Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Visokošolski sindikat Slovenije je s pomočjo odvetnika Boruta Mihurka v petek na delovnem sodišču v Mariboru vložil kolektivni delovni spor zoper mariborsko univerzo zaradi kršitev pravilnika o napredovanju. Kot so ob tem napovedali v sindikatu, bodo v naslednjih dneh začeli vlagati še vzorčne individualne zahtevke zaposlenih.

 Univerza v Mariboru

Kot sta v sporočilu za javnost pojasnila predsednik sindikata Marko Marinčič in prva sindikalistka Univerze v Mariboru Marija Javornik Krečič, so od leta 2012 vodstvu in upravnemu odboru univerze večkrat posredovali stališča glede vsebin, ki so posegale v delovnopravni položaj zaposlenih. Ta so zadevala pravilnik o napredovanju in sistemizacijo delovnih mest, saj je slednja po oceni sindikata prav tako pomenila poskus nezakonitega izločanja iz veljavnega sistema javnih uslužbencev.

Marija Javornik Krečič - Predsednica Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru

Marija Javornik Krečič – Predsednica Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru

Za dialog o teh vprašanjih na strani vodstva univerze po njihovem ni bilo posluha, zato so bili prisiljeni uporabiti pravna sredstva. V njihovih stališčih jim je lani pritrdilo tako vrhovno sodišče z razveljavitvijo 9. člena pravilnika kot tudi pristojna inšpekcija ministrstva za javno upravo, ki je univerzi naložila uskladitev sistemizacije z zakonodajo in izplačila razlik v plači zaposlenim za celotno obdobje, ko se določitev višine plače ni usklajevala z doseženim nazivom pedagoških delavcev.

“Glede na finančne posledice razsodb v korist sindikata, gre za okoli pet milijonov evrov, smo od vodstva univerze pričakovali več posluha, tudi zaradi nekaterih medijskih nastopov rektorja, kjer se je skliceval na podedovanost problemov. Žal pa rektor tudi po enoznačnih odločitvah sodišč vztraja pri ureditvi, s katero je v letih 2015 in 2016 omejitve horizontalnih napredovanj celo zaostril, saj je tistim, ki izpolnjujejo vse kriterije za napredovanje za dva plačna razreda, omogoči napredovanje zgolj za enega,” so zapisali v sindikatu.

S tem so zaposleni na mariborski univerzi po njihovem znova postavljeni v neenak položaj s tistimi v osnovnih šolah, vrtcih in na drugih dveh javnih univerzah, kjer si ravnatelji in oba rektorja ne lastijo podobnih diskrecijskih pravic. Sindikatu se zdi takšno ravnanje vodstva posebej nerazumljivo zato, ker so z njim oškodovani predvsem nepedagoški delavci, ki drugih možnosti napredovanj in s tem izboljšanja svojega položaja v primerjavi s pedagoškimi delavci sploh nimajo.

Hkrati gre, kot dodajajo, za kategorijo najnižje plačanih zaposlenih, od strokovnih in tehničnih delavcev do čistilk, med katerimi številni ne dosegajo niti minimalne plače. Ker so večkratni pozivi sindikata ne le k spoštovanju zakonodaje, ampak tudi k ustreznejšemu odnosu do šibkejše poklicne skupne, naleteli na gluha ušesa, so se zdaj odločili za sodno pot. Na podoben način so pravice lahko dosegli tudi v primeru napredovanj pedagoških delavcev v naziv.

Kot še pravijo v sindikatu, jih je posebej presenetilo, da jih je rektor Igor Tičar na enem od lanskih sestankov kar sam napotil na sodišče, ob tem pa se jim že zdaj postavlja vprašanje odgovornosti za plačilo sodnih stroškov in finančnih posledic za univerzo v primeru izgubljenih sporov.

Vir: STA

Tokrat so vam dijaki in dijakinje Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor pripravili za pohorski okoliš značilne jedi. Brskali so po knjigah, posvetovali so se z učitelji, se pogovarjali s kuharji poznavalci in laiki, in izbrali najboljši recept za pohorski pisker in pohorsko omleto. Pripravili so tudi čaj iz pohorskih zelišč.

Predstavili pa so tudi knjižico receptov, ki so jo naslovili Preprosto po babičino.

 

Tokrat v Občinskem informatorju:

– Šolarji osvajajo Mariborsko Pohorje

– Novi vozili za zimsko službo

– Odprli večgeneracijski center Štajerske

– Rušani so se učili oživljati z AED-jem

– Prehrana je lahko temelj zdravja družine

Švicarka Lara Gut je zmagovalka superveleslaloma za svetovni pokal alpskih smučark v Garmisch-Partenkirchnu. Drugo mesto je osvojila Avstrijka Stephanie Venier (+0,67), tretja je bila Tina Weirather iz Liechtensteina (+0,86). Trenutno najuspešnejši slovenski alpski smučarki Ilki Štuhec se nastop ni posrečil in je devet točk osvojila z 22. mestom.

Ilka Štuhec, veleslalom; FOTO: Facebook profil Ilka Štuhec

Ilka Štuhec, veleslalom; FOTO: Facebook profil Ilka Štuhec

Druga Slovenka na startu preizkušnje Vanja Brodnik je odstopila in ostala brez uvrstitve. Maruša Ferk je po grdem padcu na sobotnem smuku današnji nastop odpovedala in je že na poti v domovino. Prve informacije kažejo, da pri padcu ni utrpela hujših poškodb.

Gutova je dobila tri superveleslalome v tej sezoni, po Lake Louisu in Val d’Iseru je zmagala tudi v Garmischu. Na vseh treh superveleslalomih ji je družbo na odru za zmagovalke delala Weiratherjeva, ki je bila na prvih dveh druga, danes pa tretja. V tej sezoni je vpisala še sedme stopničke, potem ko je odlično odprla sezono z zmago na veleslalomu v Söldnu.

Petindvajsetletna Švicarka je obdržala zmagovito formo pred februarskim svetovnim prvenstvom v St. Moritzu ter je osvojila 22. zmago v svetovnem pokalu, 11 od teh ima prav v superveleslalomu. Gutova je postala komaj četrta alpska smučarka v zgodovini z osvojenimi prvimi tremi superveleslalomi v sezoni, pred njo je to uspelo Carole Merle (1988/89), Katji Seizinger (1997/98) in Lindsey Vonn (2015/16).

Več superveleslalomskih zmag od Gutove na večni lestvici imajo le Vonnova (27), Renate Götschl (17), Seizingerjeva (16) in Merlova (12). Gutova je superveleslalom v Garmischu osvojila tudi lani, s čimer se je izenačila z Vonnovo, ki ji je takšen dvojček v Garmischu uspel v letih 2009 in 2010.

Vonnova je zmagala na sobotnem smuku in tako kronala vrnitev v karavano po daljši odsotnosti zaradi poškodb. Tokrat je bila Gutova, ki jo je v soboto Vonnova potisnila na drugo mesto, neulovljiva, Američanka pa je superveleslalom končala na devetem mestu.

Štuhčeva je bila na sobotnem smuku na tem nemškem prizorišču osma. Danes se je na progo podala kot 17 na startu, a se ji nastop ni posrečil. Zaostanek ob prihodu v cilj, 2,82 sekunde, je bil prevelik za odmevnejši dosežek. Prvič v tej sezoni, v kateri je nanizala tri zmage na smukih in zmago v alpski kombinaciji, tekmo v hitrih disciplinah ni končala v najboljši deseterici. Štuhčeva je vpisala peto in sedmo mesto na prvem in drugem superveleslalomu v sezoni, na smukih pa v tej zimi še ni bila nižje od osmega mesta.

Mariborčanka je v petek popoldne na kondicijskem treningu utrpela zvin gležnja, na sobotnem smuku pa je nastopila s pomočjo protibolečinskih tablet.

“Proga je bila v redu, pogoji prav tako. Danes je bilo malo slabše z njenim gležnjem. Drugi dan po poškodbi je bilo zjutraj nekaj več otekline. Danes je težje dobila nogo v čevelj, a ker je bil to superveleslalom, smo jo stisnili not, a danes se ni izkazala, bila je malo slabša vožnja. Tudi rezultat je odraz tega, da pristop ni bil čisto pravi,” je po tekmi dejal trener Štuhčeve Grega Koštomaj in dodal, da Štuhčeva v torek v Kronplatzu na bo nastopila na veleslalomu, saj bo do tekem oziroma treningov v Cortini d’Ampezzo poskušala sanirati poškodbo.

Medtem ko Štuhčeva s tremi zmagami v smuku in zmago v alpski kombinaciji vodi v seštevkih smukaške discipline in kombinacije, je v superveleslalomskem seštevku izgubila tri mesta in je po novem šesta z 90 točkami. Za Gutovo s polnim izkupičkom 300 točk zaostaja 210 točk. Druga je Weiratherjeva (-80), tretja Venierjeva (-175), ki je prve stopničke osvojila prav danes. Pred Štuhčevo je tudi Avstrijka Nicole Schmidhofer (-192).

V seštevku sezone je še vedno ameriška slalomska kraljica Mikaela Shiffrin, ki je Garmisch izpustila, dovolj zaloge pred konkurenco pa je nakopičila na slalomih in veleslalomih. Gutova za Shiffrinovo zaostaja le še 135 točk, na tretjem mestu skupno je še vedno najboljša Slovenka Štuhčeva (-383).

Karavana alpskih smučark se bo preselila v italijanske Dolomite. V torek bo na sporedu veleslalom v Kronplatzu, nato pa v soboto in nedeljo sledita še smuk in superveleslalom v Cortini d’Ampezzo.

Vir: STA

Uroš iz Bistrice ob Dravi je z nami delil svojo, precej nenavadno zgodbo: med vožnjo proti Mariboru je njega in druge udeležence v prometu na cesti oviral in ogrožal pijani voznik rumenega Twinga. Ko so se ustavili na semaforiziranem križišču, mu je začasno zasegel avtomobilske ključe in poklical policijo.

FOTO: www. policija.si

FOTO: www. policija.si

Včeraj popoldne, okoli 16h se je Uroš z družino odpravil v Maribor. Med tem ko je sledil vozniku z lenarško registrsko oznako, je postala vožnja vse prej kot običajna: “Dohitimo vozilo, katero je vijugalo sem in tja, očitno je voznik bil pod vplivom alkohola. Opozarjal sem ga z dolgimi lučmi, ampak nič. Nadaljeval je z nevarno vožnjo… Ko se pripeljemo do prvih semaforjev v MB, se postavim zraven njega ter gledam če je ok. V tistem do njega pristopi gospa iz vozila za menoj. Vprašala ga je ali je pijan in zakaj se ne odstrani iz vozila, on reče da se ne bo… Enostavno izstopim iz vozila, grem do njegovega, odprem vrata in smrdi po alkoholu. Izmenjala sva nekaj besed, kazal je očitne znake vinjenosti. Ko je ponovno vztrajal, da se ne bo odstranil iz prometa in da bo nadaljeval z vožnjo, sem mu enostavno vzel ključe iz avtomobila ter poklical policijo.” Uroš je opisal zgodbo na svojem Facebook profilu ter nam jo potrdil po telefonu.

Morebitno pričanje
Tako on kot voznica, ki je prva govorila s pijanim voznikom Twinga, sta na kraju počakala na prihod policistov, ki so se (po Uroševih besedah) zelo hitro odzvali in se zahvalili za posredovanje. “Policistu sem povedal, da sem jaz klical in mu predal ključe od avta. So mi pa razložili, da se lahko zgodi, ker ga policija ni ustavila v postopku, na primer med kontrolo prometa, da bo gospod to usporaval pri sodniku za prekrške“, je razlagal Uroš. Tako on kot že omenjena voznica sta zato pristala na možnost, da ju bodo, če bo treba, poklicali za priče.

vuzenica-cpp-alkotest

Sploh nisem kaj dosti razmišljal
Glede na to, da gre za nenavaden, potencialno tudi nevaren primer, saj Uroš ni mogel vedeti kdo sedi v rumenem Twingu in kako bo reagiral, nas je zanimalo kaj ga je gnalo in motiviralo, da se je odločil posredovati. “Nisem niti kaj ekstra razmišljal. Med vožnjo sem se odločil, da je enostavno prenevarno, da tak človek vozi. Najprej niti nisem vedel ali je pijan, ali je kaj narobe z njim. Preprosto prav se mi je zdelo, da reagiram… in sem. V afektu,” je povedal Uroš. Twinga je še danes zjutraj videl parkiranega na pločniku ob križišču na Erjavčevi v Mariboru. Na potrditev zgodbe in razlago policije še čakamo.

Občina Hoče-Slivnica razmišlja, da bi z nekdanjim županom Antonom Obrehtom po več letih pravdanja zaradi odškodnine za nasedli projekt logističnega centra poskušala skleniti poravnavo. Kot je povedal sedanji župan Marko Soršak, v nobenem primeru ne bodo dobili denarja nazaj. Ali bodo šli v poravnavo, bo prihodnji teden odločil občinski svet.

Foto: BK TV

Foto: BK TV

Sprva je kazalo, da bo Obreht moral občini plačati 489.000 evrov odškodnine zaradi nasedlega projekta Logistični center Oreh. A je vrhovno sodišče jeseni lani to odločitev razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Ta teden bi se tako na pravdnem oddelku mariborskega okrožnega sodišča moral začeti ponovljen postopek, a je bila zaradi možnosti poravnave obravnava preložena na kasnejši datum.

Kot je moč razbrati iz gradiva za sejo občinskega sveta, napovedano za sredo, se bo občina z nekdanjim županom poskušala dogovoriti, da vsak krije svoje stroške pravdnega postopka brez kakršnihkoli obresti in plačila odškodnin.

Za takšen predlog so se po besedah Soršaka odločili zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov, ki terjajo veliko časa, energije in denarja na obeh straneh in se bodo zdaj z odločitvijo vrhovnega sodišča morali začeti znova. “Zaključek je negotov, lahko pa pride tudi do zastaranja zadeve,” je pojasnil.

Soršak je prepričan, da je poravnava za občino trenutno najbolj “ekonomična in ekonomsko primerna” rešitev. “Tudi če tožbo dobimo, nimamo kaj izterjati. Upamo lahko samo na moralno zmago,” ocenjuje.

Obreht je leta 2006 ob koncu županskega mandata s konzorcijem avstrijskih partnerjev podpisal kooperacijsko pogodbo za gradnjo Logističnega centra Oreh, v njej pa je bila predvidena kazen v višini 300.000 evrov, če občina v pol leta od podpisa ne bi odobrila okvirnega načrta in če skladno s tem ne bi bil sprejet državni lokacijski načrt.

Ker se je to res zgodilo, je konzorcij prek dunajskega mednarodnega arbitražnega centra zahteval odškodnino, ki je skupaj s stroški znašala 488.228 evrov. Občina je odškodnino plačala in nato povrnitev tega denarja terjala od Obrehta.

Na sodni poti je bila sprva uspešna. Občini je pritrdilo prvostopenjsko sodišče, čeprav je odločilo, da Obreht škode ni povzročil namenoma. Menilo je, da bi moral ravnati z večjo skrbnostjo in bi moral vedeti, da takšni projekti zahtevajo določen čas in se pogosto tudi zavlečejo.

Odločitvi okrožnega sodišča je kasneje pritrdilo tudi višje sodišče, Obreht pa je nato zahteval revizijo postopka pred vrhovnim sodiščem zaradi domnevnih kršitev postopkov. Med drugim je vztrajal, da se je avstrijskemu konzorciju plačala odškodnina izključno zaradi pasivnosti novega župana Jožeta Merkuša, ki naj ne bi več želel sodelovati z investitorji in nadaljevati s projektom logističnega centra. Vrhovno sodišče je potrdilo več kršitev postopka in zadevo vrnilo v novo sojenje.

Vir: STA

V nemškem Garmisch-Partenkirchnu bo danes na sporedu še superveleslalom za svetovni pokal alpskih smučark. Na startu preizkušnje bosta dve Slovenki Ilka Štuhec, ki bo nosila startno številko 17, in Vanja Brodnik s startno številko 55. Maruša Ferk je po grdem padcu na sobotnem smuku današnji nastop odpovedala.

Foto: STA

Foto: STA

Trenutno najuspešnejša slovenska alpska smučarka Štuhčeva je bila na sobotnem smuku osma, zmagala je povratnica po poškodbi Američanka Lindsey Vonn.

Medtem ko Štuhčeva s tremi zmagami v smuku in zmago v alpski kombinaciji vodi v seštevkih smukaške discipline in kombinacije, je Mariborčanka v superveleslalomskem seštevku tretja. Pred njo sta Švicarka Lara Gut in Tina Weirather iz Liechtensteina. Gutova je dobila prva dva superveleslaloma v tej sezoni v Lake Louisu in Val d’Iseru, na obeh je bila druga Weiratherjeva, Štuhčeva pa je vpisala peto in sedmo mesto.

Štuhčeva je sicer v petek popoldne na kondicijskem treningu utrpela zvin gležnja, na sobotnem smuku pa je nastopila s pomočjo protibolečinskih tablet. Tretji ženski superveleslalom v sezoni se bo začel ob 12. uri.

V avstrijskem Kitzbühlu se bo letošnje tekmovanje za pokal Hahnenkamm sklenilo še s klasičnim slalomom, na startu katerega bosta dva Slovenca Štefan Hadalin s številko 47 in Žan Kranjec s številko 67.

Prva vožnja sedmega moškega slaloma za svetovni pokal bo ob 10.30, začetek druge pa bo 13.30. Vodilni v slalomskem seštevku Norvežan Henrik Kristoffersen, ki je zmagal na štirih slalomih v tej zimi, bo startal kot tretji. Vodilni v skupnem seštevku Avstrijec Marcel Hirscher in drugi v seštevku discipline, ob odsotnosti Kristoffersna zaradi spora z matično zvezo zmagovalec uvodnega slaloma v Leviju, je dobil startno številko 6.

Zmagovalec slaloma na zagrebškem Sljemenu Italijan Manfred Mölgg ima številko 7. Njegov rojak Stefano Gross bo odprl predzadnji slalom pred februarskim svetovnim prvenstvom v St. Moritzu.

Naslednji teden bo še moški slalom pod žarometi v Schladmingu. Do konca sezona pa bosta nato še dva slaloma, in sicer 5. marca v Kranjski Gori in finale v Aspnu.

Vir: STA

Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru poleg izobraževanja zdravnikov, ki se jih je doslej tu izobrazilo že okoli 500, od vsega začetka posveča veliko pozornosti raziskavam in znanstvenemu razvoju, kar že kaže rezultate, zlasti z objavami v znanstvenih revijah z visokim faktorjem vpliva, je včeraj izpostavil dekan Ivan Krajnc.

medicinska fakulteta

Pred senatno sobo na fakulteti so postavili zaenkrat štiri table s članki njihovih raziskovalcev, ki so bili objavljeni v najvišje uvrščenih znanstvenih revijah, in predstavitvijo najuspešnejših projektov in raziskovalnih programov. Z njihovo vsebino so danes seznanili tudi medije, saj menijo, da se o teh dosežkih premalo piše, ampak se vsa pozornost namenja aferam in drugim negativnim zgodbam z univerze in Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

“Na fakulteti smo upravičeno ponosni na naše raziskovalke in raziskovalce, saj analize kažejo, da smo tako glede zmogljivosti kot po odličnih objavah in dosežkih najvidnejših raziskovalcev po posameznikih primerljivi z ljubljansko medicinsko fakulteto, ki je vendarle precej starejša, ima veliko več kadra, pa tudi znatno več gmotnih sredstev,” je izpostavil Krajnc, ki fakulteto vodi od njenega nastanka leta 2004.

Pri objavah v znanstvenih revijah je najbolj uspešen njihov Center za humano genetiko in farmakogenomiko, sledijo Inštitut za fiziologijo ter katedre za mikrobiologijo, fiziologijo in farmakologijo. Vsi ti so po besedah dekana zelo uspešni tudi pri pridobivanju sredstev na osnovi projektov in na trgu. Veliko se povezujejo z drugimi raziskovalnimi ustanovami, tudi čez mejo, na sami fakulteti, potem ko so se preselili v sodobno novogradnjo nedaleč od UKC Maribor, pa imajo po njegovih trditvah vrhunsko opremo in optimalne pogoje za delo.

Med posamezniki med drugim izstopa predstojnica Katedre za mikrobiologijo Maja Rupnik, ki je kot prva znanstvenica mariborske univerze že pred leti objavljala v prestižni reviji Nature. Univerzo je postavila na globalni znanstveni zemljevid z raziskavami bakterije Clostridium difficile in splošno preučevanjem vloge humane črevesne mikrobiote na zdravje ljudi.

Predstojnik centra za humano genetiko Uroš Potočnik ima vodilno vlogo v mednarodnih raziskavah kroničnih črevesnih bolezni in je v reviji Nature objavil članek o odkritju 163 lokusov, ki je s trenutno več kot 1300 citati najodmevnejše delo v zgodovini Univerze v Mariboru.

Predstojnik Katedre za razvoj medicinske didaktike Radovan Hojs je prodoren na področju raziskav ledvičnih bolezni, predstojnik Katedre za fiziologijo Andraž Stožer na področju sladkorne bolezni. Predstojnik Inštituta za biomedicinske vede Uroš Maver pa se je po besedah Krajnca uspešno profiliral na področju farmakologije, zlasti pri iskanju novih načinov zdravljenja najhujših bolezni, zlasti kožnega raka. Omenjeni inštitut je konec lanskega leta med drugim pridobil tudi 3D tiskalnik za mehka tkiva, ki jim bo omogočil nadaljnje raziskave.

Na današnjem srečanju z novinarji so predstavili tudi najnovejšo izdajo učbenika o kožnih in spolnih boleznih, ki so jo strokovnjaki mariborske medicinske fakultete pripravili skupaj z ljubljansko in Združenjem slovenskih dermatovenerologov ter bo služil študentom obeh medicinskih fakultet.

Vir: STA

Mariborsko sodišče je z današnjim dnem iz sodnega registra brez likvidacije izbrisalo družbo Vinmar, podjetje v pretežni azijski lasti, ki je imelo nekaj časa v najemu tudi poslovni kompleks Vinaga in je napovedovalo njegov nakup. Na čelu družbe je bil sicer nizozemski poslovnež Harm Jan Prins, znan tudi iz zgodbe z mariborskim letališčem.

Vinag

Četrtinski deležniki podjetja so bili poleg Prinsa še Tajvanec Robin Pan Shun Hsin, Japonka Nacuki Tamura in Kitajec Sang Wei, ki so podjetje v Mariboru registrirali leta 2014 in kmalu zatem najeli kleti in vinograde propadlega mariborskega vinarja Vinaga. Vodenje podjetja je prevzel Prins in tudi napovedal več kot milijon evrov vložka, zaposlovanje ter poznejši nakup premoženja.

Iz vsega skupaj ni bilo nič, saj se na prve dražbe niso odzvali zaradi previsoko postavljene cene, ki je znašala 4,2 milijona evrov. Ob lanskem zbiranju ponudb je na naslov stečajnega upravitelja Simona Prelogarja prispela le ena, in sicer v višini 1,45 milijona evrov, pri kateri naj bi neuradno šlo za del ljudi, ki so bili prej povezani tudi z Vinmarjem. Slednji je sicer že pred časom odstopil tudi od najema, tako da je premoženje zdaj v najemu Ptujske kleti.

Nove posle v Mariboru namreč kitajski vlagatelji kujejo preko podjetja Vinag International, ki je v stoodstotni lasti Sang Weia, vodi pa ga David Pu, znan tudi kot predstavnik Chen Yinshena pri nakupu Aerodroma Maribor in nekdanji direktor podjetja Shihlien Apes, ki je načrtovalo postavitev tovarne baterij.

Vinag International se je zanimal tudi za nakup mariborske regionalne televizije RTS, kjer je bil neuspešen, zdaj pa načrtuje gradnjo stanovanjskega kompleksa v občini Rače-Fram, kjer je že kupil poldrugi hektar zemljišča ob avtocesti.

Prins, sicer udeležen tudi pri začetkih avtobusnega proizvajalca Tam Durabus v Mariboru, je bil nazadnje omenjan tudi kot direktor novega lastnika družbe Aerodrom Maribor, družbe SHS Aviation, katere lastnika sta hongkonška poslovneža Yin Pang Siu in Yuen Yeung Gillian.

Vir: STA

Mariborski policisti so obravnavali vlom v eno izmed optik v Mariboru. Neznanec je vlomil danes ponoči oz. zgodaj zjutraj, storilca pa še iščejo.

Ponaredek. Foto: PU Maribor

Ponaredek. Foto: PU Maribor

Neznani storilec je danes, 20. 1. 2017, okoli 2.30, skozi vrata vlomil v eno od optik v Mariboru. Iz nje je odtujil več kot 200 različnih sončnih očal“, so sporočili iz Policijske uprave Maribor. Materialna škoda znaša okoli 26.600 evrov.

Je vaše telo zdravo? Jeste dovolj in pravilno? Se dovolj gibate? Kaj pa stres? Odgovore na vse to so gostje podali v tokratni oddaji Report. Govorili pa smo tudi o Europarkovi Sanjski poroki.

Več v videu:

48__320x240_report

V tokratni študentski oddaji smo spregovarili o pesništvu, slamanju, študiju na Fakulteti za strojništvo pa tudi o nagradi Borzen, energetiki in vedno zanimivi Formuli Student.

Več v videu:

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Urologi iz UKC Maribor odhajajo zaradi nesprazumov s predstojnikom
– Bob leta 2016 mariborskemu zdravniku
– Delavci zimske službe vsak dan „dežurni“
– V Mariboru nadaljujeju z obsevanji
– Fištravec obiskal zavetišče za živali
– 4. forum nevladnih organizacij v Hočah

ŠPORT:
– 23. Mednarodno strelsko tekmovanje v Rušah

Alpske smučarke v hitrih disciplinah so Garmisch-Partenkirchnu opravile s prvim smukaškim treningom. Med hitrejšimi je bila spret tudi najboljša smukačica te sezone, Ilka Štuhec. Mariborčanka je postavila sedmi čas, za najhitrejšo Avstrijko Ramono Siebenhofer, ki je vse tekmice premagala za več kot sekundo, je zaostala dve sekundi in tri stotinke.

Ilka Štuhec; FOTO: STA

Ilka Štuhec; FOTO: STA

Avstrijki se je najbolj približala Italjanka Sofia Goggia, ki je zaostala sekundo in 14 stotink, zmagovalka zadnjega smuka v Altenmarktu Avstrijka Christine Scheyer pa je zabeležila tretji čas, za rojakinjo je zaostala sekundo in 43 stotink.

Maruša Ferk je imela 49. (+ 5,71), Vanja Brodnik pa 52. (+6,71) čas.

V petek dekleta čaka še en trening, tekma bo na sporedu v soboto. V nedeljo sledi še superveleslalom.

Vir: STA

Tokrat smo v studijo povabili uspešno magistrico inženirko informatike in enega izmed članov Rotaract kluba. V prispevkih pa o koncertu APZ Maribor,  o novo pridobljenem certifikatu MMS in o humanitarni akciji v organizaciji ŠOUM-a.

Več v videu: 

Župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec se je včeraj sestal z ministrom za kulturo Antonom Peršakom, s katerim je želel med drugim razrešiti tudi vprašanje sofinanciranja države pri izgradnji ene od enot Mariborske knjižnice. Med pogovorom naj bi se izkazalo, da minister ni prava oseba za takšno rešitev, zato je Fištravec spet pisal predsedniku vlade Miru Cerarju.

mariborska knjižnica

Vprašanja knjižnice ne morejo razrešiti na Ministrstvu za kulturo, ker pri sofinanciranju izgradnje knjižnice na Rotovškem trgu niso sodelovali – vlada je oktobra lani sprejela sklep o pripravljenosti sofinanciranja projekta nove mariborske knjižnice. “V veljavni načrt razvojnih programov 2016 – 2019 se skladno s podatki iz priložene tabele uvrsti projekt št. 3340 – 16 – 0020 »Ureditev Rotovškega trga in Mariborske knjižnice«“, so sporočili iz mariborske občine. A denarja v skupni višini 2.67 milijona EUR v proračunu Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 ni. Župan Fištravec zato predsednika vlade Cerarja (spet) vabi na srečanje: z odprtim pismom, ki ga objavljamo v celoti (v dveh delih).

Prvi del odprtega pisma. Vir: MO Maribor

Prvi del odprtega pisma. Vir: MO Maribor

Drugi del odprtega pisma. Vir: MO Maribor

Drugi del odprtega pisma. Vir: MO Maribor

Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je s štirimi urologi, ki so decembra lani dali odpoved, načeloma doseglo dogovor, da ostanejo. “Pričakujemo, da bodo urologi, ki so podali odpoved o zaposlitvi, to preklicali“, so potrdili v mariborski bolnišnici.

ukc mb (36)

 

V prihodnjih t.i. mediacijskih, delovnih sestankih (ki jih je kot ukrep predlagala strokovna direktorica UKC-ja Darja Arko) naj bi s pogovori na to temo nadaljevali. Podrobnosti zaenkrat niso znane. Tako še vedno ni jasno, s čim so urologe uspeli prepričati, da ostanejo in kakšna bo usoda predstojnika oddelka za urologijo Dejana Bratuše, s katerim so prišli v konflikt, kar naj bi bil poglavitni razlog, da so napovedali odpoved. Po poročanju drugih medijev, pa naj bi tudi v.d. direktor UKC-ja Janez Lavre potrdil, da je, navkljub še precej nejasnostim, ključno, “da so umaknili odpovedi“.

Vir: STA

Nacionalni veterinarski inštitut je Upravo RS za varno hrano, veterino in varstvo rastlin danes obvestil o pozitivnih rezultatih preiskav pri labodu grbcu, ki so ga našli mrtvega na ribnikih pri Rankovcih v občini Tišina. To je osmi labod, pri katerem so ugotovili prisotnost aviarne influence podtipa H5N8, so sporočili iz uprave.

 ptičja gripa, ptice, ptič, race

“Ker se je bolezen pojavila v občini, ki ni v bližini prejšnjih pojavov, ponovno opozarjamo imetnike perutnine, naj zadržujejo, krmijo in napajajo perutnino v zaprtih prostorih oziroma tako, da ne pride do stika s prostoživečimi pticami,” so izpostavili.

Nacionalni veterinarski inštitut je doslej potrdil primer ptičje gripe prototipa H5N8 pri labodih, ki so jih našli na Pragerskem, ob Ptujskem jezeru v občini Markovci in v Mariboru.

Vir: STA

Nacionalni veterinarski inštitut je Upravo RS za varno hrano, veterino in varstvo rastlin danes obvestil o pozitivnih rezultatih preiskav pri labodu grbcu, ki so ga našli mrtvega na ribnikih pri Rankovcih v občini Tišina. To je osmi labod, pri katerem so ugotovili prisotnost aviarne influence podtipa H5N8, so sporočili iz uprave.

Vir: duzs.hr

Vir: duzs.hr

“Ker se je bolezen pojavila v občini, ki ni v bližini prejšnjih pojavov, ponovno opozarjamo imetnike perutnine, naj zadržujejo, krmijo in napajajo perutnino v zaprtih prostorih oziroma tako, da ne pride do stika s prostoživečimi pticami,” so izpostavili.

Nacionalni veterinarski inštitut je doslej potrdil primer ptičje gripe prototipa H5N8 pri labodih, ki so jih našli na Pragerskem, ob Ptujskem jezeru v občini Markovci in v Mariboru.

Vir: STA

Mariborski policisti so v prtljagi 36-letnega Maročana našli skoraj 20 kilogramov hašiša. Prepovedano drogo so odkrili ob pregledu potnikov avtobusa na mejnem prehodu Šentilj. 36-letnika so priprli.

Foto: PU Maribor

Foto: PU Maribor

Policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor so v ponedeljek, 16. januarja ponoči, med kontrolo odkrili nekaj manj kot 20 kilogramov prepovedane droge konoplje (smole) oz. hašiša. Robert Munda, vodja Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Maribor, je danes pojasnil, da so policisti drogo našli med prtljago potnikov avtobusa s slovaškimi registrskimi oznakami, ki je vozil na redni liniji Benetke-Dunaj. Državljan Maroka je potoval z neveljavnimi dokumenti, policisti pa so v nadaljevanju postopka v njegovi osebni prtljagi našli in zasegli osem zavojev s snovjo, za katero so obstajali utemeljeni razlogi za sum, da gre za konopljino smolo (hašiš).

Foto: PU Maribor

Foto: PU Maribor

Zaradi utemeljenih razlogov za sum, da je 36-letnik izvršil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (186. člen Kazenskega zakonika), so mu policisti odvzeli prostost. Nadaljnji postopek so prevzeli kriminalisti PU Maribor, ki so z analizo zaseženih zavojev ugotovili, da je v njih skoraj 20 kg konoplje (smole), bolj poznane kot hašiš.

Glede na trenutne cene na črnem trgu bi lahko moški s prodajo droge v Sloveniji pridobil okoli 400.000 evrov protipravne premoženjske koristi, v ostalih državah Evropske unije pa še bistveno več.

Veliki KŠ Sani intervju se je tokrat ustavil pri strokovnemu vodji Košarkarske šole Sani. Matjaž Čuješ je v preteklosti že sodeloval z velikimi košarkarskimi imeni, tako v klubih kot v reprezentančnih selekcijah, kot so Beno Udrih, Samo Udrih, Saša Vujačić, Erazem Lorbek, Domen Lorbek, Uroš Slokar, Mirza Begić, Jaka Blažič, Sani Bečirović, Dragan Miletić, Primož Brolih, Marko Verginella, in drugi. Tako je samo vprašanje časa, kdaj bo KŠ Sani izstrelila novo veliko ime.

Kako napreduje Košarkarska šola Sani in kdaj bo na Štajerskem znova “nastal” nov vrhunski igralec? Vse to iz prve roke.

V Sanijevi šoli imajo namreč vsako leto boljše pogoje. Lastna dvorana, individualni treningi za igralce, individualni trenerji za košarko in atletiko, fizioterapevti, oprema za igralce in še bi lahko naštevali. In kar je najpomembneje, podpora vodstva na čelu s Sanijem Bečirovićem. Vendar je prostora za napredek še ogromno, razlaga Matjaž Čuješ v velikem intervjuju KŠ Sani.

Kako ste zadovoljni s prvim delom sezone?
»Prvi del sezone bom razdelil na dva dela. Prvi del so selekcijske ekipe, drugi so šolske ekipe oziroma vrtec. S selekcijskimi ekipami sem izredno zadovoljen. Tudi število otrok je primerno. Trenerji res dobro delajo, otroci napredujejo, kar se vidi tudi na tekmah. Kar se tiče šolskih ekip sem nekoliko manj zadovoljen. Ni takega odziva otrok, kot smo beležili prejšnja leta. Zagotovo je eden izmed vzrokov tudi ta, da košarka izgublja malo na popularnosti v Sloveniji. Ni pravih zvezd, domačih igralcev, klubov in zvezdnikov, h katerim bi se otroci obračali. Upam, da se bo že s tem letom obrnila zadeva nam v prid

Če ostanemo še malo pri selekcijskih ekipah. Kje je najbolj viden napredek?
»Po analizi, ki sem jo pripravil skupaj s trenerji, so napredki najbolj vidni v individualni tehniki otrok. Je pa res, da smo tudi načrtno dali poudarek temu. To so osnove košarke. Brez individualne tehnike igralci ne morejo igrati košarke. Tu se je pokazalo, da če vztrajaš in dobro delaš in če imajo otroci voljo in željo, je napredek viden na vsakem koraku

FOTO: Oliver Kolenič

FOTO: Oliver Kolenič

Kaj pa talenti? Imate kaj talentov?
»Talent je to, kar pravijo mnogi. Tudi po mojem mnenju je talent 20%. Vse ostalo je trdo delo in neomejeno število ponovitev.«

Nov Sani Bečiorivć. Ga lahko pričakujemo v kratkem?
»Jaz sem prepričan v to. V zgodovini Slovenije je znano, da je predvsem iz štajerskega področja prišlo veliko fantov, ki so talentirani za igre z žogo. Košarka je bila vedno za nogometom drugi šport, ampak vedno so bili talenti. Če bi nekdo spremljal razvoj in če bi videl igralce na njihovi poti, kot sem jih sam, ti so Udrih, Vujačić, Bečirović in podobni. Ti igralci so ves svoj prosti čas namenili in podredili treningom ter košarki. Enaka zgodba je z Luko Dončićem. Če se je kdo pogovarjal z njegovim očetom, mu je ta povedal, da je Luka že kot mali spal z žogo. Tople vode enostavno ni. Toplo vodo so odkrili že pred nami. Ogromno treninga, odrekanja, nekaj malega talenta ter nekaj sreče in potem nastanejo vrhunski igralci.«

Je dandanes ravno problem, da igralci »ne spijo« z žogo?
»Ja, to je problem na vseh področjih današnje družbe. To pomeni, da so pametni telefoni, računalniki in igrice so otroke odnesli vstran iz športa in igrišč. Dejansko večina še vedno misli, da če odtrenira uro in pol treninga, je to dovolj, da postane vrhunski igralec. Mislim, da vsi vemo, da temu ni tako. V naši košarkarski šoli z veliko truda, strok in Sanija Bečirovića, ki nam je letos v veliko pomoč, delamo na tem. Otrokom smo dopovedali in jim skušamo še dopovedovati, da brez ogromnega števila ponovitev ter številnih treningov ne bo nič od njihove vrhunske košarke.«

V čem je košarkarska šola različna od drugih šol?
»Predvsem v tem, da smo se vrnili k osnovam. Dali smo poudarek tistim tehnikam in prvinam, za katere vemo, da so že v preteklosti dale dobre rezultate pri igralcih. Na koncu koncev je Sani tukaj, ki lahko iz svojih izkušenj pove kako in kaj. Seveda uvajamo tudi nekatere novitete, saj se zavedamo, da se tudi košarka spreminja in napreduje. Seveda ne moremo tudi mi mimo atletskih prvin, ki so zmeraj močnejše. Poudarjam, ključna stvar pri mlajših je enormno število ponovitev košarkarskih elementov, ki ti ostanejo. Ko dodaš nato moč in hitrost, je to tisto, kar igralci potrebujejo. Potem je tukaj še lastna dvorana, ki jo imamo v Mariboru in odlični pogoji za delo, ki jih nudimo vsem otrokom.«

FOTO: Oliver Kolenič

FOTO: Oliver Kolenič

Kje vse ste prisotni?
»Prisotni smo na širšem delu Štajerske. Začenjamo z otroci starimi med 4-6 let. Prisotni smo po številnih osnovnih šolah. Potem pa so tukaj selekcije v Mariboru, Slovenski Bistrici, Ptuju in Rušah.«

V Bistrici je zelo zanimiva selekcija U17. Kako jo vidite?
»V Bistrici je res zanimiva ekipa kadetov U17. Po drugi strani je to tudi naša najstarejša ekipa v Košarkarski šoli Sani in hkrati vodilna. Zanimiva je tudi zato, ker je prišlo do dobre selekcije. Je nekaj visokih fantov, veliko talenta, dobro trenirajo, … Njihov trener Matej Bakšič je res vrhunski. Delal je že s Klemnom Prepeličem pa Juretom Pelkom, … Rodila se je generacija vrhunskih fantov. Normalno, klubi pogledujejo po njih. Mi bomo skupaj z njimi, njihovimi starši in s Sanijem odločili, kdaj bo tisti trenutek, da gredo naprej. Zaenkrat jim nudimo vse, kar potrebujejo za kvaliteten napredek. Igrajo tudi člansko ligo v Bistrici, kar se dandanes redko dogaja. Čeprav ko se spomnimo nazaj je tudi Sani s 14 oziroma 15 leti igral člansko ligo. Ponavljamo to zgodbo in moram priznati, da sem zelo zadovoljen, ker daje ta zgodba vrhunske rezultate

Kaj je letos v košarkarski šoli drugače kot v preteklosti?
»Letos je drugače to, da smo naredili strožjo selekcijo igralcev, ki igrajo na selekcijskem nivoju. Naredili smo tudi selekcijo pri trenerjih. Pojačali smo individualne treninge za bolj perspektivne igralce. Najbolj perspektivni trenirajo tudi sedemkrat na teden. Dodali smo atletskega trenerja in fizioterapevta. Za fante skrbimo na vseh področjih. Veliko tudi hodimo po turnirjih, tako v Sloveniji kot v tujini. Ravno zaradi tega, da otroci vidijo, kako je igrati na tujem in se lahko primerjajo z drugimi

FOTO: Oliver Kolenič

FOTO: Oliver Kolenič

Omenili ste mednarodne turnirje. Za vami je turnir v Čakovcu ter številni drugi turnirji. Med drugim vsako leto organizirate tudi mednarodni turnir »Postani Sani«.
»Želja je, da bi vsaka selekcija odigrala vsaj en mednarodni turnir v tujini na sezono. Glede na to, da imamo več selekcij, je to kar nekaj turnirjev. Večkrat na močnejše turnirje sicer pošljemo eno skupno selekcijo npr. iz Ptuja, Bistrice, Ruš ali Maribora. Nazadnje smo to naredili v Čakovcu, kjer smo združili otroke iz Maribora in Bistrice, rojene leta 2005 in mlajše. Osvojili so drugo mesto. V finalu so po težkem boju izgubili od Cedevite. Moram priznati, da so me res lepo presenetili. Šli smo tja brez pričakovanj, fantje teh letnikov so bili prvič na kakršnemkoli turnirju in sem zelo vesel, da so pokazali talent, ekipni duh in tako dobre predstave. Vse čestitke. Fantje vidijo, da z dobrim delom in trudom lahko nekaj dosežejo, kar je zelo pomembno. V Čakovcu je bila tudi ekipa U15. Ekipa je bila močno oslabljena, vendar so se fantje res srčno borili. Na koncu so izgubili dve tekmi po izenačenih končnicah, eno celo po podaljšku. Tudi njim čestitam. Teh turnirjev planiramo letos še vsaj pet oziroma šest. Da vsi okusijo to, kar se dogaja po tujini

Verjetno je velika pridobitev letos tudi trener Rajko Kršić?
»Moram povedati, da sem zelo vesel in presrečen, da je Rajko prišel v našo sredino. Rajka poznam 30 let. Vsi, ki so kadarkoli slišali za mariborsko košarko, vedo, da je strašno predan delu z mladimi. Po mojem mnenju je eden izmed najboljših za delo z otroci. Mi smo s to potezo zadeli v polno. Mariborskem delu se je povečalo število otrok, zraven tega pa Rajko dobro dela in samo vprašanje časa je, kdaj bodo tudi tukaj na vidiku odlični rezultati. So pa že prvi dobri sadovi dela opazni, kar me res veseli.«

Kakšni so cilji do konca sezone?
»Imamo cilj, da bodo otroci napredovali, da bodo naredili še en korak naprej, da bodo tekmovali in igrali najboljše kar znajo. Ekipnih ciljev nimamo, saj vemo, da je naš cilj narediti igralce. Je pa res, da bolj bodo trenirali, bolj bodo zmagovali. Edini in osnovni cilj KŠ Sani je, da naredimo pravo podlago in da bomo uspeli ustvarjati dobre igralce, narediti dobre ekipe, da bomo prepoznavni po celi regiji in da bodo talenti prihajali k nam namesto v tuje kraje. Da bodo vedeli, da bodo tukaj dobili vse za njihov napredek. Verjamem, da otroci v domačem okolju lahko napredujejo še bolj kot na tujem. Otrokom želimo omogočiti, da se pri nas razvijajo v vrhunske igralce.«

VIR: Košarskarska šola Sani

Na onkološkem oddelku UKC Maribor so ta teden ponovno začeli v zdravljenje z obsevanji vključevati tudi nove bolnike, je da potrdil predstavnik uprave Janez Lencl. Začasno si pomagajo z zdravniki Onkološkega inštituta, kmalu pa naj bi po besedah strokovne direktorice Darje Arko pridobili zdravnika iz Hrvaške, kasneje še iz Srbije.

 prikaz ct na fantomu, ukc mb

Z zdravnikoma s Hrvaške in iz Srbije so se za zaposlitev v UKC Maribor začeli dogovarjati že lani, še preden je vodstvo bolnišnice presenetil daljši bolniški stalež edine redno zaposlene specialistke radioterapije. Pogovori naj bi bili v zaključni fazi.

“Zdravniki iz tujine morajo izpeljati določene administrativne postopke, da se jim prizna licenca oziroma da se jih vpiše v naš register. Kolega iz Zagreba je že poslal nekaj dokumentacije, čakamo le še na izjavo njihove zdravniške zbornice o medsebojnem priznavanju kvalifikacij,” je na ponedeljkovi novinarski konferenci na temo urologije povedala strokovna direktorica UKC Maribor Darja Arko. Za zdravnico iz Srbije naj bi postopki trajali nekoliko več časa.

Dokler ti postopki ne bodo končani, naj bi jim pomagali kolegi z Onkološkega inštituta v Ljubljani. “Imamo zagotovljeno sodelovanje specialistov z Onkološkega inštituta, s katerimi bomo sklenili podjemne pogodbe, zato da zagotovimo prisotnost enega specialista dnevno pri nas, kar je pogoj, da lahko nadaljujemo z delom in dobimo podaljšanje dovoljenja za delo s pacienti. Imamo tudi tri starejše specializante, ki torej imajo že nekaj izkušenj in so sposobni opravljati samostojno delo pod nadzorom. Ti trije bodo prihajali vsak enkrat tedensko k nam, da bodo pokrivali predvsem ambulantno dejavnost,” je pojasnila Arkova.

Na mariborskem oddelku za onkologijo, ki so ga odprli pred letom dni, je enota za radioterapijo začela z delom 7. novembra lani, že takrat v omejenem obsegu in v sodelovanju z Onkološkim inštitutom. Takrat pridobljeno dovoljenje pristojne republiške uprave za delo s pacienti zaenkrat velja do konca januarja.

Ključna za delovanje te dejavnosti je stalna prisotnost redno zaposlenega zdravnika v UKC Maribor. Ker je doslej edina redno zaposlena specialistka radioterapije decembra napovedala bolniški stalež, ki bo trajal predvidoma leto in pol, so pred božičem prenehali sprejemati na obsevanja nove bolnike.

Po neuradnih navedbah se UKC Maribor dogovarja še za zaposlitev enega od zdravnikov z Onkološkega inštituta, ki odhaja v pokoj, sicer pa računa predvsem na specializante, ko bodo ti končali specializacijo. Trenutno imajo pet specializantov, ki pa bodo zaključili izobraževanje šele leta 2019. Specializacije bodo zaključene nekoliko kasneje, kot so sprva načrtovali, predvsem zaradi porodnih dopustov.

V UKC Maribor poudarjajo, da so Zdravniško zbornico Slovenije že od leta 2010, ko je bil oddelek za onkologijo šele v fazi izgradnje, prosili za več odobrenih specializantov. V zdravniški zbornici odgovarjajo, da so sledili pričakovanjem in javljenim potrebam, a da ni bilo dovolj zanimanja za ta mesta.

“Razpisanih je bilo 12 mest za potrebe Onkologije z radioterapijo, od tega se na pet razpisanih mest ni javil nihče in so ostala nezasedena. Za trenutno stanje kadrovskega primanjkljaja onkologov radioterapevtov v UKC Maribor je treba iskati razloge v prepoznem načrtovanju kadrov s strani ustanove in premajhnem interesu mladih zdravnikov za to specialnost v omenjeni ustanovi. Tudi na zadnjem razpisu 2016 ostajata dve mesti za radioterapijo v UKC Maribor nezasedeni,” so navedli.

Specializacija onkologije z radioterapijo traja pet let brez morebitnih prekinitev, kot so na primer porodniške, daljše bolniške in doktorski študij.

Vir: STA

Za zdaj neznani storilci so ravnatelju mariborske Osnovne šole Martina Konšaka Damirju Orehovcu te dni prerezali gume na dveh avtomobilih, ob tem pa so se v okolici omenjene šole na več mestih znašli žaljivi plakati na njegov račun. Dogodke je prijavil policiji, domneva pa, da so povezani s tem, da so na šolo sprejeli štiri alžirske begunce.

damir orehovec

“Družina se je naselila v našem okolišu in po zakonodaji moramo otroke sprejeti v šolo, kar se mi zdi tudi normalno. Očitno nekaterim to ni všeč, zato so se na neokusen način spravili name in v okolici šole so nalepili žaljive plakate in poškodovali dva avtomobila,” je pojasnil Orehovec, ki ne želi ugibati, kdo bi lahko stal za temi dejanji, saj da je to stvar policije.

Orehovec je sicer tudi mestni svetnik SMC, stranka pa mu je danes že stopila ob stran ter na Twitterju zapisala, da so zgroženi nad napadom na ravnatelja. Kot so ob tem zapisali, imajo vsi otroci družin z mednarodno zaščito pravico do šolanja v Sloveniji, zato je napad na ravnatelja nezakonit, popolnoma nesprejemljiv in ga najodločneje obsojajo.

“Zgroženi smo, da lahko nekdo tako ravna, ko gre za osnovnošolske otroke družine, ki je v Sloveniji dobila zatočišče,” so še zapisali v največji vladni stranki.

Vsekakor sedanje stanje v Mariboru, ko nekateri mediji javno izpostavljajo celo naslove zasebnih bivališč, kjer živijo begunci, ki jim je Slovenija priznala mednarodno zaščito, tudi po besedah Orehovca ni dobro. Mariborska občina je nedavno v zvezi s tem od notranjega ministrstva terjala pojasnila o tem, zakaj o takšnih naselitvah niso bili obveščeni.

Na ministrstvu odgovarjajo, da ustava kot najvišji pravni akt določa, da ima vsakdo pravico, da se prosto giblje in si prosto izbira prebivališče, to pa velja tudi za osebe s priznano mednarodno zaščito, saj so v svojih pravicah popolnoma izenačene z vsemi slovenskimi državljani, z izjemo volilne pravice.

Orehovca so se te dni lotili tudi nekateri nasprotniki naseljevanja beguncev. Društvo Hervardi, ki ga vodi Andrej Šiško, je na svoji spletni strani zapisalo, da ravnatelj v Mariboru izvaja “genocid” po naročilu “kolovodje izdajalcev slovenskega naroda Friderika Cerarja”. Med drugim je omenjeno društvo zmotilo, da ravnatelj ni nikogar obvestil o novih sošolcih učencev OŠ Martina Konšaka – otrocih migrantov. Zahtevali so odstop in razrešitev ravnatelja in takojšnjo zaustavitev “načrtnega priseljevanja migrantov v Maribor.

“Odgovorni za načrtno zaostrovanje razmer v mestu Maribor morajo odgovarjati takoj, še preden pride do nekontroliranega izbruha nezadovoljstva Mariborčanov,” je še zapisano v sporočilu na spletni strani društva, pod katerim je podpisan Šiško, eden od nekdanjih vodij navijaške skupine Viole in županski kandidat, ki so ga zaradi poskusa umora z enega od predvolilnih soočenj leta 2008 odpeljali na prestajanje zaporne kazni.

Vir: STA

Nacionalni veterinarski inštitut je Upravo RS za varno hrano, veterino in varstvo rastlin danes obvestil o novih primerih ptičje gripe pri dveh labodih grbcih. Enega od labodov so našli mrtvega v Pragerskem, drugega pa ob Ptujskem jezeru v občini Markovci. Doslej so prisotnost aviarne influence H5N8 ugotovili pri sedmih labodih.

Vir: duzs.hr

Vir: duzs.hr

Na upravi so zapisali, da so poleg tega v vzorcih race mlakarice, ki je poginila v občini Šentjur, ugotovili prisotnost virusa influence tipa A, vendar pa ni šlo za podtip H5 ali H7.

Perutninarje so znova pozvali, da upoštevajo sklepe državnega središča za nadzor bolezni ter zadržujejo, krmijo in napajajo perutnino v zaprtih prostorih oz. tako, da ne pride do stika s prostoživečimi pticami.

Veterinarji uprave za varno hrano ob pojavu aviarne influence podtipa H5N8 v Sloveniji izdajajo odločbe o ukrepih, sprejetih na državnem središču za nadzor bolezni, in sicer za imetnike perutnine v posamezni upravni enoti z javnim naznanilom. Gre za upravne enote na območjih območnih uradov uprave Murska Sobota, Maribor, Ptuj, Celje in Novo mesto.

Virus ptičje gripe H5N8 je zelo nevaren perutnini in nekoliko manj prostoživečim pticam, zato je treba na omenjenih območjih perutnino in ptice zadrževati v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi. Tako naj bi se zmanjšala možnost prenosa tega virusa s prostoživečih ptic na perutnino v reji, posledično pa tudi gospodarsko škodo.

 

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da se ljudje z virusom aviarne influence H5N8 ne moremo okužiti in zboleti, saj na površini naših telesnih celic nimamo receptorjev, ki bi omogočili vstop virusa vanje in s tem okužbo. Ne glede na to pa je treba upoštevati previdnostne ukrepe.

Poginulih ptic, ki jih najdemo v naravi, se ne dotikamo z nezaščitenimi rokami. Če smo se jih že dotaknili brez zaščite, si roke skrbno umijemo z milom in vodo. Dokler si rok ne umijemo, se ne dotikamo obraza, predvsem očesnih veznic, nosne in ustne sluznice, izpostavljajo na inštitutu.

Vir: STA

Mariborski mestni svetniki bodo prihodnji teden na izredni seji razpravljali o projektih, ki jih bo občina prijavila na razpise za sredstva iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN). Takrat bodo morali odločili, ali bo v ta nabor šla tudi obnova osrednje enote Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu.

mariborska knjižnica

Knjižnica Rotovž je sicer te dni zaprta zaradi redne inventure gradiva in ponovnega premeščanja zaradi prostorske stiske. Kot je pojasnila direktorica Dragica Turjak, morajo pregledati okoli 130.000 enot gradiva. “Delo bo v primerjavi z drugimi enotami zahtevnejše zaradi utesnjenosti postavitve in razmeščenosti po različnih prostorih,” je povedala.

Gre za zakonsko obveznost knjižnice na vsaka tri leta, ki so jo že dlje časa načrtovali. Bodo pa zaprtje izkoristili tudi za izvedbo nujnih vzdrževalnih del in prenovo izposojevalnega pulta. Še vedno pa se nadejajo, da bodo po več desetletij čakanja vendarle prišli do novih prostorov.

Na kakšen način se bo to zgodilo, bo mestni svet po napovedih razpravljal 26. januarja. Knjižnica se je namreč znašla v središču razprav o načinu porabe sredstev CTN oziroma trajnostne urbane strategije, od koder mariborska občina pričakuje 17,8 milijona evrov. Medtem ko mestna uprava na čelu z županom Andrejem Fištravcem meni, da je knjižnica predrag in neustrezen projekt za financiranje s tega naslova, opozicija, vodstvo knjižnice in del javnosti vztraja, da je to edini način, da se sploh pride do rešitve za knjižnico.

“V knjižnici za zdaj verjamemo v projekt, ki je pripravljen, načrtovan od leta 2008 in ima gradbeno dovoljenje od leta 2014,” je ponovila Turjakova.

Mestna uprava in župan pa menijo, da lahko z manjšimi stroški umestijo osrednjo enoto Mariborske knjižnice v druge prostore, s sredstvi CTN pa izpeljejo druge projekte, ki jih Maribor prav tako potrebuje. “Zavedati se namreč moramo dejstva, da evropskih sredstev v takšni višini in za takšne projekte, kot so prenova urbanih območjih, obnova stanovanj in projekti mobilnosti, še nekaj časa ne bo na voljo. Prav tako se moramo zavedati, da je odprto vprašanje reševanja prostorske problematike centralne enote Mariborske knjižnice in ne novogradnja,” so  povedali.

Namesto že pred leti načrtovane novogradnje na Rotovškem trgu, ocenjene na več kot 20 milijonov evrov, na občini predlagajo, da se knjižnico preseli v nekdanjo stavbo centra za socialno delo na Taboru in nekdanjo SDK na Trgu Leona Štuklja. Prva stavba je v občinski lasti, zato so že izdelali osnovno dokumentacijo za selitev, ki bi občino stala 1,3 milijona evrov.

Za stavbo na Trgu Leona Štuklja, ki je v lasti države, pa pogovori še potekajo. Občina se dogovarja za brezplačen prenos stavbe v občinsko last v zameno za prenos zgradbe, kjer ima sedež policija, v državno last. “Trenutno smo v fazi, kjer je vsaka stran naročila cenitev prostorov, ki so predmet menjave. Po opravljenih cenitvah sledijo nadaljnji pogovori, saj pri menjavah nepremičnin obstajajo minimalna cenovna odstopanja, da je menjava pravična za obe strani,” so povedali na občini.

Ker občini ta menjava ni uspela že lani, ko se je v SDK želela preseliti Umetnostna galerija Maribor, številni dvomijo, da bo tokrat uspešna. Odgovor ministrstva za javno upravo, kakšno je njihovo mnenje o predlagani menjavi, še čakamo.

Seja, na kateri bodo mestni svetniki odločali o projektih CTN, je bila sprva napovedana za ta četrtek. A so jo prestavili na naslednji četrtek. Prvi razpis v sklopu CTN pričakujejo v februarja in naj bi se nanašal na obnovo stanovanj stanovanjskega sklada.

Vir: STA

Dom Danice Vogrinec Maribor je bil skupaj s partnerji izbran za izvajanje aktivnosti Večgeneracijskega centra Štajerska, ki je eden od skupno 15 načrtovanih po vsej državi. “Pripravili smo široko paleto zanimivih programov, s katerimi se bomo borili proti socialni izključenosti ranljivih skupin družbe,” je povedal povedal direktor Marko Slavič.

 unnamed (4)

Partnerji v projektu so še Zveza prijateljev mladine Maribor, Ozara Maribor, Zavod Antona Martina Slomška, Andragoški zavod Maribor in Center za pomoč na domu Maribor. “Zelo smo ponosni na to partnerstvo, s katerim smo pokazali, da znamo tudi v tej regiji združiti moči in pozabiti na parcialne interese. Vsak je stopil čez svoj prag in skupaj smo dorekli aktivnosti, ki jih bomo skupaj izvajali za preprečevanje socialne izključenosti,” je na današnji novinarski konferenci pojasnil Slavič.

V projekt je vključenih tudi deset občin, kar je po besedah Slaviča daleč največja zastopanost občin v načrtovani mreži večgeneracijskih centrov po državi. To so občine Duplek, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Rače – Fram, Ruše, Starše in Šentilj, poleg njih pa v projektu sodeluje skupno 144 organizacij iz lokalnih skupnosti.

Uradni sedež Večgeneracijskega centra Štajerska bo v Domu Danice Vogrinec v Mariboru, kjer bo tudi osrednja infotočka za vse aktivnosti. Posamezne aktivnosti se bodo izvajale še pri drugih partnerjih projekta in na terenu. Občine so v ta namen morale zagotoviti prostore, kjer podobne aktivnosti že izvajajo, pa jih bodo v okviru tega projekta povezali in strokovno nadgradili.

Ključni cilj je izvajanje preventivnih programov, namenjenih socialnemu vključevanju ranljivih družbenih skupin in preprečevanju njihovega zdrsa v socialno izključenost. Aktivnosti so namenjene mladim, starejšim, brezposelnim, osebam s posebnimi potrebami, migrantom in beguncem, Romom, enostarševskim družinam, invalidom, žalujočim, osebam s šibko socialno mrežo in žrtvam kaznivih dejanj.

Zanje bodo izvajali tečaje in delavnice, organizirali športne dejavnosti, predstavitve različnih kultur in okrogle mize, nudili bodo učno pomoč in izobraževanja za strokovne delavce. “Poskušali bomo čim bolj odgovarjati na njihove potrebe, zato se bodo aktivnosti sproti prilagajale,” je pojasnila vodja projekta Polona Lah.

unnamed (7)

Tako bodo med drugim nudili varstvo za otroke za enostarševske družine, nudili prostor za neformalna druženja ter izvajali delavnice za dvig zdravstvene ali računalniške pismenosti. Na voljo bodo imeli tudi vozilo, s katerim bodo lahko povečali mobilnost uporabnikov.

Celotna vrednost projekta znaša 936.000 evrov, od tega bosta 575.000 evrov prispevala ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad. Ostalo bodo financirali partnerji projekta in sodelujoče občine. Za uporabnike bodo vse aktivnosti brezplačne, projekt, ki se bo izvajal do konca leta 2021, pa naj bi prinesel tudi dve zaposlitvi v Domu Danice Vogrinec Maribor, eno v Zvezi prijateljev mladine Maribor in polovico zaposlitve v Zavodu A. M. Slomška.

“Naš zavod si je v svojo vizijo že zdavnaj zapisal, da želi postati medgeneracijski center. Tako se že vsa leta ukvarjamo z vprašanjem, kako združiti vse generacije in jih povezati na enem mestu,” je povedala predstavnica Zavoda A. M. Slomška Alenka Šverc. Omenjeni zavod bi rad v okviru tega projekta med drugim uresničil svoje načrte za vzpostavitev medgeneracijskega orkestra, izvedbo tečajev Montessori pedagogike za starše ter uvedel hipoterapijo.

Vir: STA

Komisija za razvoj nevladnih organizacij v Mestni občini Maribor je na občino, župana Andreja Fištravca in mestni svet naslovila pobudo za uvedbo javne razprave o občinskem proračunu. Javnost bi ga tako imela možnost spoznati še pred obravnavo na mestnem svetu, s tem pa bi se tudi povečala transparentnost porabe javnega denarja.

Podobno pobudo je pred časom predstavila že Iniciativa mestni zbor. Predlagatelji tokratne pobude upajo, da bodo mariborski mestni svetniki o tem razpravljali že na svoji prvi redni seji. Ta je napovedana za 2. februar.

S tem želimo spodbuditi uvedbo mehanizma za zasledovanje javnega interesa in transparentno delovanje lokalne samouprave, kar lahko zagotovi transparentno določanje družbenih ciljev in prispeva k bolj racionalni rabi občinskih sredstev. Vključevanje javnosti v oblikovanje javnih politik zmanjšuje odtujenost prebivalcev od javne uprave,” je v sporočilu za javnost zapisal Borut Ambrožič, predsednik komisije, ustanovljene leta 2011 kot posvetovalno telo župana.

Enomesečna javna razprava

Sicer v Mariboru deluje 1613 nevladnih organizacij, v katerih je zaposlenih približno 800 ljudi. Izpostavili so, da je občinski proračun eden temeljnih dokumentov občine, ki predstavlja okvir za delovanje občine na področju javne porabe. Predlagajo uvedbo 30-dnevne javne razprave, ki bi omogočila zainteresirani javnosti seznanitev z osnutkom proračuna in podajo pripomb nanj.

V nevladni organizaciji Umanotera so opravili raziskavo, ki je pokazala, da približno polovica slovenskih občin že omogoča javno razpravo o predlogu občinskega proračuna. Med njimi pa je tudi pet mestnih občin.

V občinah, kjer imajo prebivalci možnost razpravljati o občinskih proračunih in jih občinske uprave pri tem aktivno podpirajo, raste zaupanje v demokracijo, poveča se subjektivno zadovoljstvo, transparentnost poslovanja občine ter učinkovitost porabe javnega denarja,” so poudarili v Umanoteri.

Lista kolesarjev in pešcev že zbira podpise

Postopek sprejemanja proračuna v občinah je predpisan s poslovniki občinskega sveta. Lista kolesarjev in pešcev, ki ima v mariborskem mestnem svetu enega člana, je zato že začela z zbiranjem podpisov za ustrezno spremembo poslovnika. “Za uvrstitev točke na dnevni red potrebujemo podpise najmanj četrtine mestnih svetnikov in potrditev statutarno-pravne komisije. Na vse svetniške skupine smo danes naslovili prošnjo za podporo predlogu,” je sporočil mestni svetnik Josip Rotar.

seja mestnih svetnikov mom

Na občini vidijo pobudo kot logično nadaljevanje participatornega proračuna, ki so ga lani začeli postopno uvajati. Kdaj bo prva obravnava letošnjega proračuna, sicer še ni znano. Kot je na zadnji seji mestnega sveta na začetku januarja povedal župan, je osnutek proračuna že spisan, a obstaja zelo velik razkorak med načrtovanimi prihodki in odhodki. Zato računajo na pomoč države, med drugim s tem da uresniči obljube o pomoči problemskemu območju Maribora z okolico in da se dogovora o poravnavi z Iskro za radarje ne šteje v zadolževanje občine.

VIR: STA

Živalim mariborskega zavetišča za živali je topleje. Ljudje dobrega srca so lani posvojili 119 psov in 102 muci. Mariborska občina je investirala v nakup toplotne črpalke, ki omogoča bolj racionalno obliko ogrevanja v zavetišču. Na nedavnem obisku pa jim je župan Andrej Fištravec podaril tudi 15 odejic.

Blaž Primc, vodja zavetišča za živali Maribor.

Blaž Primc, vodja zavetišča za živali Maribor.

Lani je skozi naše zavetišče šlo okoli 550 mačk in 300 psov. Čeprav imamo nekaj stalnih živali, ki so pri nas tudi več let, smo dokaj uspešni tudi pri iskanju novih lastnikov“, je povedal Blaž Primc, vodja zavetišča za živali Maribor. Obiskuje jih kar nekaj stalnih sprehajalcev, ki prihajajo tudi v vremensko bolj neprijaznih dneh, “občasno pripravljamo tečaje za nove,” je še dodal Primc. Trenutno zavetišče ni polno. V kapacitetah 12 boksov za mačke v karanteni, dodatnih osem in skupni prostor za mačke, ter prostorih za okoli 60 psov, je sedaj nastanjenih 27 psov in 22 mačk, ki pa (še) vedno potrebujejo hrano, pesek za mačke, igračke pa tudi koce.

zavetisce za zivali, azil maribor

Petnajst odejic in toplotna črpalka
Skrb za živali je ena od nalog, ki jih ima mariborska občina“, je povedal župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec, ko je zavetišču predal 15 odejic, ki so jih našli v zalogi skladišč za primere zaščite in reševanja. Na obisku zavetišča sta ga po prostorih vodila Cveto Žalik, direktor mariborske Snage, ki je upravljalec zavetišča, in vodja zavetišča Primc.

zavetisce za zivali, azil maribor

Ogledal si je tudi nedavno dokončano vgradnjo toplotne črpalke, za katero je mariborska občina investirala okoli 42.000 evrov. Žalik, direktor Snage, je ob tem dodal, da sami, odkar upravljajo z zavetiščem, vanj vlagajo okoli 30.000 evrov letno. Čeprav se zavedajo, da nikoli ni dovolj denarja za ta namen, Žalik meni, da ima Maribor vendarle zagotovljen standard, ki si ga živali zaslužijo, mesto pa je nanj lahko ponosno.

Zaloga hrane in ostale opreme za oskrbo živali v mariborskem zavetišču.

Zaloga hrane in ostale opreme za oskrbo živali v mariborskem zavetišču.

Po začetnih treningih v Mariboru, na umetni travi in v telovadnici Ljudskega vrta, vijoličasti nadaljujejo s pripravami na spomladanski del sezone v Moravskih toplicah. Trener, Darko Milanič, je s treningi zadovoljen: “Opazno je, da so fantje v premoru oddelali predvidene programe in zdaj so na vrsti naslednje aktivnosti po zastavljenem načrtu“, je povedal ob selitvi v pomursko “bazo”.

Darko Milanič, trener NK Maribora.

Darko Milanič, trener NK Maribora.

Priprave je začelo 27 igralcev, na seznamu za drugi del priprav pa jih je jih 29. Ekipi sta se pridružila še napadalec mladincev Luka Štor in Ranko Moravac. Drugi del priprav želijo izkoristiti “v pogojih, ki nam ne glede na mrzlo zimo omogočajo vadbo na travnati površini“, je povedal trener Milanič. Po nizu treningov na ogrevanem terenu pri hotelu Vivat pa bo tudi čas za prvi, pripravljalni tekmi: v sredo dvoboj z Nafto, v soboto pa z ZTE Zalaegerszegom.

1. zimski trening Ljudski vrt (2)

Okrepitve so mladi kolegi
Zimski prestopni rok ali tako imenovana nogometna tržnica je doslej pomenila (le) odhod Erika Janže, a zaenkrat “zunanjih” prihodov med vijoličaste ni pričakovati. “Celar, Štor, Ogrinec, Hodžić in Uskoković so top talenti, ne le v slovenskem prostoru. Zakaj ne bi namenili priložnosti našim mladim igralcem? Mariboru bo za takšno usmeritev lahko hvaležen celoten slovenski nogomet. Kupovati zaradi kupovanja ni naš namen. Mi kupujemo z delom. Ni razloga, da bi pripeljali 5, 6 igralcev, samo z namenom, da bi delali spremembe. Pri kadrovanju za prihodnje obdobje ne smemo pozabiti naših obetavnih igralcev Kramariča, Vukliševića na posoji v Krškem ali Hajrića in preostale v ekipi B, ki so ves čas v profesionalnem ritmu. Rešitve bomo poiskali znotraj kluba, imamo jih dovolj“, je povedal športni direktor kluba Zlatko Zahovič.
Vir: nkmaribor.com

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Magna prihaja v Slovenijo
– Delavska hranilnica preverja politični izpostavljenost
– Mariborski zdravstveni dom lani posloval pozitivno
– Tradicionalno srečanje podjetnikov na Muti
– Božično novoletna produkcija plesne šole Samba

ŠPORT
– Ekipa NK Maribora pričela s pripravami na pomlad

obcinski-informator