Danes so bila na sporedu teniškega turnirja Infond open v Mariboru četrtfinalna srečanja, v katerih so nastopile kar štiri slovenske igralke in dve sta se uvrstili v polfinale. Tam bosta v soboto zaigrali Manca Pislak in Nina Potočnik.

Vsa srečanja je motil ekstremno močan veter, ki se je umiril šele pozno popoldan. V prvem srečanju dneva se je Manca Pislak pomerila s prvo nosilko, Slovakinjo Kristino Schmiedlovo. Pislakova se je uspešno prilagodila vremenu, pa tudi utrujenost od dolgega srečanja v osmini finala se ji ni poznala. Odigrala je osredotočeno in nepopustljivo ter tako prisilila 500 mest višje uvrščeno nasprotnico k tvegani igri. Skoraj tri ure dolgo srečanje je dobila v podaljšani igri tretjega niza z izidom 6:7, 6:2 in 7:6.

Sledilo je srečanje dveh igralk s štajerskega konca, 20-letne domačinke Eve Zagorac in dve leti mlajše Ptujčanke Nine Potočnik. Obe sta imeli precej težav z neprijaznim vetrom, s katerim se je bolje spoprijateljila Potočnikova in slavila v dveh nizih s 6:4 in 6:1.

Zadnja od Slovenk je na centralnem igrišču nastopila 18-letna domačinka Saša Klaneček, ki je imela izredno težko nalogo, saj se je pomerila s šesto nosilko, Ukrajinko Mariano Zakarljuk. Slovenka je še enkrat prikazala borbeno in nepopustljivo igro ter bila zares blizu presenečenja. Po izgubljenem prvem nizu je prevzela pobudo in dobila drugi niz, v finišu srečanja pa so odločile izkušnje nasprotnice, ki je odločilne žoge odigrala bolj zbrano in zmagala s 6:3, 1:6 in 6:4.

Finale dvojic sta dobili Nastja Kolar in Britanka Francesca Stephenson, ki sta s 5:7, 6:0 in 10:3 ugnali Polono Reberšak in Gabrielo Talabo.

Vir: STA

Sinoči so predstavili sedmo v vrsti postavljanja umetniških klopi v sklopu projekta “Zgodbe o klopeh in ljudeh”. Ta stoji pred Andragoškim zavodom Maribor. Gre za avtorsko delo akademskega slikarja Tomaža Plavca s Ptuja. Klop je poimenoval Kaluma. Ime, kakor tudi materiali, pa niso naključno, temveč pomensko izbrani.

Kal-uma kot kaljenje uma, kar počno na ljudski univerzi. Kal-UMa kot kalitev umetnosti ali umetnika, nenazadnje pa še kALUMa. V imenu je torej “skrit” tudi aluminij, material, ki ga zelo pogosto uporablja Plavec (odliva ga sam, sicer pa tudi sodeluje s podjetjem Talum iz Kidričevega).

Klop je sestavljena iz treh delov
– nog ali temeljev, ki jih je Plavec oblikoval iz stisnjenih aluminijastih pločevink
– masivne hrastove deske (sedala), lesa, ki je star približno enako kot stavba, v kateri je Andragoški zavod (t. j. 90 let)
– glav, ki so “zrastle” skozi hrast; te so (na eni strani) značilno avtorjevo delo, saj se Plavec veliko ukvarja z oblikovanjem figur in obrazov (tudi te je odlil sam), na drugi pa seveda (spet) simbol uma, mislečih… Umetniška klop iz aluminija in lesa tako združuje staro in reciklirano z novo-nastajajočim in modernim. S tem simbolizira tudi medgeneracijsko povezovanje, na kar so na Andragoškem zavodu še posebej ponosni.

Svečano odkritje sedme v vrsti umetniških klopi, je bilo hkrati del in nadaljevanje Parade učenja ter Tedna vseživljenjskega učenja, ki ga organizirajo predstavniki Andragoškega zavoda.

Otvoritev na ploščadi ob ljudski univerzi sta z glasbenimi točkami popestrila Urška Gajšt (vokalistka) in Igor Bezget (kitarist in avtor jazz ter etno glasbe).

Ljubitelji košarke so včeraj lahko pokazali svoje spretnosti z žogo. Odvila se je namreč Europarkova ulična košarka za osnovnošolce in srednješolce.

Ulična košarka je igra dveh trojk na en koš, kjer je najpomembnejše pravilo fairplay – poštena igra, saj si igralci tekmo sodijo sami. Ob igrišču je tudi nadzornik, ki tedaj, ko se ekipi ne moreta sporazumeti, sprejme dokončno odločitev. Vsaka ekipa šteje štiri igralce, tekmo pa igrajo trije.

Najboljše tri ekipe iz vsake kategorije so prejele medalje in se uvrstile na finalni turnir

Vsi udeleženci turnirja so prejeli majice Europarka, vsaka ekipa pa košarkarsko žogo, s katero se igrajo tekme. V Europarku so poskrbeli tudi za zabavo med posameznimi tekmami, saj so se obiskovalci lahko preizkusili v metu trojk, čakale pa so jih tudi različne igre presenečenja s praktičnimi nagradami. Za plesno doživetje so poskrbele plesalke plesne šole Sebastian, zagnane košarkaše pa je pozdravil tudi pevec in plesalec Sebastian. »Dan je bil zelo zabaven z zdravo mero tekmovalnosti. Še posebno za mlade je šport izjemnega pomena, saj jih uči discipline, vztrajnosti ter odgovornosti. Združili smo prijetno s koristnim, zato si želimo podobne dogodke izvajati tudi v prihodnje,« je povedala Simona Mandl, center managerka Europarka.

Dan je minil v prijetnem športnem vzdušju

Po Europarkovem košarkarskem dogodku se turnir seli naprej v druga nakupovalna središča. Najprej bodo mladi svoj talent lahko pokazali 17. junija v Citycentru Celje, sledila pa bo še Ljubljana.

DZ je danes sprejel novelo zakona o letalstvu, s katero se bo dodeljevanje državne pomoči javnim letališčem uskladilo s pred časom sprejetimi novimi smernicami EU na tem področju. S tem se bo omogočilo nemoteno obratovanje letališč, ki potrebujejo pomoč države. Konkretno gre za letališči Portorož in Maribor.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Če se obratovanje javnega letališča ne more zagotoviti v tržnih pogojih, bo novela zakona letališčem omogočila, da skladno s smernicami EU o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom pridobijo dovoljeno državno pomoč. Pomoč za tekoče poslovanje sicer načeloma pomeni zelo izkrivljeno obliko pomoči in se lahko odobri le v izjemnih okoliščinah.

Nove evropske smernice so začele veljati 4. aprila 2014 in predvidevajo možnost dodeljevanja pomoči letališčem v desetletnem obdobju, je dopoldne v razpravi povedal Klemen Grebenšek z ministrstva za infrastrukturo. Po 4. aprilu 2024 pa bodo morala biti vsa letališča sposobna v celoti kriti stroške za svoje delovanje.

“V Sloveniji sta dve letališči, ki sta v kar precejšnji finančni stiski, in sicer letališče Portorož in Maribor. Obe sta državno pomoč že prejemali v preteklosti, s sprejetjem zakona pa jo bosta lahko še naprej,” je povedala Marjana Kotnik Poropat (DeSUS).

Letališči sta sicer v različnih položajih. V Portorožu je infrastruktura v lasti različnih pravnih oseb, večina pa je občinska, medtem ko je letališče v Mariboru praktično v celoti last države, upravlja pa ga podjetje v zasebni lasti.

V Sloveniji lahko letališča v skladu z veljavnim zakonom o letalstvu obratujejo samo v pogojih gospodarske javne službe, kar pa v sedanjih tržnih razmerah po oceni vlade ne zadošča. Ta oblika izvajanja storitev jim namreč ne daje možnosti enakopravnega ekonomskega razvoja, kot ga imajo primerljiva letališča v Evropi, ki takšnih omejitev nimajo.

Zato se bo z novelo zakona uvedlo nove statusne oblike za letališča, in sicer bodo lahko obratovala tudi pod pogoji v razmerjih javno-zasebnega partnerstva. S tem se bo povečal prispevek regionalnih letališč k izboljšanju mobilnosti in medregionalne povezanosti ter tudi k privlačnosti regij, kar je pomembno predvsem za področje turizma, so prepričani na ministrstvu za infrastrukturo.

Tej rešitvi so ostro nasprotovali poslanci ZL, ki so noveli zakona tudi edini od poslanskih skupin odrekli podporo. “Novela zakona ni nič drugega kot nadaljevanje privatizacije letališč,” je dejal Luka Mesec. Spomnil je, da se za nakup Aerodroma Portorož zanima srbski poslovnež Miodrag Kostić in medtem ko letališče v sedanji obliki javne službe posluje brez ustvarjanja dobička, pa bo vlada kupcu višje donose omogočila z javno-zasebnim partnerstvom.

Vir: STA

DZ je danes sprejel novelo zakona o letalstvu, s katero se bo dodeljevanje državne pomoči javnim letališčem uskladilo s pred časom sprejetimi novimi smernicami EU na tem področju. S tem se bo omogočilo nemoteno obratovanje letališč, ki potrebujejo pomoč države. Konkretno gre za letališči Portorož in Maribor.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Če se obratovanje javnega letališča ne more zagotoviti v tržnih pogojih, bo novela zakona letališčem omogočila, da skladno s smernicami EU o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom pridobijo dovoljeno državno pomoč. Pomoč za tekoče poslovanje sicer načeloma pomeni zelo izkrivljeno obliko pomoči in se lahko odobri le v izjemnih okoliščinah.

Nove evropske smernice so začele veljati 4. aprila 2014 in predvidevajo možnost dodeljevanja pomoči letališčem v desetletnem obdobju, je dopoldne v razpravi povedal Klemen Grebenšek z ministrstva za infrastrukturo. Po 4. aprilu 2024 pa bodo morala biti vsa letališča sposobna v celoti kriti stroške za svoje delovanje.

“V Sloveniji sta dve letališči, ki sta v kar precejšnji finančni stiski, in sicer letališče Portorož in Maribor. Obe sta državno pomoč že prejemali v preteklosti, s sprejetjem zakona pa jo bosta lahko še naprej,” je povedala Marjana Kotnik Poropat (DeSUS).

Letališči sta sicer v različnih položajih. V Portorožu je infrastruktura v lasti različnih pravnih oseb, večina pa je občinska, medtem ko je letališče v Mariboru praktično v celoti last države, upravlja pa ga podjetje v zasebni lasti.

V Sloveniji lahko letališča v skladu z veljavnim zakonom o letalstvu obratujejo samo v pogojih gospodarske javne službe, kar pa v sedanjih tržnih razmerah po oceni vlade ne zadošča. Ta oblika izvajanja storitev jim namreč ne daje možnosti enakopravnega ekonomskega razvoja, kot ga imajo primerljiva letališča v Evropi, ki takšnih omejitev nimajo.

Zato se bo z novelo zakona uvedlo nove statusne oblike za letališča, in sicer bodo lahko obratovala tudi pod pogoji v razmerjih javno-zasebnega partnerstva. S tem se bo povečal prispevek regionalnih letališč k izboljšanju mobilnosti in medregionalne povezanosti ter tudi k privlačnosti regij, kar je pomembno predvsem za področje turizma, so prepričani na ministrstvu za infrastrukturo.

Tej rešitvi so ostro nasprotovali poslanci ZL, ki so noveli zakona tudi edini od poslanskih skupin odrekli podporo. “Novela zakona ni nič drugega kot nadaljevanje privatizacije letališč,” je dejal Luka Mesec. Spomnil je, da se za nakup Aerodroma Portorož zanima srbski poslovnež Miodrag Kostić in medtem ko letališče v sedanji obliki javne službe posluje brez ustvarjanja dobička, pa bo vlada kupcu višje donose omogočila z javno-zasebnim partnerstvom.

Vir: STA

V ponedeljek, 27. junija prirejajo Dan odprtih vrat Turistično informacijskega centra (TIC) Maribor, to soboto 18. junija pa Dan odprtih vrat Destinacijske trgovine Art mi je Mar.

Zraven ponudbe TIC-a, ki je v upravljanju Zavoda za turizem Maribor – Pohorje, se bodo mestu Maribor predstavili tudi kot regionalna turistična organizacija, in sicer v sodelovanju z partnerskimi občinami, Štajersko turistično zvezo, društvi, ponudniki in drugimi.

Dan odprtih vrat TIC-a Maribor se bo odvil v počastitev 10. obletnice TIC-a na lokaciji Partizanska cesta 6a. V preteklih 10 letih je TIC obiskalo več kot 200.000 obiskovalcev.

V teh dneh pa svoj 2. rojstni dan praznuje tudi Destinacijska trgovina na Gosposki ulici 7; ob tej priložnosti 17. in 18. junija pripravljajo pester dnevni program. Destinacijsko trgovino je sicer v dveh letih njenega obstoja obiskalo več kot 20.000 ljudi.

Kriminalisti in policisti v več krajih po Sloveniji opravljajo hišne preiskave zaradi prepovedanih drog. Na območjih upravnih enot Maribor, Murska Sobota, Celje in Ljubljana poteka 19 hišnih preiskav. Doslej so pridržali 13 oseb.

Hišne preiskave opravljajo murskosoboški kriminalisti in policisti, ki preiskujejo kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ter omogočanja uživanja prepovedanih drog.

FOTO: Policijska postaja Maribor I

Doslej so prostost odvzeli 13 osebam, ker so zanje podani priporni razlogi. V predkazenskem postopku bodo zoper osumljene zbrali še dodatna obvestila in jih privedli k preiskovalnemu sodniku. Ob tem so na Policijski upravi Murska Sobota napovedali, da bodo več informacij posredovali po končani preiskavi v prihodnjih dneh.
Vir: STA

V Odboru 2015 zaradi hujših kršitev človekovih pravic in nespoštovanja pravne države, zahtevajo odstop ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar.

V Odboru 2015 pišejo, da je slovenska javnost bila že preko medijev obveščena o nezakonitem početju kriminalistov, ki so študentu Dejanu Ornigu naročili, da na nezakonit način pridobi spletno komunikacijo 300 ljudi, ki so se policiji ali morda njemu samemu zdeli sumljivi. “Takšno početje je brez odredbe sodišča strogo prepovedano oziroma kaznivo, česar se zaveda tudi Ornig,” pišejo v odboru.

Javnost in pristojne so v odboru večkrat obveščai o nezakonitem delu policije, tudi v primerih zopet Franca Kanglerja. V medijsko najbolj razvpiti zadevi “Radarji” je namreč prišlo do nezakonitega kopiranja elektronske pošte vseh zaposlenih na Mestni občini Maribor. O nezakonitem početju policije so obveščali tudi notranjo ministrico, a da se na njihova pisanja ni nikoli odzvala.

Vesna Györkös Žnidar, FOTO: STA

“Očitno se ji posredovana vsebina ni zdela primerna oziroma vredna niti tega, da se nanjo odzove,” pišejo v Odboru. Spominjajo, da je bila Györkös Žnidarjeva pred nastopom funkcije ministrice, odvetnica in velika zagovornica človekovih pravic, “danes pa o tako katastrofalnih in nezakonitih ravnanjih, ki prihajajo iz vrst njenega sektorja, molči in s tem posledično podpira vse povzročitelje in kršitelje človekovih pravi.”

Zaradi teh razlogov oziroma kršitev, do katerih prihaja znotraj policijskih vrst, v Odboru 2015 ministrico pozivajo k takojšnjemu odstopu. Ob tem pa pozivajo Državni zbor, da skličejo izredno sejo, na kateri bodo problematiko tudi obravnavali.

Nekdanji prvi mož Športnega centra Pohorje Drago Rataj je na današnjem predobravnavnem naroku zanikal njemu očitano poslovno goljufijo pri vzdrževanju Pohorske vzpenjače. Drugi obtoženi, nekdanji direktor Pohorske vzpenjače Srečko Jesenšek, se bo o krivdi izrekel sredi avgusta.

Foto: STA

Za Rataja, nekdanjega direktorja ŠC Pohorje in Smučarskega kluba Branik, se bo jeseni začela glavna obravnava v sojenju, saj je danes zanikal na Okrožnem sodišču v Mariboru zanikal krivdo po obtožnici, ki mu očita poslovno goljufijo pri vzdrževanju Pohorske vzpenjače. Po navedbah tožilstva je s sodelavci uredil, da je občina plačala dela, ki niso bila opravljena.

Tožilstvo je Rataju v zameno za priznanje krivde ponudilo pogojno kazen enega leta in deset mesecev zapora s preizkusno dobo petih let, a ob pogoju, da v roku enega leta povrne občini polovico povzročene škode, po izračunu tožilstva torej okoli 30.000 evrov. Rataj na to ni pristal. “Očitke v celoti zavračam,” je povedal sodnici Barbari Nerat. Njegov zagovornik Jure Razgoršek je med drugim pojasnil, da je Smučarski klub Branik vložil v vzdrževanje vzpenjače mnogo več sredstev, kot jih je dejansko dobil od občine, zato ta v nobenem primeru ni bila oškodovana. Prav tako je vztrajal, da so bila vsa dogovorjena dela izvedena. “Predložili smo kup dokazov, iz katerih bo razvidno, da škoda ni nastala in da ni bilo nobenega namena kakršne koli pridobitve koristi ali povzročitve škode,” je dejal odvetnik.

Tožilstvo Rataju in Jesenšku očita storitev kaznivega dejanja poslovne goljufije, zaradi katere je nastala velika premoženjska korist ali škoda. V letih 2008 in 2009 naj bi namreč zavestno zaračunavala mariborski občini dela na področju investicijskega vzdrževanja vzpenjače, ki pa niso bila opravljena.
Po navedbah tožilstva so s tem občino oškodovali za nekaj več kot 60.000 evrov, medtem ko na občini navajajo, da so bili oškodovani za 327.000 evrov.

Jesenšek se je danes iz zdravstvenih razlogov opravičil. Na začetku je bil skupaj z njima obtožen tudi nekdanji tehnični vodja Pohorske vzpenjače Robertino Ribič, a je predhodno sklenil sporazum o priznanju krivde. Priznal pa naj bi samo zato, ker se ni želel javno izpostavljati.
Vir: STA

Včeraj popoldan sta se na območju Maribora zgodili kar dve prometni nesreči, ki sta bili posledica vožnje pod vplivom alkohola.

Prva prometna nesreča se je zgodila na Goriški ulici v Mariboru. Povzročila jo je 34- letna voznica osebnega avtomobila zaradi nepravilne strani vožnje. Pri preizkusu alkoholiziranosti je bilo ugotovljeno, da je imela voznica v organizmu kar 1,43 mg alkohola na liter izdihanega zraka. Policisti so voznici prepovedali nadaljnjo vožnjo, zopet njo pa bo podan tudi obdolžilni predlog na pristojno sodišče.

V istem času pa je 62 – letna voznica na Engelsovi ulici v Mariboru prav tako povzročila prometno nesrečo zaradi nepravilne strani vožnje. Voznica je imela v organizmu 0,45 mg alkohola na liter izdihanega zraka. Zaradi kršitev cestno-prometnih predpisov ji je bila izrečena predpisana globa in kazenske točke.

Na PU Maribor opozarjajo, da vožnja pod vplivom alkohola še vedno predstavlja ključni dejavnik, ki (ne glede na zaužito količino) vpliva na ravnanje voznikov v cestnem prometu in povzročitev prometnih nesreč. Policisti tako svetujejo, da se odločite za vožnjo le takrat, ko ne boste uživali alkohola. Ob tem pa dosledno upoštevajte druga cestnoprometna pravila, še zlasti pravila o hitrosti, prednosti, pa tudi uporabi varnostnih pasov.

Več nasvetov najdete na spletni strani policije: Alkohol ubija, največkrat nedolžne
.

Lutkovno gledališče Maribor v teh dneh gostuje na dveh mednarodnih festivalih – danes in v petek v švicarskem Badnu s predstavo Proces ali Žalostna zgodba Josefa K., ta petek pa še na Češkem, v kraju Hradec Kralove, s predstavo Praktični nasveti za pridne otroke.

Predstavo Proces ali Žalostna zgodba Josefa K., ki je bila premierno uprizorjena leta 2012, je režiral Matija Solce, ki je v lutkovno okolje postavil roman Proces Franza Kafke in njegovega glavnega junaka Josefa K.

Predstava ponuja nadčasovno glasbeno-lutkovno kompozicijo, v kateri se v vlogi Josefa K. znajde gledalec. Igra ga neusmiljeno prestavlja v brezizhodne situacije, seznani ga z drobovjem družbenega stroja, pa tudi z intimnim svetom Josefa K. Gledalec je postavljen v središče, kjer se mora na milost in nemilost odgovorno podvreči procesu.

Predstava se bo švicarskemu občinstvu na 12. Figura Theaterfestivalu, ki se je začel 14. junija, sklenil pa se bo 19. junija, predstavila dvakrat.

Prav tako se bodo mariborski lutkarji dvakrat predstavili na češkem festivalu v Drak teatru, in sicer ta petek zjutraj in zvečer. Uprizorili bodo predstavo Praktični nasveti za pridne otroke, ki je nastala Po motivih Marka Twaina v režiji Mareka Bečke. Skupinski avtorski projekt je sestavljenka drobnih zgodb, ki se potapljajo v otroške spomine, kjer nedolžnost in porednost skačeta z roko v roki čez potoke in včasih namerno zgrešita breg, so o predstavi zapisali v mariborskem gledališču.

VIR: STA

Darko Klemen, zmagovalec letošnjega Masterchefa, nam je v intervjuju zaupal kaj in za koga kuha najraje ter za koga najmanj rad. Priznal je, da si nikoli ni predstavljal, da ga bodo ljudje na cesti prepoznavali. Potrdil je, da je res “full faca”, kot so nam ga neuradno opisovali njegovi prijatelji, na koncu pa pozval k premisleku vse, ki mislijo, da so kos nalogi, ki jo je sam najbolje opravil.

Vir: Facebook MasterChef Slovenija

1. Darko, pravkar smo te zmotili med kuhanjem. Kaj pripravljaš tokrat in kako to počneš, kadar te ne spremljajo kamere?
Trenutno sem kuhal telečjo rolado nadevano s slanino rikoto, zelišči, kremno cvetačo in zelenjavo. Minut si ne merim, ker mislim, da more kulinarika – sploh ob razvoju novih receptov – imeti čas. Se pa definitivno ne malo krat zgodi, da preklinjam, kar mi seveda ni v ponos.

2. Potem, ko so te x-krat ocenjevali sodniki, kdo sicer (vsak dan, običajno) ocenjuje tvoje kuharske mojstrovine? Za koga najraje kuhaš in za koga najmanj (ker te morda skrbi odziv, ocena, ker je kritičen…)?
Zaradi delovnika in služb se ne zgodi, da bi doma kuhali vsak dan, je pa res, da se, če je le možno, v naši hiši kuha vsaj 3-4x na teden. Najmanj rad kuham za svojo ženo, saj ne mara presežkov in kulinaričnih umetnin. Prisega na hrano, ki ji je znana iz otroštva in še to ni nek presežek. Seveda pa na sploh rad kuham za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki se jim na obrazu vidi kako uživajo ob raznoraznih okusih.

3. Prosim, zaupaj nam recept za tvoje najljubše kosilo ali večerjo in prosim, naj bo dovolj preprost, da ga bomo tudi laiki znali realizirat!
Prisegam na dobro domače (nedeljsko) kosilo, ki ga skuhaš dovolj, da ostane še za večerjo. To je vsekakor juha, ki je po večini goveja: goveji bočnik, ena peteršiljeva korenina, korenje, (listnata, stebelna, gomolna) zelena, čebula z olupom, česen z olupom, zeleni del pora, celi poper, lovorjev list, luštrek. Zraven se naredijo domači vlivanci, ali pa se zameša pšenični zdrob in domače jajce. Ne malo krat pa se spečejo tudi slane palačinke, ki se jih nato nareže in doda v juho. Doma uporabljamo tudi sezonske solate (odvisno od letnega časa, v katerem smo). Za priloge in prikuhe doma je največkrat krompir in riž. Zna pa se zgoditi tudi, da uporabim star kruh za kruhovo pogačo, lahko tudi kus-kus ali razne kaše (ajdova, ješpren, prosena). Zraven sodi seveda kos dobre pečenke ali domači piščanec.

Vir: Facebook Darko Klemen

4. Kot gotovo marsikoga, tudi nas zanima še kakšna podrobnost, povezana s šovom… Verjetno najbolj očitna je, kako boš porabil “prikuhanih” 50.000 evrov nagrade?
Da vas spomnim – ni 50.000€, ampak 36.500€. Full sem naveličan tega vprašanja, ker se vsi bolj obremenjujejo z denarno nagrado, kot pa jaz sam.

5. Prav. Potem pa nam prosim povej, ali je možno priti k tebi na kosilo ali večerjo in če je, kako nam lahko to uspe?
Zaenkrat še to ni mogoče, ker imam toliko obveznosti, da ne vem kje se me drži glava. Sigurno pa vam obljubim, da boste za mene še slišali in tudi poskušali mojo hrano.

6. Zakaj si se odločil sodelovati v šovu? Kaj je bil tvoj prvi cilj (prepoznavnost, nagrada, osebna prepričanja, dokazovanje drugim, stava…)?
Na šov se nisem prijavil sam, ampak so me prijavili prijatelji. Mislim pa, da od vseh naštetih možnosti, ki ste mi jih dali, je vsega po malo.

7. Koliko in na kakšen način je tvoje sodelovanje v šovu vplivalo na tvoje življenje, družino…? Kaj je danes drugače kot je bilo pred zmago? Se ti dogaja, da te ljudje na cesti (v trgovini, kjerkoli že pač) ustavijo?
Moje sodelovanje v šovu je na familijo vplivalo zelo pozitivno. Je pa res, da si nikoli nisem mislil, da bo me kdo prepoznal na cesti.

Vir: Facebook Darko Klemen

8. Za koliko se (ti) je po zmagi spremenilo število prijateljev na Facebooku?
Ja, sigurno se mi je število prošenj na FB zvečalo za 500%, hahaha.

9. Kakšen si, kadar te ne vidimo, ko nisi pred kamero, ko te nihče ne fotografira? Kdo je Darko Klemen, doslej viden kot pretežno nasmejan Mariborčan, ki dobro kuha in (ob tem) občasno preklinja? Ne pozabiva na Portorož… boš ostal tam in se zgolj vračal v MariborB?
Maribor je moje rodno mesto tako, da je vsem jasno, da mi je Maribor v srcu. Nisem človek, ki bi se napravljal in hinavščina enostavno ne paše k mojemu karakterju. Sem pa tudi doma zelo zelo nasmejan človek.

10. Katere lastnosti misliš, da mora imeti dober kuhar ali kuharica (saj spol najbrž ni pomemben, ali?)?
Dober kuhar mora imeti lastnosti, ki jih imam jaz, hahaha.

11. Poletje je pred vrati, četudi dež zadnje čase tega ne “napoveduje”. Kako in kje ga boš preživel, kakšni so tvoji načrti?
Zaenkrat sem samo kuhar in ne jasnovidec. Sigurno bom izkoristil vsako dobro priložnost, da bom pokazal še več svojega in posledično s tem tudi zaslužil.

Vir: Facebook MasterChef Slovenija

12. Za konec pa še – tvoje sporočilo vsem, ki so kadarkoli razmišljali ali naj se prijavijo na kakšen resničnosti šov ali ne. Kaj je pomembno pretehtati, kaj lahko pričakujejo, kako naj se odločajo, kaj je treba “vzeti v zakup” in kaj so prednosti?
Mislim, da še nikoli nisem dobil vprašanja, ki bi vsebovalo toliko podvprašanj, hahaha. Masterchef je šov, v katerem moraš pokazati koliko resnično obvladaš. Vsem, ki se boste prijavili na ta šov, svetujem, da resnično premislite koliko znate, ker tukaj ni prostora za neznanje.

Mariborski varuh bolnikovih pravic France Prosnik v poročilu o delu v lanskem letu opaža še vedno zelo dolge čakalne dobe v slovenskem zdravstvu, zaradi česar nekoliko narašča zanimanje za uveljavljanje zdravstvenih storitev v tujini. “Nikoli pa ni to prva opcija,” je poudaril. Najbolj problematično je področje zobozdravstva oz. oralne kirurgije.

Lani se je na pisarno varuha bolnikovih pravic obrnilo 570 ljudi z 841 zadevami, kar je približno enako število kot v prejšnjih letih. “Bolniki se pritožujejo, ker so res v stiski. Zelo malokrat gre za izmišljene zadeve,” je Prosnik povedal na današnji novinarski konferenci v Mariboru.

Varuh je sicer prepričan, da bi se marsikatero težavo, zaradi katere se bolniki obračajo nanj, dalo rešiti zgolj s primerno komunikacijo in s tem, da bi imel zdravnik na voljo več časa za pogovor z bolnikom. Z uvajanjem elektronskih storitev v zdravstvu po njegovih ocenah ne bo bolje, saj imajo zdravniki preveč dela “z izpolnjevanjem obrazcev”.

Zlasti nedopustno dolge so po ocenah varuha čakalne dobe za prve preglede in nekatere diagnostične postopke, kar močno vpliva na nadaljnji potek in izid zdravljenja. Prosniku se zdi najbolj nesprejemljivo to, da se bolniku ne pove, kdaj bo prišel na vrsto, ampak je o tem obveščen le nekaj dni pred tem datumom.

Varuh ugotavlja, da pacienti možnost, da določeno storitev ali poseg opravijo izven svojega kraja bivališča, izkoristijo le, kadar gre za diagnostične preiskave, za zdravljenje pa običajno izberejo institucijo oziroma zdravnika, ki ga že poznajo. To še posebej velja za starejše bolnike.

Za zdravljenje v tujini se ljudje po besedah Prosnika odločajo le v skrajnih primerih. “Ljudje ne želijo v tujino, ampak se želijo zaupati domačemu zdravniku,” je dejal.

Za starejše bolnike, odvisne od pomoči drugih, bi bilo po njegovih ocenah treba zagotoviti dostopnejše in kakovostnejše storitve v njihovem domačem okolju oziroma med seboj učinkoviteje povezati posamezne strokovne službe. “Sprejetje zakona, ki bo z novim načinom financiranja poskrbel za večjo socialno varnost in ustrezno zdravstveno oskrbo starostnikov, je več kot nujno,” je poudaril.

Podobno pravno neurejeno je področje paliativne oskrbe, še vedno pa se pojavljajo težave tudi pri uveljavljanju pravice do drugega mnenja, uveljavljanju in izplačevanju invalidnin ter priznavanju poklicnih bolezni. Glede slednjih varuh meni, da bi moralo tovrstne preglede kriti zdravstveno zavarovanje, delavca pa pregledati neodvisen zdravnik medicine dela in ne pooblaščeni zdravnik delodajalca.

Institut varuha bolnikovih pravic so v Mariboru vzpostavili leta 2002, še preden so to področje uredili na ravni države. Prosniku, ki to delo opravlja od leta 2010, mandat poteče oktobra in pravi, da ga nadaljevanje dela ne zanima več, saj je za njegovo starost preveč obremenjujoče. Tudi skorajšnje rešitve najbolj perečih težav ne vidi, saj meni, da je celoten zdravstveni sistem potreben korenite reforme.

Vir: STA

V klubu AktivniMaribor.si je odslej 5 samostojnih svetnikov. Štirim ustanoviteljem se je namreč pridružil Metod Dolinšek, ki je pred nekaj meseci izstopil iz skupine svetnikov stranke SD. Člani kluba pojasnjujejo, da imajo “veliko skupnih točk”, Dolinšek pa, da se jim je priključil, ker je “spoznal, da jih pri delovanju v mestni politiki vodi predvsem želja po popravi grehov mestne politike iz preteklosti.“

VIR: AktivniMaribor.si

Metod Dolinšek je v sporočilu za javnost zapisal, da kot mestni svetnik že nekaj časa opazuje delovanje skupine svetnikov, ki so se odločili, da zapustijo svetniško skupino sedanjega župana Fištravca in svojo funkcijo opravljajo kot neodvisni svetniki, združeni v skupino AktivniMaribor.si. “Ker sem spoznal, da jih pri delovanju v mestni politiki vodi predvsem želja po popravi grehov mestne politike iz preteklosti in izboljševanju sedanjega stanja v mestu, z ambicijo Mariboru pomagati, da se ponovno postavi na noge, sem se odločil, da se kot samostojni svetnik pridružim tej skupini. Moje prepričanje je, da je povezovanje in sodelovanje politikov v mestnem svetu, podkrepljeno s strokovnostjo in transparentnostjo tisti temelj na katerem bomo gradili prihodnost za nas in naše otroke.”

Verjame, da se bo skupini pridružilo še več svetnikov in svetnic, bodisi formalno ali neformalno, v obliki medsebojnega usklajevanja. Tako naj bi jim uspelo vzpostaviti “normalnejše razmere v mestnem svetu in konstruktivno vplivati na sedanje občinsko vodstvo, ki vse preveč svojih odločitev sprejema brez razumevanja javnega interesa in brez skrbi za transparentnost in nekoruptivnost”, je še zapisal Dolinšek.

VIR: AktivniMaribor.si

Sašo Papp ostaja vodja kluba samostojnih svetnikov – AktivniMaribor.si. Z odločitvijo Dolinška so počaščeni, “da Metod vidi priložnost sodelovanja z nami. Kar nekaj časa že aktivno komuniciramo in ugotavljali smo, da so naša razmišljanja, ideologija in rešitve za mesto največkrat zelo podobni. Prepričan sem, da bomo združeni močnejši v boju proti trenutni slabi situaciji in da bomo lahko tako več koristnega naredili za naše mesto. Osebno se veselim, da bomo z njegovim znanjem in neprecenljivimi izkušnjami lahko v mestnem svetu delovali še bolj konstruktivno in predvsem za boljšo prihodnost Mariborčank in Mariborčanov.”

To soboto, 18. junija, bo prireditev Zdravje v vsak dom s humanitarno noto že deseto leto zapored popestrila dogajanje v Mariboru. Predstavniki Lekarn Maribor v sodelovanju s hčerinsko družbo Farmadent bodo od 9h do 15h na Trgu svobode pripravili delavnice in strokovna svetovanja o pravilni in varni rabi zdravil ter preventivi in zdravem načinu življenja.

V času prireditve bodo za obiskovalce Trga na voljo brezplačne meritve glukoze v krvi, krvnega tlaka, podarili vam bodo kupon za brezplačne meritve holesterola in trigliceridov v enotah Lekarn Maribor, opravili preglede kože, izmerili vaš vitaminsko-mineralni status… Glede na pretekle izkušnje, bo verjetno tudi letos veliko zanimanja pritegnila ponudba na stojnici z zdravilnimi zelišči, kjer boste lahko izvedeli marsikaj v povezavi z uporabo in blagodejnim učinkom posameznih delov zdravilnih rastlin…

Farmacevti Lekarn Maribor bodo predstavljali nove storitve, ki jih izvajajo v lekarnah, denimo storitev Nosečnice (ki je namenjena bodočim staršem in mladim mamicam). Predstavili vam bodo tudi Pregled uporabe zdravil (PUZ), ki vam je na voljo v lekarnah in v okviru katere lahko vaš izbrani farmacevt opravi natančen pregled vseh zdravil, ki predstavljajo vašo terapijo. Svetuje vam lahko tudi o uporabi izdelkov za ohranjanje zdravja, ki jih uživate ali pa vas opozori na morebitne težave, ki lahko nastopijo zaradi istočasnega jemanja določenih zdravil ali prehranskih dopolnil. Ker prihaja čas dopustov, so za vas pripravili brezplačne izvode revije Pripravljeni na poletje, kjer vam farmacevti Lekarn Maribor podajajo napotke, ki vam bodo gotovo koristili pri pripravah na dopust, kakor tudi na dopustu samem.

Ob osveščanju tudi zabava
Poleg strokovnih predstavitev in nasvetov bo v soboto poskrbljeno tudi za zabavni del. Organizatorji so na Trg Svobode povabili zvezde šova Znan obraz ima svoj glas, vključno z zmagovalcem šova in priznanim imitatorjem Tilenom Artačem. Posebej za otroke pripravljajo spretnostne preizkuse varne vožnje z avtomobilčki Jumicar, potekale bodo senzorične delavnice v organizaciji Zveze prijateljev mladine Maribor, poslikava obraza, predstavil se nam bo Zavod PET s terapevtskimi psi, kolo sreče s privlačnimi nagradami in še veliko zanimivega.

Projekt Zdravje v vsak dom tudi letošnje, jubilejno 10. leto zaznamuje humanitarna nota
Z mesecem junijem se je zaključila dobrodelna aktivnost, povezana s priznano blagovno znamko Lekarn Maribor – BebiVal, pod nazivom Nežen dotik. V okviru akcije so zbirali odtise ročic malčkov. Z zbranimi odtisi bodo opremili avtobus v Mariboru, ki ga bodo predstavili na prireditvi. Za zbrane odtise ročic pa bodo (prav tako na prireditvi) Zvezi prijateljev mladine Maribor donirali denarna sredstva za letovanje otrok iz socialno ogroženih družin.

Jože Stegne, predsednik uprave Delavske hranilnice, naj bi prodal mariborsko letališče (so poročale Finance in Planet TV). Komu, ni znano. Neuradno so prodajo potrdili na Mestni občini Maribor, na odgovore Delavske hranilnice pa še čakamo.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Spomnimo: Delavska Hranilnica je (100-odstotna) lastnica Aerodroma Maribor. Odkupili so ga od družbe Aviofun. Stegne, prvi mož Hranilnice, je za Planet TV povedal, da je Aerodrom “ta trenutek pogodbeno prodan.” Niti kupcev, niti cene ni razkril.
Direktor Aerodroma Maribor Ladimir Brolih nam je po telefonu dejal, da s situacijo ni seznanjen. Na Mestni občini Maribor so prodajo neuradno potrdili, uradno pa so se odzvali pisno: “Informacije, ki je danes zaokrožila v medijih, vezana na Letališče Edvarda Rusjana Maribor, da je pogodbeno prodan, v tem trenutku ne moremo komentirati. Bilo bi preuranjeno.” Prepričani so, da bo Delavska hranilnica javnost obveščala skladno z načeli dobrega korporativnega komuniciranja, ki ne bo ogrožalo nadaljnjih razvojnih ambicij Letališča.

Nekdanji dekan mariborske ekonomsko-poslovne fakultete (EPF) Klavdij Logožar, ki je lani zaradi prodaje diplomske naloge svoje študentke izgubil ta položaj, se ponovno poteguje za dekanski stolček. A na današnjem glasovanju v akademskem zboru fakultete je prejel le dva od 78 glasov.

Za dosedanjega vršilca dolžnosti dekana Davorina Kračuna, ki bi se sicer lahko že upokojil, je glasovalo 43 članov akademskega zbora, za vršilca dolžnosti prodekana za raziskovalno dejavnost Damijana Mumela pa 30.

Rezultat današnjega glasovanja na akademskem zboru bo posredovan senatu fakultete, a za slednjega ni obvezujoč. Glede na prejeto število glasov je sklepati, da Logožar nima možnosti za ponovno izvolitev. Dekana članice univerze na koncu postopka imenuje rektor univerze na predlog senata fakultete za dobo štirih let.

Logožar na vprašanje STA, zakaj se je odločil za ponovno kandidaturo za dekanski položaj, ni želel odgovoriti. Redkobeseden je bil tudi v komentarju rezultata današnjega glasovanja. “Z mojega zornega kota je bilo pravzaprav vseeno, kdo zmaga,” je dejal. Dodal je, “da so določene stvari še vedno odprte in so odgovornost tako poslovodstva kot senata”, kjer sta prisotna oba protikandidata Kračun in Mumel.

Logožar se je znašel pod plazom kritik, potem ko je časnik Dnevnik julija lani razkril, da je leta 2008 prodal vsebino diplomskega dela svoje študentke kot študijo Darsu za 24.000 evrov, in to brez vednosti študentke. Zato ga je rektor Igor Tičar po izglasovani nezaupnici na akademskem zboru oktobra lani razrešil z mesta dekana EPF, a ostaja zaposlen na fakulteti.

Po njegovi razrešitvi je vodenje fakultete kot v. d. dekana prevzel Kračun, kateremu je Logožar očital, da se je z rektorjem dogovoril za prevzem vodenja fakultete, da bi se tako izognil upokojitvi.

Vir: STA