Mariborski župan Andrej Fištravec se je vendarle odločil ukrepati v zvezi z ravnanjem njegovih najožjih sodelavcev glede primera vodje kabineta Marjete Krištofič Jamnik, ki naj bi na lastno pest uničila del dokumentacije pri enem od javnih naročil. Začasno je njej, pa tudi direktorju mestne uprave Damjanu Lahu, odvzel del pooblastil. 

Kot so sporočili iz mariborske občine, je župan skupaj s pravnim pooblaščencem občine, odvetniško pisarno Zečević, že v ponedeljek opravil nekaj razgovorov z zaposlenimi. Pogovoril se je tudi z v.d. direktorja mestne uprave Damjanom Lahom in nato še s pooblaščencem. Po izteku dopusta podžupanje Melite Petelin, pa se bo pogovoril še z njo. Fištravec je nato na kolegiju župana obvestil sodelavce, da je na osnovi doslej zbranih informacij od srede naprej in ves čas vodenja postopka s strani pooblaščenca Krištofič Jamnikovi in njeni sodelavki Maruški Dvoršak prepovedal sodelovati v postopkih javnega naročanja, vodja kabineta pa do nadaljnjega ne sme biti niti odredbodajalka za proračunske postavke na področju, ki zadeva župana in njegov kabinet.

Del pooblastil odvzel tudi Lahu

Mariborski župan je za ta čas tudi preklical kadrovsko pooblastilo Lahu. Ko bodo znane ugotovitve pooblaščenca in njegovi predlogi ukrepov, pa bo poskrbel za zagotovitev zakonitega delovanja občine in za zaščito integritete zaposlenih.

Župan izvedel zadnji

Spomnimo, da je za domnevno sporno ravnanje Krištofič Jamnikove je Fištravec izvedel kar na seji mestnega sveta, ko je o tem direktorja mestne uprave povprašal opozicijski svetnik Željko Vogrin. Ta je informacije potrdil in povedal, da je visoki uslužbenki mestne uprave že izrekel opomin pred izredno odpovedjo delovnega razmerja, hkrati pa so jo kazensko ovadili. Ovadbo je brez njegove vednosti in čeprav je bil sam prisoten podpisala podžupanja, ki je trenutno na dopustu. Krištofič Jamnikova naj bi po poročanju Večera pri obdelavi naročila posla s podjetjem Press Clipping odstranila del pripomb, ki jih je k dokumentaciji podal občinski urad za finance. Vrednost naročila je bila 19.600 evrov, kar je nekaj pod zakonsko vrednostjo 20.000 evrov, pri kateri mora biti podjetje izbrano s postopkom javnega razpisa.

Skupina HSE je leto 2015 končala s 480,1 milijona evrov čiste izgube (leto prej 35,7 milijona evrov), kar je sicer posledica slabitev in odpisov sredstev, terjatev in zalog za 484 milijonov evrov (72 milijonov evrov v 2014), večina se jih nanaša na Teš. Brez slabitev bi skupina HSE leto končala s 40,4 milijona evrov dobička iz poslovanja.

graf razmerja med HSE in TEŠ, foto: STA

Holding Slovenske elektrarne (HSE) je na ravni skupine ob tem ustvaril 1,2 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je tri odstotke manj kot leta 2014, izhaja iz poročila o poslovanju v letu 2015, objavljenem na spletni strani HSE.

Izguba iz poslovanja se je lani ustavila pri 443,6 milijona evrov, potem ko je leto prej znašala 8,1 milijona evrov. Medtem je skupina pred obrestmi, davki, odpisi in amortizacijo leta 2015 zabeležila 121,6 milijona evrov dobička, potem ko ga je bilo leto prej za 157,3 milijona evrov.

Družba HSE je lani prvič v zgodovini poslovala z izgubo, in sicer v višini 323,1 milijona evrov. Izguba je posledica slabitev dolgoročnih finančnih naložb v odvisne družbe – brez tega bi družba leto končala s 54,8 milijona evrov čistega dobička. To je sicer manj kot leto prej, ko je bilo dobička za 140,8 milijona evrov.

Čisti prihodki od prodaje so medtem znašali 1,3 milijarde evrov, kar je en odstotek manj kot leto prej. Dobička iz poslovanja je bilo za 50,3 milijona evrov, leto prej 98,2 milijona evrov, dobička pred obrestmi, davki, odpisi in amortizacijo pa za 53,4 milijona evrov (leto prej za 99,6 milijona evrov).

Družba HSE je lani dokapitalizirala Termoelektrarno Šoštanj (Teš) v višini 248,6 milijona evrov s konverzijo finančnih terjatev iz pogodb o prevzemu dolga za poplačilo dobaviteljev opreme za šesti blok in dokapitalizirala Premogovnik v višini 71,6 milijona evrov s stvarnim vložkom z izločitvijo opreme in konverzijo terjatve iz naslova kreditnih pogodb v skupni višini 37,6 milijona evrov in 34 milijonov evrov denarnega vložka.

HSE je poleg dokapitalizacije Teša in Premogovnika Velenje zagotovil tudi dodatna likvidnostna sredstva v obliki dolgoročnih kreditov za pokrivanje investicijskih (dokončanje šestega bloka) in finančnih izdatkov, in sicer Tešu 116,8 milijona evrov in Premogovniku 6,1 milijona evrov. Z danimi posojili so tako zagotovili vzdržno likvidnostno situacijo omenjenih družb.

Teš je sicer leto 2015 končal s 459 milijonov evrov čiste izgube (leto prej 89,3 milijona evrov), Premogovnik Velenje pa z 69,9 milijona evrov (leto prej 36,1 milijona evrov).

‘Kokoš, ki nese zlata jajca’, družba Dravske elektrarne Maribor, je lani uspela povečati čisti dobiček, in sicer z 8,5 na 8,7 milijona evrov, Soške elektrarne Nova Gorica pa so leto 2015 končale s 6,2 milijona evrov dobička, potem ko ga je bilo leto prej za 7,4 milijona evrov.

Skupino HSE je lani zaznamovalo obvladovanje likvidnostnega tveganja. “Aktivni odnos do finančnih trgov in razpoložljivost ter zagotovitev ustreznih kreditnih linij, je omogočilo, da je bila likvidnost skupine HSE v letu 2015 nadzorovana in zagotovljena ter s tem likvidnostno tveganje ustrezno obvladovano,” piše v poročilu o poslovanju.

Skupina bo za vzdrževanje likvidnosti še naprej izvajala določene ukrepe: med drugim bodo osredotočeni na prestrukturiranje in razdolževanje, optimizacijo obsega zaposlenih, odprodajo poslovno nepotrebnih sredstev in dejavnosti, načrtovali bodo le najnujnejše investicije v višini prostega denarnega toka z ustreznim donosom na lastniški kapital.

V skupini je bilo konec lanskega leta zaposlenih 3390 ljudi, potem ko jih je bilo leto prej 3671.

Vir: STA

Simon Marčič, Mariborčan, ki je že dvakrat dirkal na najtežji dirki za motorje, Reli Dakar, se je z nami pogovarjal o tem zakaj se je odločil za reli, kako potekajo priprave, pa tudi o tem, koliko stroškov prinesejo tovrstne dirke. Trenutno se pripravlja na Dakar 2017, največja želja pa je, da se z dirke vrne nepoškodovan. 

Simon Marčič, Dakar 2016

1. Zakaj ste se odločili za tekmovanje v dirki Reli Dakar?
Želja po tekmovanju na reliju Dakar je v meni gorela že od otroštva, ko sem pri približno 12-ih letih videl na televiziji Mirana (Stanovnika). Vedno sem želel tudi dirkati z motorji, vendar ko sem bil majhen doma nismo imeli zadostnih sredstev, da bi mi bilo to omogočeno. Tako sem prvi motor dobil pri 17-ih, vendar za resnejše tekmovanje tudi takrat še ni bilo dovolj, zato sem se prebijal skozi številne ekstremne športe, da sem si nabral dovolj sponzorjev in pri 25-ih začel tekmovati v Enduru, kar me je pripeljalo do Dakarja.

2. Kako potekajo priprave na to dirko?
Priprave so razdeljene na trening na motorju, ter kondicijski oziroma vzdržljivostni del. Ker pri nas puščav nimamo treniram po makadamskih poteh, ki so v zadnjih leti tudi stalnica na Dakarju ter raznih enduro poligonih kot naprimer VERD na Vrhniki in motokros progah. Čez leto tekmujem tudi v državnem in Evropskem regionalnem prvenstvu v enduru, pa tudi kakšno motokros dirko odpeljem za trening, čeprav so le te zame prekratke. Vzdržljivost treniram z trenerjem Jernejem Kosom v fitnes centru, kondicijo pa nabiram predvsem na gorskem in cestnem kolesu, kjer “pregonim” nekaj tisoč kilometrov letno. Veliko hodim tudi v hribe in plavam.

Simon Marčič na pripravah za Dakar 2017

3. Kaj je najbolj naporno pri reliju?
Najnapornejše so zagotovo sipine, ki ti poberejo veliko moči.

4. Ali so pomembne tudi psihološke priprave?
Psihološke priprave so vsekakor pomembne, vendar moram priznati, da jim posvečam premalo pozornosti.

Simon Marčič, Dakar 2016

5. Kako dolge so etape na Reliju Dakar?
Etape so dolge od 400km- 1000km. Letos je bila najdaljša 960 km, za 2017 pa še ni povsem znano.

6. Kaj je tisto najboljše pri reliju?
Meni osebno je najlepša narava, ki me napolni z energijo in mi da motiv za naprej ko sem povsem ”podrt”.

7. Lansko leto ste šli na Dakar brez ekipe? Kako bo letos?
Tudi letos bom najverjetneje nastopal brez ekipe, saj si želim zmage v tem razredu, kjer nastopaš brez asistence (malles moto). Seveda pa je vse odvisno od zbranih sponzorskih sredstev, saj asistenca stane med 12.000 in 20.000 evrov.

8. Omeniva še prijavni postopek. Koliko je potrebno plačati za prijavo na tekmo?
Stroški štartnine znašajo 14.800 evrov. V to je vključen ladijski prevoz motorja, hrana ter del bencina. Plačilo je razdeljeno v tri obroke prvega (4000 eur) je potrebno plačati do 15.7.2016, drugega (5000) do 15.9. in preostanek do odhoda ladje 20.11.

9. Kako je s poškodbami. Na prejšnjih dirkah ste imeli nekaj problemov, kakšne so želje za letos?
Do sedaj sem se iz obeh Dakarjev na katerih sem nastopil, 2014 (zlom zapestja) in letos (izpah ključnice in zlom palca) vrnil poškodovan, tako, da si za prihodnje leto želim vrniti predvsem brez poškodb, kar pa seveda niso odrgnine in udarci

Potem ko je Gorica nastope končala že v prvem krogu kvalifikacij za evropsko ligo, pa bosta drevi svoji prvi nalogi v 2. krogu opravila Maribor in Domžale. Mariborčani bodo ob 20. uri v Ljudskem vrtu gostili Levski iz Sofije, Domžalčani pa so odpotovali v Belorusijo, kjer jih ob 19.30 čaka dvoboj s Šahtjorjem iz Soligorska.

Domžalčanom skrbi povzročajo le napake v obrambi ter vprašljivost nastopa Benjamina Morela in Zenija Husmanija. Želijo si napredovanje, tako kot slovenski podprvaki in pokalni prvaki Mariborčani, za katere bo boj z Levskim prvi letošnji evropski preizkus. Tudi oni se soočajo z nekaj zdravstvenimi težavami. Še vedno ni nared Aleksandar Rajčević, Defendi je šele začel s tekaškim treningom, ne bo niti Aljaža Cotmana in Valona Ahmedija. Kljub vsemu trener Darko Milanič verjame, da ima Maribor pravi načrt za napredovanje.

Vir: STA

Na agenciji za okolje opozarjajo, da so od popoldneva možna krajevna neurja z močnimi nalivi, sunki vetra in točo. Ob tem so možni hitri porasti hudourniških vodotokov. Posamezni vodotoki lahko večkrat porastejo in poplavijo na območju pogostih poplav, zlasti vodotoki s povirjem na Pohorju in ostali vodotoki v severovzhodni Sloveniji. Vsi, ki boste v času neurja v Mariboru pa vam Europark prijazno nudi zavetje za vaše jeklene konjičke.

Avtomobile na varno v Europark

Vsi, ki boste v času neurja v Mariboru pa vam Europark prijazno nudi zavetje za vaše jeklene konjičke. Zapisali so: “Da bodo vaši jekleni konjički na varnem pred napovedano točo, ste vljudno vabljeni, da svoje avtomobile danes tudi čez noč parkirate v Europarkovi garaži”.

Izdan rdeči alarm
Na portalu Neurje.si medtem opozarjajo pred močnimi krajevni nalivi z debelejšo točo.

Kot pišejo na portalu, so možni močnejši sunki vetra, “ki lahko na izpostavljenih mestih odkrivajo strehe, raznašajo manjše nepritrjene predmete ter lomijo veje in šibka drevesa.”

Ohladilo se bo

V četrtek bo spremenljivo oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami. Predvsem na Primorskem bodo dopoldne vmes tudi nevihte. Zapihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Proti večeru se bo na zahodu delno razjasnilo. Ohladilo se bo. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, na Primorskem okoli 18, najvišje dnevne od 17 do 21, na Primorskem do 25 stopinj Celzija.

Kot smo že poročali, so člani senata Univerze v Mariboru (UM) odločili, da rektorja Igorja Tičarja ne bodo razrešili, kljub temu, da sta na njegovo razrešitev opozarjala predstavnika Sindikata SVIZ in Visokošolskega sindikata Slovenije. Nadaljevanje Tičarjevega mandata so danes potrdili še na seji Upravnega odbora Univerze  v Mariboru.

Kot smo že pisali, bo rektor nadaljeval z delom. Na seji Senata UM so senatorji namreč podali soglasje k sklenitvi dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja z rektorjem Igorjem Tičarjem do izteka mandatne dobe. Upravni odbor UM pa je danes sprejel sklep, da se rektorju v skladu z odločitvijo senata podaljša pogodba o zaposlitvi.

Rektor pa je ob tem pojasnil, da so mnenja v zvezi z njegovo upokojitvijo in nadaljevanjem zaposlitve, pridobivali na kar treh ministrstvih. Enega izmed članov upravnega odbora je namreč zmotil zapisan sklep Senata UM, v katerem Upravni odbor ni bil omenjen kot organ odločanja. Več v videu:

Rektorju se delovno razmerje podaljša z 10. avgustom 2016 za eno leto. S tem datumom sicer Tičar izpolni tudi pogoje za upokojitev. Bo pa sedaj lahko nemoteno nadaljeval z opravljanjem rektorske funkcije.

Morda vas zanima še:
Igor Tičar ostaja rektor Univerze v Mariboru

Policisti Policijske postaje Maribor so v okolici Maribora na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Mariboru opravili preiskavo stanovanjske hiše. Pri preiskavi so našli posebej prilagojen prostor za vzgojo konoplje in več sadik te rastline.

Prostor je bil oblepljen z ALU folijo, nameščena pa je bila tudi posebna razsvetljava. Našli so 50 sadik konoplje visokih 135 cm, 164 sadik visokih od 40 do 120 cm in 300 gramov posušene konoplje.

Zoper 55 – letnega osumljenca bodo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja Neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru.

Mariborski župan Andrej Fištravec se je včeraj vendarle odločil ukrepati v zvezi z ravnanjem njegovih najožjih sodelavcev glede primera vodje kabineta Marjete Krištofič Jamnik, ki naj bi na lastno pest uničila del dokumentacije pri enem od javnih naročil.

FOTO: STA

Začasno je njej, pa tudi direktorju mestne uprave Damjanu Lahu, odvzel del pooblastil. Po izteku dopusta se namerava pogovoriti še s podžupanjo Melito Petelin.

Krištofič Jamnikova naj bi pri obdelavi naročila enega od poslov z zunanjim izvajalcem odstranila del pripomb, ki jih je k dokumentaciji podal občinski urad za finance. Vrednost naročila je bila 19.600 evrov, kar je nekaj pod zakonsko mejo 20.000 evrov, pri kateri mora biti podjetje izbrano s postopkom javnega razpisa.

Vir: STA

Po zaključku Festivala Lent in Art kampa, v Mestnem parku Maribor pripravljamo festival PoLentni Art Kamp, ki se odvija med 8. julijem in 28. avgustom 2016, ob petkih med 16. in 20., ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 20. uro, na novi lokaciji, na novo urejenih bazenih nad igrali.

Podroben program lahko spremljate v brošuri.

Mariborsko območno združenje Rdečega križa že več kot 60 let organizira poletno letovanje za otroke v počitniškem domu v Punatu na otoku Krk. Kot je ob vrnitvi prve letošnje skupine v Maribor opozoril sekretar območnega združenja Metod Dolinšek, na letovanja iz zdravstvenih in socialnih razlogov iz leta v leto prihaja manj otrok.

Mladinsko letovanje v Punatu je namenjeno otrokom od petega do 16. leta starosti, ki jih v skupine združujejo po starosti, in po besedah Dolinška predstavljajo prerez naše družbe. Na letovanju imajo možnost opazovati druge in spoznati, da so vsi otroci enaki, ne glede na zunanje razlike med njimi.

Letovanja koristna za otroke

“Letovanja imajo poleg koristnih učinkov na zdravje otrok tudi močan vpliv na razvoj različnih sposobnosti mladih. V koloniji namreč poleg uživanja, športa in rekreacije spoznavajo različne načine delovanja v skupinah, kjer je potrebno prilagajanje vsakega posameznika, preko delavnic se oblikuje njihova pozitivna samopodoba, otroci se učijo strpnosti in reševanja težav s pogovorom, kar vse prinesejo iz kolonije nazaj v svoje okolje,” je orisal Dolinšek.

MPD Frankopan Punat

Tovrstna oblika preživljanja počitnic znova postaja eden od pomembnih vzvodov razvoja in oblikovanja otrok in mladostnikov. Vendar v mariborskem Rdečem križu ob tem opozarjajo na velik upad števila otrok, ki so deležni njihovega letovanja, saj se je od začetka krize v letu 2008 do letos zlasti število zdravstvenih napotitev več kot razpolovilo.

Ob tem vse pogosteje opažajo, da starši otrok ne pošiljajo na letovanje, tudi če imajo pravico do sofinanciranja iz virov za socialne napotitve, kar po besedah sekretarja kaže na globok prepad v družbi, ko skrbniki ne vedo več, kaj je koristno za njihove otroke, hkrati pa jim tudi ne morejo zagotoviti niti najosnovnejšega za na morje, kot so oblačila, oprema in žepnina.

Letovanje otrok na Punatu; FOTO: RKS

Za izvedbo letovanj mariborski Rdeči križ letos načrtuje več kot 400.000 evrov, kar za njih predstavlja velik finančni in organizacijski zalogaj, ki pa ga po besedah Dolinška v 61 letih, odkar organizirajo letovanja, uspešno rešujejo vsako leto posebej.

Ker bo letošnje leto finančno še posebej zahtevno, pozivajo vse, da svojim otrokom omogočijo letovanje, bodisi zdravstveno, za katero otroci potrebujejo napotitev svojega pediatra, bodisi socialno, kjer je finančni prispevek odvisen od socialnega statusa in od morebitnega prispevka lokalnih skupnosti. Možno je tudi samoplačniško letovanje. Kot pravi Dolinšek, je še vedno dovolj časa in prostora za letovanje v tretji in četrti izmeni.

VIR: STA

Svet zavoda Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je na seji med drugim obravnaval dodatne programe za skrajševanje čakalnih dob, saj tudi mariborska bolnišnica želi kandidirati za del od skupaj osmih milijonov evrov, ki jih je v ta namen razpisala država. Ob tem so obravnavali še načrtovane ukrepe v. d. direktorja Janeza Lavreta.

Kot je po seji povedala predsednica sveta zavoda Vlasta Kovačič Mežek, so z dosedanjimi predlogi za obvladovanje kriznih razmer po prihodu novega direktorja zadovoljni. Med ukrepi je omenila tudi dogovor sodelovanja z Onkološkim inštitutom Ljubljana, po katerem se bodo od septembra onkološki bolniki severovzhodnega dela Slovenije vendarle lahko zdravili v Mariboru, urejanje razmer zaradi pomanjkanja anesteziologov ter problematike na ostalih, morda manj izpostavljenih oddelkih.

Še naprej sodelujejo z reškimi anesteziologi

V zvezi z usodo nadaljnjega sodelovanja z reškimi anesteziologi je Kovačič Mežkova povedala, da zaenkrat pogodbe še vedno preverjajo, zato dokončnih zaključkov še niso sprejeli in ti še naprej sodelujejo. Ob tem si prizadevajo za intenziviranje sodelovanja s slovenskimi in tujimi anesteziologi preko dodatnih zaposlitev, s čimer bi, kolikor je mogoče, zmanjšali potrebe po pogodbenem sodelovanju in če bo le mogoče, še letos s tem tudi prekinili.

Za zdaj so preko dveh mednarodnih razpisov uspeli zaposliti eno dodatno anesteziologinjo, v postopku pa sta še dva specializanta.

Sicer pa na področju skrajševanja čakalnih dob prioritetno obravnavajo kardiologijo, kjer v hiši sami vidijo možnosti za to. Medtem ko na ortopediji, kjer so čakalne dobe tudi dolge, programa že zdaj ne dosegajo v celoti, a to predvsem zaradi dejstva, da ena operacijska dvorana ne dela zaradi pomanjkanja anesteziologov.

Slika je simbolična

Svet zavoda se je seznanil tudi s poslovanjem UKC Maribor po prvih treh mesecih, ki za to obdobje kaže okoli 640.000 evrov izgube. Vodstvu bolnišnice so naložili, da do septembrske seje, ko bodo obravnavali polletne rezultate, pojasni tudi, na katerih področjih prihaja do največjih odstopanj glede na načrte ter predlaga ukrepe za obvladovanje tveganj.

Lavre je ob tem dodal, da se je moral v mesecu dni od prihoda veliko pogovarjati s predstojniki in zdravniki, vse klinike pa namerava obiskati po dopustih. V teku je razpis za novega predstojnika anesteziologije in po Lavretovih besedah so se že dogovorili za kandidata za omenjeni položaj, ki ga kolegi podpirajo.

“Nekaj izzivov nas čaka pri naraščajočih stroških materiala in zdravil, da jih uokvirimo. Pogoj za uspešno delo pa je predvsem, da zaženemo vse dejavnosti, za katere smo prejeli programe zavarovalnice, pa jih doslej še nismo zagnali,” je dejal prvi mož UKC Maribor in s tem tudi sam spomnil na začetek delovanja radioterapije in obsevanj bolnikov na onkologiji. Lavre je ob prihodu že izvedel nekaj sprememb v upravnem delu, tako da sta v njegovi ekipi dva pomočnika manj.

VIR: STA

Mariborski župan Andrej Fištravec se še ni dokončno odločil o tem, ali vodja njegovega kabineta Marjeta Krištofič Jamnik, ki naj bi na lastno pest uničila del dokumentacije pri enem od javnih naročil, še uživa njegovo zaupanje. Kot je dejal, je takšno ravnanje treba sankcionirati, predvsem pa ga moti, da je o dogajanju izvedel na mestnem svetu.

Kot smo že poročali, je direktor mariborske občinske uprave Damjan Lah prejšnji teden Ovadil vodjo fištravčevega kabineta. Tokrat se je odzval župan sam, ki je izpostavil, da je razočaran nad tem, da je te informacije izvedel zadnji.

Za domnevno sporno ravnanje Krištofič Jamnikove je Fištravec namreč izvedel kar na četrtkovi seji, ko je o tem direktorja mestne uprave Damjana Laha povprašal opozicijski svetnik Željko Vogrin. Ta je informacije potrdil in povedal, da je visoki uslužbenki mestne uprave že izrekel opomin pred izredno odpovedjo delovnega razmerja, hkrati pa so jo kazensko ovadili.

Na lastno pest odstranila dokumente

Krištofič Jamnikova naj bi po poročanju Večera pri obdelavi naročila posla s podjetjem Press Clipping odstranila del pripomb, ki jih je k dokumentaciji podal občinski urad za finance. Vrednost naročila je bila 19.600 evrov, kar je nekaj pod zakonsko vrednostjo 20.000 evrov, pri kateri mora biti podjetje izbrano s postopkom javnega razpisa.

Mariborski župan tudi v današnjem odzivu za medije ni bil preveč konkreten glede svojega prihodnjega ravnanja, je pa dejal, da vodji kabineta, ki to delo opravlja po njegovem pooblastilu, za zdaj teh ni odvzel. Kot je dejal, je sicer za sum storjenega dejanja vedel, ni pa bil seznanjen s sankcijami zoper vodjo kabineta, ki so jih speljali mimo njega.

“Zame sta ključni dve stvari. Da se takšno ravnanje sankcionira ter da razčistimo, zakaj o vsem skupaj nisem bil seznanjen. Vendar še vedno preučujem stvari, zato ne želim vnaprej napovedovati razvoja dogodkov,” je dejal Fištravec in dodal, da za zdaj ni dobil njegove nezaupnice niti direktor mestne uprave Lah, s katerim imata “delovno relacijo“.

Dokončne odločitve ne pričakuje v kratkem, saj da je čas dopustov, sicer pa bi se pred tem rad pogovoril tudi s podžupanjo Melito Petelin, ki je trenutno na dopustu. Slednja je namreč po njegovih besedah spisala sum storitve kaznivega dejanja, zato Fištravca zanima, ali je imela takšna pooblastila, glede na to, da je bil on v tem času prisoten na mestni občini.

VIR: STA

V sproščenem ambientu Dravske ulice, se je v nostalgičnem rockabilly stilu 50-ih odvil prvi KULTfest na Lentu. Pripravili so ga člani Kluba mariborskih študentov. Skozi delavnice, izobraževanja, glasbene nastope in ponudbo milkshakeov so vsak dan Festivala Lent popestrili glasbeno-kulturni program v eni od najstarejših ulic Maribora.

Na KMŠ odru Bilbi in Gregor Stermecki, pod njim pa swing na ulici.

Na Dravski ulici, kjer je stal prvi oder Festivala Lent (nekoč tudi znan Jurčkov oder), so mariborski študentje letos ustvarili novo zgodbo. Nastal je KMŠ oder, kjer so v sproščenem ambientu, z novo, mladostno energijo, nizali akustične večere in številne druge aktivnosti. S programom so “ustavljali” mimoidoče ter (na)polnili ulico.

S KULTfestom so ponudili priložnost mladim, nadobudnim glasbenikom (Filipu Vadnu in Maticu Jerebu, ptujski skupini Smooth Taste, duo Isometric, Sari Hercog, triu Aurora, mladi mariborski skupini IZIWEI, Ursuli & The Five Strings), da s svojimi nastopi poskrbijo za dobro voljo obiskovalcev Festivala. Popoldanski, kulturni program je med obiskovalci zbujal nostalgijo 50ih let in skozi fotografsko delavnico s Simonom Koležnikom, »Tort uro« Marka Breclja, pohodom na Piramido in filmom pod zvezdami, Tattoo izobraževanjem, Kendama in YO-YO delavnico ter Trivia večerom, obiskovalcem ponudil malo svežine ter otroške igrivosti.

Pohod na Piramido.

Po Dravski ulici so odmevale tudi pesmi znane pevke Bilbi (Maje Pihler Stermecki), ki je pripravila akustični koncert skupaj s kitaristom (njenim možem) Gregorjem Stermeckijem. Za komično popestritev programa so poskrbeli impro ligaši Banda ferdamana.

Na KULTfestu se je tudi plesalo na ulici, The SwingBrats so pripravili delavnico swinga. Prvi KMŠ oder pa se je zaključil z nastopom Emilija A.C., mladega Rušana, ki med drugim sodeluje tudi s svetovno znanim Gramatikom.

Ekipa Kluba mariborskih študentov.

Projekt KULTfest se je sicer odvijal že drugič, vendar je bil letos prvič del Festivala Lent, s čimer so mariborski študentje dokazali, da so mladi polni talenta, svežih idej in zagona, da izboljšajo svoj položaj ter “zbudijo nekoliko apatični Maribor“, so zapisali predstavniki Kluba.

Med 24. julijem in 19. avgustom v Sečini organizatorji prirejajo “Poletje v Svečini”.

Podrobnosti si preberite v njihovem napovedniku spodaj.

Sinoči je na seji mariborskega mestnega sveta odjeknila (tudi) novica, da je Damjan Lah, v.d. direktor mestne uprave, kazensko ovadil Marjetko Kristofić Jamnik, vodjo kabineta župana Andreja Fištravca. Kristofić Jamnikova naj bi prirejala oz. uničila del dokumentacije pri enem od naročil.

Na zadevo je opozoril svetnik Željko Vogrin, direktor mestne uprave Damjan Lah pa je njegove informacije potrdil. Več v videu:

Lah je Krištofić Jamnikovi kot disciplinski ukrep že izrekel opomin pred izredno odpovedjo delovnega razmerja. Župan Fištravec pa na vprašanje ali vodja njegovega kabineta še uživa njegovo zaupanje, zaenkrat še ni odgovoril.

Ptujski župan Miran Senčar in rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar sta danes podpisala sporazum o sodelovanju na področju trajnostnega in družbeno odgovornega razvoja.

Univerza v Mariboru je do sedaj že podpisovala sporazume o sodelovanju z občinami iz vzhodne kohezijske regije. Gre zgolj za formalnost, saj univerza sicer že sodeluje z občinami na večih področjih. Tako denimo s ptujsko občino v tem trenutku sodeluje z izdelavo Celostne prometne strategije, v teku pa so tudi delavnice glede arhitekturnih rešitev v starem mestnem jedru.

“Sporazum prinaša formaliziranje dosedanjega dobrega sodelovanja med Mestno občino Ptuj in Univerzo v Mariboru. Sodelovali smo že prej in še sodelujemo na večih področjih. Ptujska občina denimo uporablja veliko fakultet za reševanje nekaterih problemov v mestu,” je pojasnil ptujski župan Miran Senčar. Dodal je, da si želi še več angažiranja lokalne skupnosti in podjetij z Univerzo v Mariboru, saj da bi lahko te možnosti veliko bolj izkoristili.

Vzhodna.si z novim članom

Tako se je tudi ptujska občina pridružila občinam iz vzhodne kohezijske regije, ki bodo sodelovale pri vzpostavitvi portala Vzhodna.si.

“Univerza deluje kot povezovalni člen. Želimo si združiti celotno vzhodno kohezijsko regijo, saj nekdo mora to delati. Pri nas namreč ni pokrajin, lahko pa kljub temu delujemo v tem smislu. Skupaj smo močnejši in to je tista osnovna ideja, če hočemo delovati kot regija. Nobena občina ni sama sebi namen, zato moramo gledati kako bi se dvignili v razvoju,” pravi rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar.

Meni, da je vzhodna kohezijska regija podhranjena tako finančno, kot tudi kadrovsko, zato pa da lahko veliko naredimo tudi sami. “Imamo pa tudi to možnost ali pa sredči, da je evropska skupnost dala na razpolago določena sredstva za razvoj regiji in tukaj želimo participirati ter jih tudi pametno regionalno uporabiti,” je dodal Tičar.

Koliko sredstev bo dobila vzhodna kohezijska regija ni znano, Tičar pa je dejal, da se bodo številke gibale okrog 50 oziroma 60 odstotkov sredstev namenjenih razvoju.

V mariborskem Mestnem parku spet raste vrba, zraven nje pa stoji prenovljen peskovnik. Z novo vrbo so nadomestili 100-letnico, ki jo je uničil žledolom, s peskovnikom pa naredili korak bližje k uresničitvi slogana “otrokom prijazno – zeleno okolje“.

S prsti so risali v pesek in “gradili” gore.

Peskovnik in okolico so prvi preizkusili otroci, ki so se danes udeležili ustvarjalnih delavnic na Zvezi prijateljev mladine Maribor.

Otroci so zalili vrbo.

V projektu »Mestni park: Otrokom prijazno – zeleno okolje”, ki sledi zastavljeni strategiji projekta »Otrokom prijazno Unicef-ovo mesto Maribor«, so združili moči Mestna občina Maribor, UNICEF Slovenija, Hortikulturno društvo Maribor, Snaga d.o.o, in Podravsko gozdarsko društvo. Uradni »prerez traku« so tako izvedli Zdravko Luketič, podžupan MOM, Borut Ambrožič, komisar projekta “Otrokom prijazno Unicef-ovo mesto Maribor, Zvonka Letonja, predsednica Hortikulturnega društva Maribor, Cveto Žalik, direktor SNAGA d.o.o in Jožef Mrakič, predsednik Podravskega gozdarskega društva.

Prerezali so trak.

Z namenom celostnega pristopa k reševanju problematike Mestnega parka, so že oktobra 2015 na Mestni občini Maribor (MOM) imenovali delovno skupino, v katero so vključeni predstavniki petih organov mestne uprave in Snage d.o.o. (kot izvajalci gospodarske javne službe, ki so dobili koncesijo za urejanje javnih zelenih površin, tudi Mestnega parka, za obdobje 15 let). Cilj dela delovne skupine skupaj z obema zavodoma je je izdelava dolgoročnega upravljavskega načrta in ustrezna novelacija odloka o varovanju parka v ožjem in širšem območju, ki bi primerno opredeljevala način uporabe in razvoj parka.

Delovna skupina bo predvidoma do konca leta 2016 pripravila načrt upravljanja Mestnega parka, ki bo razdeljen na cone in bo obsegal sedem sklopov: rastline, vodne površine, utrjene površine, urbana oprema, meteorne kanalizacije, objekti in razsvetljava. Na predlog Urbanistične komisije se bo delovna skupina razširila, pri čemer bodo poleg članov delovne skupine MO Maribor in Snage d.o.o., še predstavniki Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju ZVKDS) in Zavod RS za varstvo narave (v nadaljevanju ZRSVN), arboristka, krajinski arhitekt in arhitekt (slednja dva na predlog stanovskih združenj).

O projektu »Mestni park: – Otrokom prijazno – zeleno okolje”
Projekt je nastal kot idejna zasnova vodje projekta Boruta Ambrožiča, ki je hkrati komisar/vodja projekta »Otrokom prijazno Unicef-ovo mesto Maribor« in predsednik Nadzornega odbora Hortikulturnega društva Maribor. Slednje kot najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji, že 148 let udejanja svoje poslanstvo ohranjanja in varovanja narave v Mestni občini Maribor in okoliških občinah. Mestnega parka in mnogih zelenih predelov mesta Maribor najbrž ne bi bilo brez njihove vizije.

Kot da včerajšnji “viharji” niso bili dovolj, je danes kot strela z jasnega neba javnost razburila še ena “nevihta”. Le dve uri in pol pred zasedanjem mestnih svetnikov, je Stojan Auer (tudi v naše uredništvo) poslal elektronsko sporočilo z naslovom “Sindikat in Svet Nigrada podprl zahtevo LPR!“. Marko Žula pravi, da informacija ni resnična.

Informacijo smo preverili na Nigradu, kjer so povedali, da gre za potegavščino. Drago Buček, predsednik sindikata delavcev Nigrada: »O tej temi nismo ne odločali ne glasovali, v zvezi s tem nismo sprejeli nobenega sklepa.« Marko Žula, direktor Nigrada je pojasnil, da “informacija o podpori mojemu odpoklicu s strani Sveta delavcev in Sindikata Nigrad ni resnična”.
Stojan Auer pa trdi, da naj bi oba zbora zaposlenih družno sprejela sklep, da “če bo župan upošteval zahtevo LPR po krivdni razrešitvi Marka Žule, bosta oba predstavnika delavcev v nadzornem svetu Nigrada glasovala za njegovo razrešitev,” nam je potrdil po telefonu.
Podrobnosti še preverjamo…

DOPOLNJENO 7.7.2016 OB 15.26
Pred nekaj minutami smo v uredništvo prejeli zapisnik seje sveta delavcev Nigrada, iz katerega je razvidno, da so v povezavi z drugo točko dnevnega reda “Razgovor o aktualni situaciji v podjetju” sprejeli sklep, s katerim vodstvo podjetja pozivajo k predložitvi sezama prijav na razpise (v letošnjem letu). Zapisnik objavljamo v celoti.