Letošnji Festival Lent se pričenja 24. junija, tudi letos bo trajal 9 dni, je pa od danes že možen nakup enotnih festivalskih vstopnic Lent.

Festival Lent tudi letos ostaja devetdnevni festival, a organizatorji izpostavljajo, da so to prepoznali kot prednost. »Ugotovili smo, da je devet dni ravno prav. Morda je bilo 16 dni celo preveč in je festival nekako zvodenel, ljudje so odšli na morje …,« je ob današnjem podpisu sponzorske pogodbe z Novo KBM dejal direktor festivala Vladimir Rukavina.

»Veseli nas, da so simbolno in gospodarsko vrednost, ki jo gojimo že krepko čez 20 let, prepoznali tudi novi lastniki naših najstarejših in zanesljivih partnerjev in podpornikov,« ob podpisu izpostavljajo organizatorji festivala.

Sicer bo pa tudi letos osrednji poletni štajerski festival deležen kar nekaj sprememb. »V letošnjem letu smo se po sili razmer odločili še za dodatne spremembe, ki bodo popestrile festival in mu omogočile nadaljnji razvoj,« pravijo v Narodnem domu, ki festival letos organizira že 24 leto zapovrstjo.

Težišče festivala na Trgu Leona Štuklja

Težišče festivala se letos za ves čas tako seli v ˝dnevno sobo˝ Maribora – na Trg Leona Štuklja, ki bo prizorišče Velikega odra. Uvodni dnevi na slednjem bodo tako pripadali Operi in baletu SNG Maribor s predstavami Turandot in Peer Gynt. V sodelovanju z njimi bodo tako na poseben način obeležili skorajšnji začetek festivala. V sklopu slednjega bo 22. junija ob 20. uri v Veliki dvorani SNG folklorna predstava beloruskega državnega plesnega ansambla Haroški.

S folkloro in Folkartom, iz katerega Festival Lent tudi izhaja, se nadaljuje tudi program Velikega odra – nastopile bodo folklorne skupine s Finske, Argentine, Srbije, Kazahstana, Fidžija in Kostarike.

Tudi letos pa je možen nakup enotne festivalske vstopnice Lente. Ta letos v predprodaji stane 20 evrov, v redni prodaji pa 25 evrov in omogoča prost vstop na 6 odrov in več kot 70 dogodkov. Imajo pa letos lastniki Lente poleg prostega vstopa v UGM Maribor, Muzej NOM in Pokrajinski muzej, ter zastonj prevoza z mestnim prevoznikom Marprom, tudi možnost prostega vstopa na kopališče Mariborski otok.

Skupaj s ŠOUM-om bodo tudi letos subvencionirali nakup Lent študentom in dijakom, ki bodo za njih v predprodaji tako odšteli 10 evrov, v redni prodaji pa 15 evrov. So pa imetniki Lent upravičeni tudi do popusta na prireditvah z dodatno vstopnino.

Lente in vstopnice so naprodaj od 18. maja v Informacijski pisarni Narodnega doma, ter preko spleta.

Do naknadne spremembe pa je prišlo tudi glede postavitve Večerovega odra. Sprva je bilo sicer načrtovano, da bi se slednji preselil pod Titov most, a so se v zadnjem hipu uspeli dogovoriti z lastniki zemljišča in bo letos tako še na stari lokaciji.

Drugo leto glasni oder ponovno na Dravi?

„Kako se bo festival Lent razvijal v prihodnosti žal ni odvisno samo od nas, vendar pa trdno upamo in se o tem dogovarjamo z ustanoviteljem, da bomo že prihodnje leto, ob 25 obletnici, spet postavili simbol festivala, plavajoči oder na Dravi,« še upajo organizatorji.

Največjemu mariborskemu ponudniku nočitvenih zmogljivosti – družbi Terme Maribor – grozi, da bo ostalo brez svojega imena in imen svojih hotelov, saj je sodišče odločilo, da so blagovne znamke družbe ter hotelov Habakuk, Orel, Piramida in medicinsko-termalnega centra Fontana v lasti podjetja CasinoMaribor v stečaju, piše današnji Večer.

Kot dodaja časnik, je stečajna upraviteljica Casinoja Melita Butara TermamMaribor že prepovedala uporabo blagovnih znamk oziroma omenjenih imen,mariborsko sodišče pa je nedavno razpisalo nezavezujoče zbiranje ponudb za njihov odkup. V Termah Maribor so se doslej nakupu blagovnih znamk in komunikaciji s Casinojem izogibali, o tem, kaj bodo storili zdaj, pa zaenkrat molčijo.

Zaplet s petimi blagovnimi znamkami je star že več let in je del sodnih sporov med Termami Maribor in propadlim Casinojem Maribor, ki sta bila do leta 1997 združena v enotno Turistično-gostinsko podjetje (TGP) Pohorje. Ko je Casino leta 2009 pristal v stečaju, so Terme vložile tožbo na ugotovitev obstoja prerekane terjatve iz naslova navedenih blagovnih znamk.

Kot piše Večer, so v Termah verjeli, da bo lastništvo blagovnih znamk pripadalo njim, ker je Casino propadel in jih ne uporablja. Sprva je ljubljansko okrožno sodišče zahtevek Term zavrnilo, nato je njihovi pritožbi dalo prav višje sodišče. Po pritožbi Casinoja je vrhovno sodišče vse skupaj vrnilo v novo sojenje, višje sodišče pa je v drugo dalo prav Casinoju, dodaja časnik.

Po besedah stečajne upraviteljice je urad za intelektualno lastnino v registru znamk vzpostavil prejšnje stanje, tako da je zdaj imetnik blagovnih znamk Casino Maribor v stečaju. Terme Maribor naj bi v preteklosti že vsaj petkrat pozvala, da odkupijo blagovne znamke, ki so jih ves čas uporabljali, vendar se na to niso odzivali.

Vir: STA

To sredo, 18. maja bodo v Andragoškem zavodu Maribor, v okviru Tedna vseživljenjskega učenja izvedli Parado učenja, ki bo v Vetrinjskem dvoru v Mariboru s pričetkom ob 10:00.

“Parado učenja bomo izvedli v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije (ACS), ki tudi sicer koordinira vseslovenski projekt TVU. Leta 2008 smo v Mariboru skupaj izpeljali tudi odmevno Nacionalno odprtje TVU, v letu 2014 pa prav tako odmevno prvo Parado učenja,” so sporočili iz Andragoškega zavoda Maribor.

Pri Paradi učenja gre za serijo pestrih predstavitev priložnosti za vseživljenjsko učenje na javnem mestu, ki se bo hkrati odvijala v večih krajih po Sloveniji. AZM-LU je bil na razpisu Ministrstva za izobraževanje znanost in šport izbran kot eden izmed 15-tih nosilcev prireditve, katere namen je ozaveščanje javnosti o vlogi učenja, spodbujanje k vključevanju v učenje ter sožitju generacij in skupnosti. Več o projektnih dejavnostih in njihovem ozadju najdete na spletni strani http://tvu.acs.si/sl/akcija/2016/pu .

Parada učenja se bo odvijala v sredo, 18. maja 2016 v Vetrinjskem dvoru v Mariboru s pričetkom ob 10 uri. Na njej se bo na stojnicah in s programom na odru in ob njem, predstavila množica ustanov, skupin in posameznikov, ki s svojo izobraževalno in ustvarjalno dejavnostjo krepijo našo skupnost. Sodelovali bodo pripadniki vseh generacij, prireditev pa bo imela tudi medkulturni značaj.

“Verjamemo, da lahko s skupnimi močmi ustvarimo nepozaben dogodek, ki bo vseživljenjsko učenje še bolj približal našim občanom in jih navdušil za vključevanje,” so še sporočili Andragoškega zavoda Maribor

V Mariboru je minuli konec tedna zaživel nov festival komorne glasbe, Janus festival. V sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Maribor so v društvu Janus Atelier priredili dvodnevni festival v Minoritski cerkvi.

Mladi glasbeniki so preigravali klasično glasbo zadnjih 100 let, tudi kompozicije mladih skladateljev in skladbe dijakov mariborskega konservatorija. Komorni orkester Janus Atelier so ta akustični prostor Minoritske cerkve prvič napolnili v tolikšnem obsegu.

Organizatorji so s številom obiskovalcev bili zadovoljni, saj se je tovrsten festival v Mariboru zgodil prvič. Želijo pa si, da bi ta festival postal tradicija. “Želimo si v prvi vrsti tudi obujanja in oživljanja tega prostora (Minoritske cerkve), da bodo tudi drugi uvideli njegovo kvaliteto,” je dejal umetniški vodja festivala Matija Krečič.

Potem ko so prejšnji teden v Tomšičevem drevoredu uredili nove zasaditve dreves, ta teden nadaljujejo s sanacijo po žledu – in snegolomu v Mestnem in Magdalenskem parku.

“Ker dela vključujejo tudi žaganje vejevja na višini, bosta oba parka deloma zaprta, saj je varnost sprehajalcev lahko ogrožena. Zaprti deli obeh parkov bodo jasno označeni, obiskovalce pa prosimo, da spoštujejo omejitve gibanja, v prvi vrsti zaradi lastne varnosti, seveda pa nam bodo s spoštovanjem omejitev gibanja omogočili, da delo opravimo v zastavljenem času in kar je mogoče hitro,” so sporočili iz Snage d.o.o..

Na terenu je 20 – članska ekipa predvidevamo, da bosta parka v celoti ponovno odprta najkasneje v sredo (Magdalenski) oziroma petek (Mestni park).

Sanacija po žledolomu poteka od konca aprila, financirana pa je s strani evropskih sredstev, ki jih je na razpisu pridobila Mestna občina Maribor. Za 127 tisoč evrov bodo v Snagi posadili 91 novih dreves, poškodovana pa sanirali tako, da ne bodo predstavljala nevarnosti za obiskovalce. Vsa dela potekajo pod nadzorom strokovnih služb, zaključena pa bodo predvidoma do konca meseca.

Člani Brass Band Slovenija so ta konec tedna priredili koncert “The Phantom of Musicals” v Unionski dvorani v Mariboru.

Foto: Slavko Rajh

Trije pevski zbori in sedem vokalnih solistov, med katerimi so nastopili Vokalna skupina Cezam iz Ruš, Pevski zbor II gimnazije in akademski pevski zbor Maribor so navdušili obiskovalce v nabito polni Unionski dvorani. Navdušujoč in skrbno izbran program, sestavljen iz “zimzelenih” svetovnih mjuziklov (kar je bila tudi tema koncerta), ni pustil ravnodušnega niti še tako zahtevnega poslušaca.

Foto in besedilo: Slavko Rajh

Od ponedeljka, 9.5.2016, je ponovno odprta prenovljena lekarna Tezno na »stari« lokaciji na Prvomajski 28 v Mariboru.

Delovni čas lekarne ostaja enak kot je bil do sedaj, tj. od ponedeljka do petka od 7:30 do 19:00, ob sobotah od 7:30 do 12:00. Ob nedeljah in praznikih je lekarna zaprta.

“Lekarno smo prenovili v sodobno lekarno z robotiziranim skladiščem za zdravila in ostale izdelke. Poleg tega je namenjenega več prostora v oficini, kjer so izdelki razporejeni tako, da jih uporabniki lekarniških storitev lahko sami izbirajo. Poskrbeli smo za obsežno zalogo zdravil, ki jih izdajamo na recepte in brez recepta, nudimo pa tudi veliko izbiro izdelkov za ohranjanje in krepitev zdravja, medicinskih pripomočkov, prehranskih dopolnil, izdelkov za nego otrok, za nego kože in las ter strokovno svetovanje pri izbiri za vas primernih izdelkov,” so sporočili iz Lekarn Maribor.

vabijo vas, da obiščete prenovljeno in po najnovejših standardih opremljeno Lekarno Tezno in si med drugim pridobite svoj izvod brezplačne revije »Pripravljeni na poletje«. V reviji »Pripravljeni na poletje« so zbrani nasveti naših magistrov farmacije o zdravju in ohranjanju zdravja v vsakdanjem življenju in tudi v času počitnic. Svoj izvod revije lahko prejmete tudi v vseh ostalih naših lekarniških enotah, dosegljiv pa je tudi na spletnem naslovu Lekarn Maribor www.mb-lekarne.si.

Italijan Antonio Cairoli je zmagovalec osme dirke svetovnega prvenstva v motokrosu. Na domači preizkušnji v Pietramurati je premagal Francoza Romaina Febvreja, tretji pa je bil slovenski dirkač Tim Gajser, ki je z novimi stopničkami, že osmimi v sezoni, ohranil skupno vodstvo v SP. Zdaj ima 335 točk, drugi Febvre pa 331.

Gajserju sta za nove stopničke zadostovali dve četrti mesti v obeh vožnjah, pri čemer je v drugi vožnji že vodil, a se je po padcu moral vračati s šestega mesta. To vožnjo je dobil Febvre pred Cairolijem in Jevgenijem Bobriševim. V prvi vožnji je zmagal Cairoli, drugi je bil Nemec Maximilian Nagl, tretji pa Belgijec Kevin Strijbos.

Skupno na dirki je Cairoli zbral 47 točk, Febvre 40, Gajser pa 36.

Na dirki je nastopil še en slovenski dirkač Peter Irt; v prvi vožnji je bil 25., v drugi pa 20., tako da je osvojil prvo letošnjo točko za SP, skupno pa je bil 23.

Sezona se bo z deveto dirko nadaljevala v španski Talaveri de la Reini čez 14 dni.

Vir: STA

Kljub protestom Umetnostne galerije Maribor (UGM) bo, kot vse kaže, mariborski dispečerski center vendarle nameščen v stavbi nekdanje SDK na Trgu Leona Štuklja. Kot so pojasnili na ministrstvu za zdravje, se nobena od drugih predlaganih lokacij namreč ni izkazala za primerno.

Dispečerski center zdravstva, ki bo eden od dveh načrtovanih v okviru nove organizacije nujne medicinske pomoči v Sloveniji, bo na mariborskem Trgu Leona Štruklja po načrtih ministrstva za zdravje začel delovati jeseni. “Sredstva za njegovo delovanje so bila že zagotovljena z aneksom št. 1 k splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2015,” so poudarili na ministrstvu.

V Ljubljani bo dispečerski center umeščen v objekt urgence Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in bo po napovedih ministrstva za zdravje začel delovati predvidoma v prvi polovici naslednjega leta. Tudi zanj naj bi bila sredstva že zagotovljena. Poleg omenjenih že deluje satelit v Izoli, ki bo organizacijsko sodil pod okrilje ljubljanskega dispečerskega centra.

Ko so na ministrstvu objavili lokacijo mariborskega dispečerskega centra, je v javnosti završalo, saj je bila tam sprva načrtovana nova UGM, ki že več desetletij čaka na ustreznejše prostore.

Občina ponudila vrsto drugih lokacij

Mariborska občina je ministrstvu za zdravje predlagala vrsto drugih lokacij v mestu, med drugim prostore Gasilske brigade na Cesti proletarskih brigad, prostore Karantene, bivše prostore centra za socialno delo in bivše prostore višje šole za gostinstvo in turizem, a ga očitno ni uspela prepričati.

“Ministrstvo za zdravje si je skupaj s predstavniki občine ogledalo poleg navedenih še dodatne predloge prostorov, kjer bi se potencialno lahko umestil dispečerski center. Ugotovljeno je bilo, da nobena od predlaganih lokacij ni primerna, skoraj vse zaradi neustreznosti prostorov oziroma neizpolnjevanja zahtev, ki jih morajo prostori za dispečerski center izpolnjevati,” so pojasnili na ministrstvu.

Možnosti občinskega posedovanja omejene

Na občini z dokončno odločitvijo ministrstva še niso seznanjeni. Poudarjajo, da je dispečerski center državni projekt, objekt SDK pa v državni lasti, zato so možnosti občinskega posredovanja omejene. “Za UGM se bo našla rešitev, želimo pa si, da bi to naredili v dialogu in sodelovanju. Država bi lahko prisluhnila lokalnim potrebam in dispečerski center umestila v več nezasedenih prostorov v mestu, ki so v njihovi lasti,” so navedli na občini.

Z lokacijo nezadovoljni tudi v samem dispečerskem centru

V UGM ob tem ponovno pozivajo državne in lokalne oblasti, da obravnavajo projekt nove UGM kot prioritetni investicijski projekt. V vladni SMC so na nedavni novinarski konferenci, ki jo je na Trgu Leona Štuklja priredila UGM, menili, da je mogoče v objekt SDK umestiti tako dispečerski center kot galerijo. Direktorica UGM Breda Kolar Sluga pa je za časnik Večer ocenila, da je takšna ponudba “nestrokovna in povsem neresna do naše dejavnosti”.

Z lokacijo na Trgu Leona Štuklja po poročanju Večera niso zadovoljni niti v sedanjem mariborskem dispečerskem centru. “Žalosti nas dejstvo, da nas niso vprašali za mnenje. Glede na to, da so vse službe v sistemu zaščite in reševanja v Mariboru na Cesti proletarskih brigad 21, se nam zdi, da je to bolj ustrezna lokacija. Tukaj je tudi zgrajena komunikacijska struktura,” je povedal glavni zdravstvenik enote nujne medicinske pomoči v mariborskem zdravstvenem domu Aleksander Jus.

VIR: STA

“Jazz Lent že nekaj let dokazuje, da »jazz« ni več oznaka za glasbeni žanr, temveč predvsem beseda, ki označuje izvirnost, kreativnost in kvaliteto v glasbi,” so zapisali organizatorji v sporočilu za javnost.

Vasko Atanasovski, foto: Festival Lent

Svoj dom je leta 2014 našel na Letnem odru Lutkovnega gledališča Maribor, ki je edinstven oder ne le v Sloveniji, ampak tudi veliko širše. “Od leta 2015 pa je JazzLent postal ključni program Festivala Lent, ki je čudovito prizorišče in program, kot smo ga pripravili v letu 2016, pa ga umeščata na zemljevid ključnih festivalov Evrope,” pravijo organizatorji.

Vsi nastopi na JazzLentu bodo ekskluzivni v Sloveniji, med njimi pa bomo celo doživeli evropsko premiero. Program bo pričel letošnji nosilec programa JazzPodij, mariborski kitarist Samo Šalamon, ki bo oder zasedel z nič manj kot šestindvajsetimi kitaristi, tremi basisti, dvema bobnarjema ter posebnima gostoma na saksofonu – Achille Succi in Vasko Atanasovski.

Podrobnosti najdete na povezavi.

Podjetje Nizkocenovci je na večernem slovesnem zaključku uvodnega dne mednarodne podjetniške konference Podim v Mariboru prejelo nagrado za slovenski startup leta 2016. Sedemčlanska mednarodna komisija letošnjega tekmovanja je prvič doslej izbirala med desetimi nominiranimi podjetji, med katerimi jih je polovica še v zgodnjih fazah razvoja.

Nizkocenovci so podjetje s sedežem v Ljubljani, ki razvija tehnološko platformo GoAvio za povezovanje nizkocenovnih letov z železniškimi in avtobusnimi prevozi, s katero uporabnikom velikih spletnih iskalnikov letalskih prevozov, kot je denimo Skyscanner, zagotavlja (naj)cenejše možnosti za prevoz.

Čeprav so letalske vstopnice lahko zelo drage, velikokrat obstajajo mnogo cenejši nizkocenovni letalski prevozi z bližnjega letališča, vendar je težava v tem, da tovrstnih zbirnih podatkov ni mogoče najti na nobeni spletni strani. To težavo s svojo platformo učinkovito rešujejo prav Nizkocenovci.

“Takšno rešitev najbolje ponazori primer uporabnika, ki leti iz Ljubljane v Bruselj s ponudnikom Wizzair, nato pa se iz Bruslja pripelje v Amsterdam z avtobusom in za celotno pot plača manj kot 50 evrov,” razložijo v nagrajenem startup podjetju.

Zmagovalno ekipo GoAvio sestavljajo Matej Gaser, Uroš Simovič, Matej Velikonja in Jan Gorjanc, ki so po angelski investiciji in naložbi Slovenskega podjetniškega sklada v začetku letošnjega leta pridobili še 300.000 evrov vredno investicijo bolgarskega sklada tveganega kapitala Launchub in češkega sklada Credo Ventures.

S podelitvijo nagrad za najboljša slovenska startup podjetja želijo organizatorji konference Podim izpostaviti in nagraditi podjetja ter njihove ekipe, ki so s svojo vztrajnostjo, globalnimi dosežki ter drzno razvojno vizijo zgled v domačem in tujem startup okolju.

Letos je nagrada precej nadgrajena, saj se je že tradicionalnim organizatorjem in podeljevalcem nagrade – Iniciativi Startup Slovenija, Slovenskemu podjetniškemu skladu in ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo – pridružil ABC pospeševalnik.

Zanjo se je tokrat potegovalo deset nominiranih podjetij. Prva peterica finalistov so bili “mladi izzivalci” oziroma podjetja v najzgodnejših fazah razvoja, ki so se najbolje uvrstila v procesu tekmovanja Startup Slovenija, drugo skupino finalistov pa je sestavljalo pet startupov v različnih fazah razvoja.

V prvi skupini so bila podjetja Blub Blub, Feelif, Ulla Labs, VinTech in 45HC.com, v skupini podjetij, ki so jih nominirali deležniki startup ekosistema, pa so se za nagrado potegovali startupi ADORA MED, Gotoky, Nizkocenovci, Doctrina in Chipolo.

Vir: STA

Športna zveza Maribor je na pobudo vodstva občine pripravila predlog novega modela upravljanja športa v Mestni občini Maribor. Zaradi pomanjkanja denarja v občinski blagajni namreč športni objekti propadajo, športna društva pa vedno težje opravljajo svoje delo. Med predlaganimi je tudi predlog, da se nekatere objekte da v upravljanje društvom.

“Zavzemamo se za to, da je treba tiste objekte, ki jih klubi lahko upravljajo sami in so poslovno sposobni ter imajo interes, dati v upravljanje njim. Če so klubi sposobni prevzeti nase tudi breme investicij, vsaj v večjem delu, pa sploh ni dileme, ker je to za občino najceneje,” je na današnji novinarski konferenci v Športnem parku Tabor povedal predsednik nedavno ustanovljene komisije za razvoj športne infrastrukture pri Športni zvezi Maribor Matjaž Plejić.

Predlog bodo predložili pristojnim na občini, nato pa poskušali doreči podrobnosti. “Rešitve niso preproste. Večino stvari se ne da rešiti preko noči, a menimo, da je ta model edini dolgoročno vzdržen na mariborski šport in mariborske klube. Če se klubi ne bodo okrepili, finančno in kadrovsko, ne bodo mogli preživeti,” je dejal.

Prvi, ki so izrazili pripravljenost za takšno sodelovanje, je Nogometni klub Maribor Tabor. Ogorčeni nad stanjem nogometnih zelenic, kjer izvajajo svojo nogometno šolo, so že pripravili načrt za nujne investicije. Po besedah predsednika kluba Mitje Korošca bi za obnovo obstoječih nogometnih zelenic, izgradnjo treh, tudi pokritih, novih igrišč z umetno travo, montažne tribune in garderob potrebovali okoli 800.000 evrov. Ta denar so po njegovih besedah sposobni zagotoviti, če se spremeni upravljavski model, na primer da občina del denarja, ki ga za društva in investicije namenja javnemu zavodu Športni objekti Maribor, neposredno posreduje društvu.

Direktor zavoda Športni objekti Maribor Anton Knez se strinja, da dosedanji način upravljanja ni ustrezen, zato ga je treba spremeniti. A je opozoril, da zadeva ni tako preprosta, saj je treba upoštevati tudi lastniška razmerja. V primeru Športnega parka Tabor je na primer 10-odstotni lastnik Železničarsko športno društvo Maribor, ki ima na tem območju tudi svojo nogometno šolo.

Pri tem se tudi postavlja vprašanje privatizacije javnih športnih površin. “Objekti morajo ostati odprti za meščane, otroke, šole,” je poudaril predstavnik Železničarskega športnega društva Maribor Aleš Antolinc, sicer tudi pomočnik direktorja Športnih objektov Maribor.

Knez je odločno zanikal, da ne bi redno vzdrževali zelenic, ki jih uporablja NK Maribor Tabor, in poudaril, da denarja, ki ga dobijo od občine, preprosto ni dovolj za vse potrebe. Tudi sam je že večkrat opozoril, da so športni objekti nujno potrebni obnove, a na občini doslej ni bilo posluha. “Dejstvo je, da če se bomo športniki in upravljavci dogovorili in resno začeli zadeve urejati, bomo izgubili še to, kar imamo,” je dodal.

Tako v Športni zvezi Maribor, ki združuje športna društva, panožne strokovne zveze in druge izvajalce športnih programov v Mestni občini Maribor, kot Športnih objektih Maribor upajo, da bo kmalu prišlo do sprememb. Upe polagajo predvsem v trenutno potekajoče pogovore o novem načinu financiranja športa v občini ter menjavi vodstva občinskega urada za šport. Namesto Simona Mihaline, ki je že dvakrat ponudil odstop, je namreč župan Andrej Fištravec pred dnevi ponovno postavil na čelo urada za šport Gregorja Žmaka, ki mu je pred tremi leti odvzel pooblastila za to.

Vir: STA

Sani Bečirović bo znova obul košarkarske copate. Ponovno jih bo obul v Mariboru v Športni dvorani Lent – Domu športa (Loška ulica 13), kjer se v petek ob 20:00 začenja dobrodelni dogodek #24_ur_košarke. Gre za dobrodelni projekt, kjer se bo izkupiček zbiral za nove koše in ostale športne pripomočke, ki jih potrebujejo otroci Košarkarske šole Sani Bečirović in športnega društva Dražen Petrović.

Sani spet na parketu
Po vrnitvi iz Grčije se bo Sani Bečirović spet vključil v delovanje in pomoč košarkarski šoli. V ta namen bo ponovno obul košarkarske copate. Sani Bečirović: »Zagotovo se bo prijetno vrniti pod koše (smeh). V Grčiji sem sicer malo metal, igral pa že nisem kakšno leto. Moja ekipa je spet zavihala rokave in pripravila res dober projekt. Sedaj bo skoraj leto dni, od kar imamo svojo dom na Lentu. Pogoji za delo so izvrstni. Otrokom res nudimo največ ampak je ogromno stroškov. Koši v dvorani so izposojeni iz Dvorane Tabor in čas je, da dobimo svoje. Seveda potrebujemo pomoč vseh ljubiteljev in ljubiteljic košarke. Zato res vljudno vabljeni, da vidite če še lahko zadenem kakšen koš (smeh)«.

Ob košarki bodo ob parketu potekale številne aktivnosti. Med drugim 24 urni radijski program, košarkarska tržnica (rabljeni dresi, teniski…), srečelov, košarkarski disco… Vsak, ki bo doniral prostovoljni prispevek pa ob igri na parektu dobi še brezplačno mesečno vstopnico za Fitnes BeeTOP. Predsednik KŠ Sani Bečirović Mario Vračko: »Zagotovo pripravljamo nekaj, kar še pri nas ni bilo. Na igrišču se bo igralo 5:5 z zanimivimi gosti. V soboto bodo na parket stopili otroci KŠ Sani. Ob parketu bo košarkarska tržnica. To pomeni, da smo zbrali razne drese, majice, teniske in vse kar košarkarji potrebujejo. Z donacijami bomo zbirali denar za koše, hkrati pa bomo vsem, ki bodo donirali tudi nekaj vrnili. Vsi, ki bodo donirali jim podarjamo mesečno karto za fitnes, na košarkarski tržnici bodo številni košarkarski izdelki… Za vsakega se bo našlo nekaj. Cilj pa seveda je, da dobimo svoje koše. Verjamemo, da bo odziv dober in da bo dvorana končno dobila svoje koše. Dekleta, rekreativni igralci, aktivni igralci, otroci, torej vsi, ki imate radi košarko vabljeni na druženje klepet in košarko«.

Fitnes BeeTOP (Dom športa) – Kaj bi košarka brez košev
Organizatorji so hvaležni Dvorani Tabor, ki jim je za leto dni posodila koše. Tiste prve, ki so stali v hramu košarke 40 let nazaj. Brez tega bi bili otroci izgubljeni. Košarka se pač ne da igrati brez košev. Novi bodo stali okoli 12.000€ kar je velik zalogaj. Predstavnik ŠKD Dražen Petrović Damir Battisti: »Člani društva domujemo tukaj že skoraj leto dni. Skupaj s košarkarsko šolo ugotavljamo, da je potrebno združiti moči in predvsem v dobrobit te čudovite igre narediti vse kar je v naši moči, da zagotovimo in izboljšamo pogoje za igranje košarke v dvorani Lent. Sam sem se odločil, da bom projekt podprl z vodenjem 24 urne radijske oddaje v živo, kjer bom v tem času gostil številne znane goste. Skupaj s podjetji in marketingom (oglasi) bomo kreirali način kako biti čim uspešnejši v zbiranju prepotrebnih sresdstev. Menim, da je 24 urna oddaja več kot odlična pomoč za nove koše«.

V Mariboru se je danes začela že 36. dvodnevna konferenca Podim, ki velja za največji podjetniški, start-up in inovacijski dogodek v regiji. Na njej tokrat sodeluje več kot 50 predavateljev iz Evrope in ZDA ter več kot 50 mednarodnih investitorjev, udeležuje pa se je rekordno število več kot 800 tujih ter domačih udeležencev.

Kot je povedal organizacijski vodja konference Urban Lapajne, si za poseben dosežek štejejo nastope nekaterih “zvezdnikov” Silicijeve doline in evropske start-up scene, sicer pa se v letošnjem Podim katalogu predstavlja 106 start-up podjetij iz 12 držav.

“Poleg naše uradne aplikacije je katalog eno izmed ključnih orodij za mreženje in hkrati uspešno organizacijo ter izvedbo več kot 150 spoznavnih sestankov med start-upi in investitorji, govorci ter predstavniki uveljavljenih podjetij, ki se letos udeležujejo konference,” je dodal Lapajne.

Na letošnji konferenci deseto obletnico podpiranja start-upov obeležuje tudi Slovenski podjetniški sklad in njegova direktorica Maja Tomanič Vidovič je ob tem povedala, da doslej podprta zagonska podjetja že dosegajo želene rezultate.

Sklad je preko vseh zagonskih spodbud od leta 2006 skupaj podprl 628 podjetij v skupni višini 45 milijonov evrov. Po besedah Tomanič Vidovičeve je podrobnejša analiza pokazala, da so podprta podjetja prijavila in izvedla za 75 milijonov evrov investicij v razvoj novih produktov in trgov.

“Od tega je sklad zagotovil 45 milijonov evrov javnih sredstev, ki so bila dodatno oplemenitena z zasebnimi viri financiranja – preko družb tveganega kapitala v višini 15 milijonov evrov in preko sodelovanja s poslovnimi angeli v višini dveh milijonov evrov,” je dejala direktorica podjetniškega sklada in dodala, da so razliko v višini 13 milijonov evrov zagotovila podjetja sama.

Mariborska podžupanja Melita Petelin je povedala, da so spodbudni tudi rezultati programov Start:up Maribor in Invest in Maribor, ki sta po njenem dva izmed ključnih za razvoj Maribora v dinamično regijsko start-up vozlišče.

Najbolj ambiciozne ekipe mariborskih start-upov, ki so bile deležne intenzivnega svetovanja in mentoriranja, po besedah podžupanje načrtujejo, da bodo v prihodnjih dveh letih skupaj ustvarile 197 novih delovnih mest.

Uspešen koncept delovanja enega največjih subjektov inovativnega okolja v Sloveniji je predstavil direktor Tehnološkega parka Ljubljana Iztok Lesjak. Kot primer dobre prakse jih po besedah Lesjaka navajata tudi OECD in EU, zato ga skupaj z znanji, ki smo jih pridobili v dveh desetletjih delovanja, prenašamo v celotno Alpe-Adria regijo.

Med tistimi, ki so podprli konferenco, je tudi koncern Kolektor, ki stalno išče priložnosti za rast, zato svojo ponudbo po besedah člana uprave Valterja Lebana že širijo tudi na področje digitalizacije korporativnega in socialnega okolja.

“To želimo narediti tudi s pomočjo start-up platforme, zato ustanavljamo korporativni sklad, ki bo financiral tehnološke start-upe v zgodnjih razvojnih fazah. Vanj bomo investirali lastna sredstva, v naslednjih letih do dva odstotka prihodkov, višina vložka v posamezno start-up podjetje pa bo odvisna od potenciala in zrelosti poslovnega modela,” je povedal Leban.

V slovensko-angleško podjetje Eurosender, ki je svojo prvo večjo investicijo zaključil prav na lanskem Podimu, je s 300.000 evrov visokim vložkom vstopil nemški zavarovalniški velikan Ergo, je povedal direktor in solastnik Tim Potočnik. Podjetje sicer razvija vodilno evropsko spletno platformo za enostavno in do 70 odstotkov cenejše pošiljanje paketov.

Vir: STA