zlorabljajo zaupanje
Ker imajo v društvu UP – ornik vsakodnevno opravka z ljudmi, ki prosijo za pomoč, nas je zanimalo ali se pri tem dogajajo zlorabe in kako pogoste so. Krabonja pravi, da tokratna zloraba zaupanja gospe na invalidskem vozičku ni bila prva. “No pri UP-orniku je bila prva, sam pa sem bil deležen že kakšne prej. Ampak rad bi poudaril, da so te redke in da ne gre potencirati takih odklonov. Ker 99% je res potrebnih pomoči,” je jasen Krabonja.
Kot smo že poročali je minulo soboto, 21. januarja, Pogumni Bistričan ustavil pijanega voznika. Na mariborski policijski upravi so potrdili, da je rumenega Twinga vozil voznik pod vplivom alkohola. “Zoper njega je bil podan obdolžilni predlog na pristojno sodišče, na kraju pa mu je bila prepovedana nadaljnja vožnja“, so zapisali.
Policista sta posredovala na Erjavčevi ulici v Mariboru, ker naj bi omenjeni piani voznik ogrožal ostale udeležence v prometu. S takšnim obvestilom je policiste na kraj poklical Uroš iz Bistrice ob Dravi. “V postopku z voznikom sta policista zaznala očitne znake alkoholiziranosti (močan zadah po alkoholu, nerazumljiv govor), zaradi česar sta mu odredila preizkus alkoholiziranost z indikatorjem alkohola“, so zapisali na Policijski upravi (PU) Maribor. Koliko je “napihal” ne izdajajo, le, da je vozil pod vplivom alkohola. Neuradno pa smo izvedeli, da naj bi dobil 18 kazenskih točk, kar bi lahko utemeljili s tem, da sta mu policista prepovedala nadaljnjo vožnjo.
Vir: Youtube
Bistričan se je nevarno izpostavil, a brez kršitev
Policista v postopku nista ugotovila kršitev prijavitelja, vendar kljub temu vsem udeležencem cestnega prometa svetujejo, “da se ob zaznanih ogrožanjih oz. nezanesljivih ravnanjih drugih udeležencev cestnega prometa ne izpostavljajo nevarnosti, ampak o tem takoj obvestijo Policijo na telefonsko številko 113.” Po telefonu pa naj posredujejo čim več konkretnih informacij, denimo o barvi in tipu avtomobila, natančni lokaciji dogodka in smeri vožnje.
Predstavniki finančnega ministrstva in združenj občin so danes nadaljevali pogovore o dvigu povprečnine za letos in leto 2018. Na mizi so bili izračuni, na katerih sta obe strani utemeljili svoje predloge. Po navedbah ministrstva so se glede letošnjega leta zelo zbližali, medtem ko je razkorak v izračunih za prihodnje leto še večji.
Slika je simbolična
Vnovični pogovori z občinami o višini povprečnine so posledica dogovora z javnim sektorjem, katerega finančne posledice so ocenjene na 56 milijonov evrov v letošnjem letu. Za toliko naj bi se povečali izdatki za plače in druge stroške dela v javnem sektorju, del tega bremena pa bo odpadel tudi na občine.
A so glede tega, kolikšen delež od skupnega povečanja bodo nosile občine, še razhajanja. Kot je pojasnil predsednik Združenja občin Slovenije (ZOS) Robert Smrdelj, so sami preračunali, da bo ta delež več kot 10-odstotni, medtem ko vladni izračuni govorijo o osmih odstotkih. Še večji, okoli 15-odstotni pa bo po Smrdeljevih besedah delež občin pri dodatnih stroških za plače zaposlenih v plačni skupini J, kjer bo povišanje največje.
Smrdelj je pojasnil, da so podali kompromisni predlog, s katerim bi upoštevali, da bo dodatnih stroškov v javnem sektorju v breme občin za 12,5 odstotka, kar pri skupnem povišanju za 56 milijonov evrov pomeni sedem milijonov evrov. V skladu s predlogom bi se povprečnina letos zvišala za 3,5 evra, torej s sedaj določenih 530 evrov na 533,5 evra na prebivalca.
Ministrstvo je na prejšnjem sestanku predlagalo, da bi povprečnino določili v višini 532,4 evra, v sporočilu po današnjem srečanju pa ugotavlja, da so zelo zbližali stališča in so zdaj narazen še za približno milijon evrov. Drugače pa je pri predlogih za prihodnje leto, kjer da je po navedbah ministrstva razkorak še večji. Ministrstvo je za leto 2018 predlagalo zvišanje povprečnine za osem evrov (na 544 evrov), občine pa za dobrih 11 evrov (na 547 evrov).
V ZOS so sicer prvotno predlagali, naj se povprečnina za letos poviša za 5,6 evra na 535,6 evra na prebivalca in za leto 2018 za 9,1 evra na 545,1 evra.
Predstavniki Skupnosti občin Slovenije (SOS) so medtem na današnjem sestanku opozorili, da je težava tudi v tem, da občine že nekaj let ne prejemajo povprečnine v višini, ki bi jim pripadala. Kot sta ob tem poudarila Marjan Kardinar in Ivan Žagar iz SOS, država kljub zavezi, da občinam ne bo nalagala novih zakonodajnih nalog, sprejema ali pripravlja takšno zakonodajo in predloge, ki bodo občinam povzročili stroške, ne da bi za te naloge zagotovila dodatna sredstva. Takšni so predlogi nove prostorske in gradbene zakonodaje, pa tudi novi predpisi na področju socialnega varstva, so sporočili iz skupnosti.
Žagar, mariborski župan Andrej Fištravec in tudi direktorica mestne uprave ljubljanske občine Jožka Hegler so izpostavili, da so izračuni ministrstva za finance linearni, medtem ko odhodki občin niso. Med občinami namreč zaradi različne koncentracije javnih zavodov, v katerih plače izplačujejo občine, prihaja do velikih razlik na ravni odhodkov za plače. Tako je različno tudi število zaposlenih, ki se jih dotika odprava anomalij in drugi ukrepi, so še zapisali v SOS.
Kot so še sporočili, je ministrica za finance Mateja Vraničar Erman povedala, da se teh razlik na ministrstvu zavedajo, sprejela pa je tudi relevantnost argumenta, vendar mandat za pogovore obsega le spremembe zakona o izvrševanju proračunov s spremenjeno višino povprečnine vsaj za leto 2017. Povedala je tudi, da bi takšne razprave bilo treba opraviti v sklopu pogovorov o predlogu zakona o financiranju občin, ki je trenutno v javni razpravi, saj je vprašanje sistemsko, so navedli v SOS.
Kot so medtem zapisali na ministrstvu, so se danes dogovorili, da nadaljnji sestanki v tej fazi niso potrebni in da bo ministrstvo o svojem stališču do zadnjega predloga občin združenja obvestilo pisno.
Vir: STA
Za socialno ogrožene krajane Ruš, Bezene, Martnice in Lobnice so tokrat pripravili 90 prehrambenih paketov. Razdelili jih bodo jutri, 25. januarja. od 13h dalje. 27 krajanov in krajank, ki so na seznamu Centra za socilano delo Ruše, a paketov ne morejo prevzeti sami, pa bodo še danes obiskali na domu.
Vir: shutterstock
Tokrat bodo razdelili več paketov kot običajno, “ker vemo, da je januar kritičen. Prazniki so bili…“, je s sočutjem razlagala Hedvika Potočar, predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa (KORK) Ruše. Za prevzem paketa, je treba pokazati dokumentacijo Centra za socialno delo Ruše. Preverite na spodnji sliki obvestila.
Vir: Facebook
“Do porabe zalog” je odsev krute realnosti
Zaradi zgoraj zapisane fraze, se je med ljudmi in na družabnem omrežju Facebook pojavilo nekaj kritik, češ, da to lahko napišejo trgovci, da za prevzem teh paketov ne bi smelo veljati “kdor prej pride, prej melje” in podobno. Potočarjeva odgovarja, da so eno želje, drugo pa kruta resničnost:
“Verjemite, da so vsi, ki čakajo v vrsti, upravičeni do paketa (podlaga odločba DSP ali vabilo CSD, slednji v večini primerov nimajo DSP, a potrebujejo pomoč). Predstavljajte si, da čakate v vrsti ½ ure ali več in ko pridete na vrsto vam prostovoljka reče (čeprav imate dokument): »Ne, vi pa ne morete dobiti paketa, temveč oni drugi, samo še žal ni prišel”, ali pa »ti paketi so pa rezervirani za tiste, ki jih bolj potrebujejo kot vi«??? Kdo smo, da si lahko jemljemo pravico v svoje roke in sprejemamo takšne odločitve? Postavite se v kožo prostovoljca, ki v neogrevanih in odprtih prostorih pri konkretnem temperaturnem minusu čaka, da bo še kdo prišel, čeprav so že vsi paketi pošli???” V želji, da bi pomagali še več ljudem, ki so v stiski, pa Potočarjeva še dodaja, naj tisti, ki vedo za kakšen primer, obvestijo pristojne.
V enem izmed praznih prostorov mariborskega gradu nastaja Grajska kavarna. Kot je pojasnila direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor Mirjana Koren, gre za njihov projekt, ki bo Muzeju predstavljal novi vir prihodkov, obiskovalcem (Muzeja in mesta) pa nudil dodatni prostor za druženje, ob pogledu na Trg svobode.
Pokrajinski muzej že leta “biva” v mariborskem gradu. Zaradi potreb po dodatnem prihodku bodo tam naredili še kavarno. “Iz lastnih sredstev. Pravzaprav iz ostankov svojih presežkov, ker potrebujemo dodatni vir financiranja“, je pojasnila Korenova. Trenutno še ne more napovedati koliko denarja bodo vložili, niti kdaj bo kavarna dejansko nared za sprejem prvih gostov, je pa potrdila, da so predvidene nove zaposlitve. “Ampak ne bomo šli v minus. Bomo pa s tem, ko bomo Muzeju dodali še ta program, zadostili tudi usmeritvam Ministrstva za kulturo, ki od nas zahteva širšo in turistično naravnano ponudbo za obiskovalce“, je še dodala Korenova.
“Odličen prostor”
Mariborski grad je v lasti Mestne občine Maribor. Kavarna sedaj nastaja v istem prostoru, ki je na zadnjih lokalnih volitvah služil kot volilni štab aktualnega župana Mestne občine Maribor Andreja Fištravca, a sam se nove pridobitve očitno veseli. Na svojem Facebook profilu je med drugim zapisal, da bo “odličen prostor, ki sem ga zadnja leta uporabljal le za potrebe volilne kampanje kot volilno pisarno, zaživel tako kot je treba!“
Marko Žula, dosedanji direktor družbe Nigrad, je danes podpisal sporazum o prenehanju poslovodenja Nigrada. Po opravljeni primopredaji poslov je novemu v. d. direktorju Marku Plečku zaželel uspešno nadaljevanje zastavljenega razvoja.
»V zadnjih dveh letih je bilo v domeni stabiliziranja poslovanja družbe narejenega veliko dobrega, toda kljub temu sem se zaradi različnih stališč in v dobro nadaljnjih poslovnih usmeritev odločil, da Nadzornemu svetu predlagam sporazumno prekinitev poslovodenja družbe Nigrad, ki je mojo odločitev soglasno podprl. Želim si, da bi Nigrad prepoznal zastavljeno politiko mednarodnega poslovanja kot svojo pomembno usmeritev tudi pod novim vodstvom. To usmeritev je podprl tudi naš največji lastnik, saj bo omogočala nadaljnji razvoj podjetja tako po izvedbeni kot tudi strokovni plati. V. d. direktorja Marku Plečku želim uspešno delo in nadaljevanje zastavljenega razvoja, kot ga podpirajo večinski lastniki, zaposleni v družbi Nigrad in nenazadnje tudi uporabniki storitev.” S temi besedami se je Žula uradno poslovil od vodenja družbe.
Marko Plečko, vršilec dolžnosti direktorja Nigrada.
Da bi radi prihajali v službo
Novi vršilec dolžnosti Nigrada Marko Plečko pa je napovedal, da bo skušal v podjetje vrniti zaupanje, ki se je skozi čas izgubljalo. “Najbolj enostavno povedano, da zaposleni radi pridejo v službo. Ko bomo to dosegli, bodo zaposleni motivirani, bodo imeli večjo afiniteto do dela in bodo tudi rezultati bistveno boljši,” je dejal. Prvih 6 mesecev v.d.-jevstva naj bi istočasno še naprej vodil Nipo, hčerinsko podjetje Nigrada. Pričakuje sicer, da bodo določene dejavnosti iz Nipe ugasnili ali prenesli na druga podjetja. Ko bo objavljen razpis za direktorja Nigrada pa se bo nanj zagotovo prijavil: “Mislim, da tudi izpolnjujem vse pogoje“, je še povedal Plečko.
Trgovska družba Lidl Slovenija bo letos v Mariboru testno odprla mednarodni servisni center, ki bo nudil administrativno podporo vsem oddelkom nabave znotraj mednarodne trgovske skupine. Zaradi širitve aktivnosti naj bi na novo zaposlili okoli sto ljudi.
Lokacije za novi center še niso dokončno izbrali, bo pa z njegovo vzpostavitvijo Maribor postal središče poslovanja za partnerje 25 držav, kar je po mnenju direktorja nabave v Lidlu Slovenija Andreja Vouka izjemna potrditev: “Zelo smo ponosni predvsem na to, da je skupen servisni center prvi tovrsten znotraj Lidlove skupine in bomo v Sloveniji kot prvi dobili priložnost vzpostaviti tak center, ki si ga bomo delili s kolegi iz 25 držav.” Z odprtjem mariborskega centra naj bi namreč še utrdili svoj položaj in ugled znotraj (mednarodne) skupine, ki ima sedež v Nemčiji, trenutno pa je prisotna v 30 državah po svetu.
Sto zaposlitev v roku dveh let
Prve nove sodelavce bodo zaposlili že v naslednjih mesecih, trenutno pa iščejo predvsem referente za upravljanje nabav. Ekipo bodo v več časovnih intervalih krepili vse do konca leta 2017. Kot so zapisali na njihovi (karierni) razpise objavljajo januarja in julija.
Vir: STA
