Koncertna poslovalnica Narodnega doma Maribor, letos obeležuje 70 let delovanja. Ob tej priložnosti so včeraj v predverju dvorane UNION pripravili razstavo ODTISI GLASBE.

Foto: Slavko Rajh

Z razstavo so pripravili pravo popotovanje skozi 70. let delovanja. tako si lahko ogledate fotografije, koncertne liste, plakate in posvetila iz časa delovanja.

Besedilo in fotografija: Slavko Rajh

Pod taktirko angleškega dirigenta in skladatelja Benjamina Ellina smo včeraj bili priča 5. koncertu simfoničnega cikla v izvedbi Simfoničnega orkestra SNG Maribor.

Foto: Slavko Rajh

V polni dvorani Union smo prisluhnili skladbam Vita Žuraja (SLO) – Tiebreak, Benjamina Ellina (dirigentova lastna skladba) – Pandora, koncert za pozavno in orkestru s solistom na pozavni Markom Ilićem, v drugem delu pa Simfonijo št.7 v A-duru op.92, Ludwiga van Beethovna, ki je publiko dvignila na noge.

Besedilo in fotografija: Slavko Rajh

Mestna občina Maribor je tik pred iztekom aprila vendarle dobila proračun za letošnje leto. Mestni svetniki so danes z večino glasov prižgali zeleno luč za skoraj 98 milijonov evrov visok proračun, v okviru katerega je načrtovanih slabih 89 milijonov evrov prihodkov, ob tem pa se bodo dodatno zadolžili za 7,5 milijona evrov.

Fotografija je simbolična.

Brez zapletov ni šlo niti na tokratni seji, saj so svetniki spet potrebovali več kot eno uro za to, da so sprejeli dnevni red. Zaradi dejstva, da mestna uprava na sejo ni uvrstila kodeksa upravljanja javnih podjetij, čeprav so ta dokument vezali na podporo odloku, ki bo urejal odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, je svetnik LPR Stojan Auer predlagal umik pomenjene točke, temu pa so sledili še svetniki SDS, Županove liste in SD.

Ko jim je uspelo za en glas izglasovati umik točke, pa je direktor mestne uprave Darko Fras ugotovil, da zaradi tega tudi predlog proračuna ne bi bil več uravnotežen, saj so v njem že predvidena tudi sredstva od omrežnine, ki bi jih črpali po sprejetju tega odloka. Ker je ena od svetnic Fištravčeve koalicije nato ugotovila, da njen glas ni bil upoštevan, so ponovili glasovanje, vmes pa je županu Andreju Fištravcu nekatere le uspelo prepričati, da točko pustijo na dnevnem redu, zato je dnevni red ostal nespremenjen.

Mariborski župan je pred drugo obravnavo prejel 37 predlogov amandmajev, podrobneje je pojasnil, zakaj nekaterih ni mogel upoštevati, jih je pa del uvrstil v županov amandma, predvsem tiste s strani SMC, SD in samostojne svetniške skupine.

V svoj predlog je med drugim uvrstil nekaj dodatnega denarja za lokalni program mladih, začetek obnove bazena v Pristanu, nakup vozila za invalide, projekt Dravske kolesarske poti, začetek gradnje novega objekta v mestni četrti Koroška vrata ter ureditev poti na Piramido, pa tudi za povišanje donacije za rojstvo otroka s 105 na 130 evrov in vključitev nekaterih izglasovanih projektov iz participatornega proračuna mestne četrti Radvanje.

Marsikaterega svetnika je kljub načelni podpori predlogom, med katerimi je bilo treba zagotoviti tudi denar za popravilo trenutno stoječe Pohorske vzpenjače, zmotilo predvsem dejstvo, da za spremembe proračunskega predloga jemljejo že tako nizka sredstva, kot je denar za vzdrževanje šol in vrtcev ter denar za delovanje azila za živali.

Fištravec je ob tem spomnil na vse težave, ki so jih zaradi precej višjih potreb imeli pri sestavi proračuna, ter na dejstvo, da bi samo za preplastitve cest potrebovali 50 do 60 milijonov evrov, odprta je vrsta projektov na področju športa in kulture, vrsta šol in vrtcev je potrebna sanacije. Vse to pa je talec nalog, ki jih občinam z zakonom nalaga država, razkorak med tistim, kar jim država naloži, in tem, kar od nje za to prejme, pa je po njegovih besedah vsaj 15 do 20 milijonov evrov.

Proračun je bil sprejet s 26 glasovi za in brez glasu proti, predvsem ob pomoči SMC, ki sicer ni del koalicije, medtem ko so se glasovanja vzdržali svetniki Županove liste, SDS, LPR, SD in samostojne svetniške skupine. Zaradi večurne razprave o proračunu so sejo prekinili, tako da bodo odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode obravnavali v nadaljevanju po prvomajskih praznikih.

Vir: STA

Direktor UKC Maribor Gregor Pivec je na novinarski konferenci danes pojasnil razloge za svoj umik z mesta direktorja UKC. S pravnega vidika je poudaril, da je v sredo podal odpoved pogodbe o zaposlitvi in da ni odstopil. Razlogi, ki jih je navedel, so povezani z reševanjem problematike anesteziologov, povod pa zaprtje sej sveta zavoda za javnost.

Direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Pivec je odpoved pogodbe o zaposlitvi na mestu direktorja UKC v sredo poslal predsednici sveta zavoda Vlasti Kovačič Mežek, razloge pa je podrobneje predstavil na današnji novinarski konferenci.

Razlog je trojen, je dejal. Na eni strani reševanje problema anesteziologije, kjer so razmere postale težke novembra lani, ko je število operacij zaradi pomanjkanja anesteziologov upadlo na 50 odstotkov, je dejal Pivec. “V zvezi s tem je bilo v medijih veliko polresnic in je to tudi eden od razlogov,” je dejal Pivec in pojasnil, da so mediji povzemali izjave “nepooblaščenih” iz UKC glede dela v UKC. “Dobil sem občutek, da se proti meni organizira nek specialen način poročanja,” je dejal.

Kot drugi razlog je navedel, da so k projektu reševanja pomanjkanja anesteziologov “s figo v žepu” pristopili tako najvišji del strokovnega vodstva UKC Maribor, strokovne organizacije in tudi ministrstvo za zdravje. “Preskakoval sem nenormalne ovire,” je dodal Pivec, ki je reševanje problematike pomanjkanja anesteziologov v UKC podrobno pojasnil na novinarski konferenci v sredo.

Nadalje je kot razlog za umik z mesta direktorja navedel nepodporo sveta zavoda. “Z odpovedjo pogodbe sem hotel članom povedati, da se jim odpovedujem,” je dejal Pivec in dodatno kot povod za to odločitev navedel odločitev sveta zavoda, da zapre seje sveta za javnost. Kot je pojasnil, je bil 21 let vajen javno voditi seje, pa čeprav so nekatere bile težke. “Moj način dela je bil javen,” je dejal in dodal, da se na ta način ne da konstruktivno delati.

Pivec je UKC Maribor vodil več kot dve desetletji, tokratna pogodba o zaposlitvi na mestu direktorja UKC pa je sicer začela veljati 1. novembra 2015. Po podani odpovedi pogodbe ima 60-dnevni odpovedni rok, v tem času pa bo, kot je dejal, “zvesto, pošteno, strokovno in korektno” opravljal delo, nato pa bo odšel delati med zdravnike.

S pravnega vidika po besedah pomočnika direktorja UKC za kadrovsko-pravne zadeve Gregorja Danka odstop ni enako kot odpoved pogodbe. Če bi direktor odstopil, bi s tem moral seznaniti predsednico sveta zavoda, ki bi morala odstop sprejeti, o tem pa bi moral nato odločati svet zavoda in ga razrešiti. Ko je razrešen, je treba imenovati vršilca dolžnosti, ker sicer nastane določeno brezvladje, je dejal Danko.

Ko pa direktor odpove pogodbo o zaposlitvi, mu teče odpovedni rok in je direktor do konca odpovednega roka. “V tem času še ni mogoče imenovati vršilca dolžnosti, temveč po tem,” je pojasnil Danko. Med časom trajanja odpovednega roka pa mora svet zavoda sprožiti vse postopke za imenovanje novega direktorja, je dodal.

Predsednica sveta UKC Maribor Kovačič Mežkova je sicer v sredo sporočila, da bo svet na današnji seji, ki trenutno poteka v UKC Maribor, imenoval vršilca dolžnosti.

Glede problematike reševanja pomanjkanja anesteziologov je Pivec v sredo ocenil, da je ta z vključitvijo hrvaških anesteziologov ter iskanjem in načrtovano zaposlitvijo dodatnih iz tujine in predvideno zaposlitvijo specializantov problematika več ali manj rešena. Število operacij, ki je novembra padlo za polovico, se trenutno približuje 90 odstotkom programa, v maju pa naj bi bili z 200 operacijami tedensko že blizu 100 odstotkom.

Vir: STA

Zavarovalnica Adriatic Slovenica (v nadaljevanju AS) je konec novembra lani obeležila 25 let uspešnega poslovanja. Pogled v prihodnost je usmerjen predvsem v razvoj osebnih zavarovanj. Demografski trendi namreč pričajo o čedalje večjem deležu starega prebivalstva. Letos so vzpostavili Center Zdravje AS ter spletni portal Moj AS.

Minula leta so bila v znamenju rasti, saj AS po tržnem deležu danes zaseda drugo mesto med slovenskimi zavarovalnicami. Lani so beležili približno 14 milijonov evrov dobička, zaupa pa jim preko 600 tisoč zavarovancev.

»Zagotovo je eden ključnih izzivov demografskih, ekonomskih in tehnoloških sprememb, kako si v prihodnosti zagotoviti dostojno pokojnino, obenem pa učinkovito zdravstveno zavarovanje,« je izpostavil Aleš Žižmund, izvršni direktor za prodajo in obenem predstavil možnosti, ki so jih za to razvili v AS-u. Pokojninsko varčevanje AS zagotavlja finančno optimizacijo varčevanja za dodatno pokojnino, ki v 2. stebru prinaša tudi pomembne davčne ugodnosti. Naložbena politika je prilagojena starosti zavarovanca in se skozi čas spreminja od bolj tveganih do umirjenih in zajamčenih naložb.

Z dolgoletnimi izkušnjami na področju zdravstvenih zavarovanj AS ostaja pomembni ponudnik dodatnih zdravstvenih zavarovanj. S Centrom Zdravje AS so zavarovanja dopolnili z dobrodošlimi storitvami za zavarovance, med katere sodijo informacije o uveljavljanju zdravstvenih zavarovanj, pomoč ob naročanju na specialistični pregled in iskanju primernega specialista ter najkrajše čakalne vrste, ki so zavarovancem na voljo preko brezplačne telefonske številke 080 81 10. Obenem imajo vsi AS-ovi dopolnilni zdravstveni zavarovanci na voljo tudi brezplačno pomoč na domu v primeru nezgode, ki obsega tudi prevoze na zdravniške preglede.

Poslovna enota zavarovalnice v Mariboru uspešno posluje že od leta 1992 in pokriva območje celotne Štajerske in Koroške. Zaposluje 98 sodelavcev, ki jih od januarja 2015 vodi direktor David Perko. Za še bolj enostaven pregled nad sklenjenimi zavarovanji, so marca poskrbeli s preglednim portalom Moj AS. Ta preko računalnika, pametnega telefona ali tablice omogoča enostavno pregledovanje sklenjenih polic, sklepanje zavarovanj ali naročilo zastopnika, pregledovanje škodnih spisov in možnost prijave škode, pregledovanje plačil, predvsem pa enostavno komunikacijo z zavarovalnico le z enim klikom. Moj AS pa nudi tudi informativni izračun pokojnine po veljavni zakonodaji in preprosto, varno in donosno upravljanje s sredstvi svojega pokojninskega varčevanja.

Po besedah predsednika uprave Gabrijela Škofa v AS-u beležijo enake trende, kot so sicer značilni za slovenski zavarovalni trg. »V letošnjih prvih dveh mesecih smo zbrali za 54 mio evrov premij, kar je v skladu z načrti in izplačali za 31 mio evrov škod. Zadovoljni pa smo, da se posamezniki vedno bolj zavedajo, kako pomembno je, da za obdobje po upokojitvi poskrbijo že danes. Obenem se zaradi staranja prebivalstva povečujejo potrebe po zdravstveni oskrbi. Ker smo inovativni in sledimo dogajanju na trgu, željam strank, predvsem pa skrbimo za večjo varnost v vseh življenjskih obdobjih, smo v razvoju namenili največji poudarek osebnim zavarovanjem.«

Ameriški sklad Apollo je kot novi večinski lastnik Nove kreditne banke Maribor (NKBM) izrazil zadovoljstvo, da se je prodajni postopek zaključil. Kot je povedal Gernot Lohr, se skupaj z EBRD veselijo prevzemanja vloge pri prihodnji rasti in razvoju banke, tako da bo ta postala najpomembnejši bančni akter v državi in regiji.

Lohr sicer na veliko vprašanj na današnji novinarski konferenci v Mariboru ni odgovoril jasno, je pa dejal, da menjava nadzornega sveta, ki jo bodo izpeljali že danes, ne pomeni tudi menjave uprave v banki, saj sta sedanja člana uprave svoje delo v zahtevnem obdobju opravila dobro. Ker pa je dela za le dva človeka preveč, bodo v bližnji prihodnosti upravo okrepili.

Ob tem je spomnil, da njihov vstop na slovenski trg vključuje tudi pripojitev Poštne banke Slovenije in slovenskega dela Raiffeisen banke, v naslednjih petih do sedmih letih pa je njihov cilj doseči četrtinski delež na slovenskem trgu. Želijo postati največja ali druga največja banka v Sloveniji, ni pa želel komentirati preteklih informacij o tem, ali jih zanima tudi nakup slovenskega dela Sberbanke.

Ne Lohr ne predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH Marko Jazbec pa danes nista želela izdati, kakšen je dogovor glede morebitnega plačila odškodnin iztisnjenim malim delničarjem, če bi tako odločilo sodišče. Kot sta dejala, je to del medsebojnega pogodbenega dogovora, ki ga javnosti ne želijo razkriti.

Sicer pa je tudi Jazbec izrazil zadovoljstvo ob zaključku prodajnega postopa in hkrati dodal, da je NKBM s tem dobila ugledna, odgovorna in izkušena mednarodna investitorja, ki sta sposobna zagotoviti razvoj banke ter podpreti slovensko gospodarstvo.

“Današnji dan je pomemben signal mednarodnim investitorjem in slovenski javnosti, da se je Slovenija smelo in profesionalno lotila privatizacije bank. Gre za izjemen etapni dosežek v internacionalizaciji in najverjetnejši konsolidaciji slovenskega bančnega prostora, ki veliko obeta in pozitivno odmeva v mednarodnem okolju,” je dejal Jazbec.

Ker je 250 milijonov evrov kupnine proračunski prihodek, je po njegovih besedah vprašanje o tem, kaj bo država z denarjem, treba nasloviti na finančno ministrstvo. Je pa dodal, da gre za zelo posrečen timing sklenitve posla, saj pravkar začenjajo z zelo resnim postopkom privatizacije NLB, zato je ta prodaja dober signal za mednarodno okolje.

O tem, kako bodo prodajali največjo državno banko, se sicer še niso odločili, v teku je analiza, ki naj bi bila končana v prvi polovici maja, na tej podlagi pa bodo vladi predlagali odprtje strategije za privatizacijo NLB. Jazbec je še zavrnil informacije, da naj bi bil svetovalec pri prodaji precej nezadovoljen zaradi zadnjih kadrovskih dogodkov v banki, sami pa se trudijo za to, da bi nadzorni svet popolnili v najkrajšem času.

Tudi v EBRD po besedah njihove predstavnice v Sloveniji Jolante Gabriel v banki vidijo ogromen potencial za razvoj in razširitev poslovanja in njeno sposobnost, da za lokalni bančni sektor postane merilo uspešnosti na področju odličnosti. “Ponovna oživitev finančnega sektorja je ključna za celotno gospodarstvo in naš cilj je, da ta nedavni povratek k gospodarski rasti pretvorimo v dolgoročni in trajnostni razvoj,” je dodala.

Predsednik uprave NKBM Robert Senica se veseli vsega, kar prinašajo načrti za banko pod novim lastništvom. Kot je povedal, so učinki procesa konsolidacije in preoblikovanja, ki je v banki potekal zadnja tri leta, že vidni.

“Banka je spet dobičkonosna, povečala je obseg kreditiranja in varčevanja in se ponaša s povečanim zaupanjem strank. Z nadaljnjim vlaganjem v interne bančne vire, razvojem produktov in storitev, vpeljavo novih tehnologij ter uvajanjem sodobnih, digitalnih rešitev bodo naše stranke in drugi deležniki še dodatno pridobili,” je dejal Senica.

Vir: STA

Gregor Pivec je mariborsko bolnišnico vodil od leta 1995, lani pa mu je prejšnji svet zavoda kot edinemu kandidatu podelil že šesti štiriletni mandat na čelu ustanove. Rojeni Mariborčan, ki je odločitev o odstopu sprejel dan po svojem 61. rojstnem dnevu, se lahko pohvali, da je prav v njegovem času v Mariboru zrasel univerzitetni klinični center.

Pivec je maturiral na drugi gimnaziji v Mariboru, leta 1980 pa zaključil študij na medicinski fakulteti v Ljubljani. Devet let pozneje je opravil specialistični izpit iz kirurgije, nato pa opravil podiplomski študij iz abdominalne kirurgije na zagrebški medicinski fakulteti ter študij iz menedžmenta v zdravstvu.

Doktorski naziv si je pridobil leta 2011 na novoustanovljeni mariborski medicinski fakulteti, tema njegove doktorske naloge pa je v javnosti povzročila nekaj začudenja. Nekateri so mu namreč očitali, da tematika razvoja mariborske bolnišnice od ustanovitve do druge svetovne vojne naj ne bi bila primerna za doktorat na medicinski fakulteti.

Ob tem se je le nekaj pozneje izkazalo, da je kmalu po opravljenem doktoratu zaposlil somentorjevo ženo, pa tudi, da mu je tisk in lektoriranje naloge plačal kar UKC Maribor, a je te stroške Pivec pozneje bolnišnici vendarle povrnil.

Zgodovina je tudi sicer poleg starih avtomobilov, ki jih rad prenavlja, ena njegovih strasti. Med drugim je s področja zgodovine zdravstva izdal nekaj poljudnih knjig, nazadnje skupaj z uglednim ginekologom Elkom Borkom zbornik o partizanskemu zdravniku in nekdanjemu ravnatelju mariborske bolnišnice Zmagu Slokanu.

Po odsluženem vojaškem roku je kot splošni zdravnik poklicno kariero začel v Zdravstvenem domu Maribor, v bolnišnico pa se je preselil leta 1984, kjer je 12 let do imenovanja na položaj direktorja delal kot abdominalni kirurg. Nato je bil štiri leta poslovni in strokovni direktor Splošne bolnišnice Maribor, leta 1999 pa je postal prvi in za zdaj edini direktor UKC Maribor.

Sodelavci so mu znali očitati hitro vzkipljivost, a sam odgovarja, da to postane le takrat, ko vidi, da nekdo namerno nagaja. V času vodenja ustanove, ki s 3000 zaposlenimi velja za največjega delodajalca v Mariboru, se nikoli ni mogel povsem sprijazniti z dejstvom, da ni imel veliko besede pri odločanju o najpomembnejših stvareh. Kadrovsko politiko mu je namreč določala zdravniška zbornica, finančno pa zdravstvena zavarovalnica.

Med večje uspehe svojega dve desetletji dolgega obdobja si poleg pridobitve statusa UKC zagotovo lahko pripiše sodelovanje pri ustanovitvi medicinske fakultete. Mariborska bolnišnica je lani, tako kot večina ostalih po državi dobila nov urgentni center, letno pa upravlja s proračunom v višini 180 milijonov evrov.

Kljub kriznim časom je Pivec s svojo ekipo ves čas zagotavljal dokaj uravnoteženo poslovanje, a mu danes prav zaradi tega nekateri v hiši očitajo, da predvsem zaradi restriktivnega varčevanja na račun stroke, posledice pa so vidne v kadrovskih težavah, ki niso povzročile le pomanjkanja anesteziologov, pač pa tudi pomanjkanje zdravnikov na drugih oddelkih.

Leta 2014 so tako s stavko grozili na oddelku za kardiologijo in angiologijo, kjer so zaradi nenehnih okvar edinega in že 15 let starega angiografa morali urgentne bolnike z infarktom iz Maribora večkrat voziti v Celje in Ljubljano.

Sicer pa je Pivec poleg vodenja bolnišnice že dolga leta prisoten tudi v lokalni politiki in vodi mestni odbor SDS. Zaupanje prvega moža stranke Janeza Janše vanj sega tako daleč, da se je leta 2005, ko je bil premier, osebno odločil za lažji poseg na abdominalni kirurgiji v Mariboru. Leto pozneje je Pivca podprl kot neodvisnega kandidata za mariborskega župana, a ga je v drugem krogu premagal Franc Kangler.

Neuspešno je leta 2012 skušal vstopiti v državno politiko, ko je znova za las izgubil poslansko mesto. Čeprav bi zaradi imenovanja Vinka Gorenaka na mesto notranjega ministra takrat lahko postal nadomestni poslanec, se je tej pravici odrekel.

Vir: STA

Včeraj so v dvorani Union priredili slavnostni koncert Pihalnega orkestra umetniške gimnazije Konservarorija za glasbo in balet Maribor.

Foto: Slavko Rajh

Pod taktirko dirigenta Damijana Kolariča, so solist na klarinetu in dijak Jaka Horvat, ter z nekaj profesorji okrepljen orkester, navdušili s skrbno izbranim in zahtevnim programom. Še posebej se je izkazal solist, klarinetist Jaka Horvat, s Koncertom za klarinet in orkester št.1 v f-molu Carla Marie von Webra in požel ovacije navdušene publike.

Besedilo in fotografija: Slavko Rajh

Gregor Pivec je danes predsednici sveta zavoda Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Vlasti Kovačič Mežek s priporočenim pismom podal odpoved pogodbe za delovno mesto direktorja, so sporočili iz UKC Maribor.

Razloga za odstop niso navedli.

Pivca, ki je mariborsko bolnišnico vodil več kot 20 let, so sicer nekateri pozivali k odstopu zaradi njegove osebne odgovornosti za pomanjkanje kadra in odpadanje operacij. Pivec je še februarja dejal, da odstopa ne izključuje, če se razmere do konca leta ne bodo uredile in če UKC Maribor ne bo mogel uresničevati svojih zastavljenih ciljev. “Kakor sem bil pri ustvarjanju kliničnega centra, ne želim biti pri njegovem pogrebu,” je takrat dodal.

A prav danes je na novinarski konferenci ocenil, da je z vključitvijo hrvaških anesteziologov ter iskanjem in načrtovano zaposlitvijo dodatnih iz tujine in predvideno zaposlitvijo specializantov problematika pomanjkanja anesteziologov v UKC “več ali manj” rešena. Z delom hrvaških anesteziologov so v UKC Maribor število izvedenih operacij dvignili na od 85 do 90 odstotkov načrtovanih, trenutno jih opravijo 164 na teden, maja jih načrtujejo 200 na teden, so povedali v vodstvu UKC Maribor.

Vir: STA

V dvorani ŠTUK se bodo to nedeljo, 24. aprila, ob 17.00 predsatvili mladi talenti. V okviru projekta “Pokaži kaj znaš”, ki ga že drugo leto zapored prirejajo predstavniki OŠ Prežihovega Voranca Maribor, bodo mladi nastopili s plesnimi, glasbenimi in pevskimi točkami.

Vodstvo mariborske občine na jutrišnji seji mestnega sveta ne pričakujejo zapletov pri sprejemanju in potrjevanju proračuna za letošnje leto v drugem branju. Kot je danes povedal župan Andrej Fištravec, pričakuje sprejetje proračuna. Govora je bilo tudi o sprejemanju odloka o odvajanju in čiščenju padavinskih voda.

Odlok o proračunu je tokrat, pred drugim branjem, doživel le nekaj manjših popravkov. Predlog je po novem višji za okoli 300.000 evrov, s končno vrednostjo pri 98 milijonih evrov. Kot je dejal direktori občinske uprave Darko Fras, gre za rahlo povečanje večinoma na račun dodatnih 200.000 evrov, ki si jih obetajo od Eko sklada za projekt, pri katerem bo Energetika kandidirala za pridobitev subvencije daljinskega ogrevanja.

Denar so med drugim zagotovili tudi za delovanje mestnih četrti in krajevnih skupnosti ter za nekatera vzdrževalna dela v njih.

“Iščemo večinsko podporo,” je bil jasen Fištravec in napovedal, da želijo s septembrom začeti s pripravo dveletnega proračuna. Izpostavil je tudi pomembnost sprejetja odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. Odlok pomeni podlago za zaračunavanje omrežnine, s katero občina za potrebe dokončanja kanalizacijskega sistema načrtuje za slabih pet evrov višje cene komunalnih položnic Nigrada.

Odlok so v Mariboru že nekajkrat skušali spraviti skozi sito mestnega sveta, a doslej neuspešno. Svetniške skupine so namreč zavračale dodatno obremenitev občanov.

Tako tudi tokrat v Listi za pravičnost in razvoj ostro zavračajo sprejetje odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda. “Odlok je po naši oceni nezakonit. Zaračunavati nekaj, kar tako iz nekih členov, je po naši oceni nezakonito,” je bil jasen vodja LPR Stojan Auer. Čeprav omrežnini ne nasprotujejo, pa odloka zagotovo ne podpirajo. V primeru, da bodo svetniki na tokratni seji odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda sprejeli, bodo terjali pravdo. “Pomagati želimo tistim, ki si plačevanja višjih položnic ne bodo mogli privoščiti,” je dodal Auer.

Sta pa Fištravec in direktor občinske uprave MOM, Darko Fras še dodala, da ne želita populizma, temveč zdravorazumski pristop k sprejemanju odločitev pomembnih za mesto.

Na pobudo Zdravniške zbornice Slovenije so se danes v UKC Maribor sestali predstavniki zbornice, UKC in ministrstva za zdravje in govorili o kadrovskih težavah bolnišnice. Po besedah državne sekretarke Sandre Tušar ocenjujejo, da v regiji manjka okoli 300 zdravnikov. Konkretno o težavah zaradi pomanjkanja anesteziologov v UKC danes niso govorili.

Zdravniška zbornica Slovenije je po besedah predsednika zbornice Andreja Možine zaznala, da so sistemski vzroki za to, da nastajajo nekatere kadrovske luknje v tako veliki bolnišnici, kot je Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor.

UKC Maribor zahteva posebno skrb in pozornost tako z vidika kratkoročne popolnitve kadrov kot tudi srednje- in dolgoročnega načrtovanja, je poudaril Možina in pojasnil, da so se pogovarjali prav o tem, kako v prihodnje zagotoviti, da do primanjkljajev, kot je trenutno na področju anesteziologije, ne bo več prihajalo.

Po njegovih besedah bo slovenski prostor do leta 2025 potreboval 1800 novih zdravnikov, v zvezi s tem pa se zato postavlja vprašanje reforme slovenskega zdravstva in potrebnih sredstev za zaposlitve teh zdravnikov. Glede razmer v UKC Maribor pa je Možina opozoril, da se bosta v prihodnje morala izboljšati tudi delovno okolje in klima v bolnišnici.

Predstavniki zdravstvenih ustanov, ki so sodelovali na današnjem sestanku, pa se ob podajanju izjav za javnost po sestanku niso mogli izogniti vprašanjem v zvezi s hrvaškimi anesteziologi, ki v UKC Maribor delajo na podlagi sklenjene pogodbe, v zvezi s tem pa se kot pereče izpostavlja tudi vprašanja znanja slovenskega jezika.

Direktor UKC Maribor Gregor Pivec je v zvezi s tem poudaril, da je sklenjena pogodba za delo hrvaških anesteziologov zakonita in da je to bila edina možnost. Dejal je, da ta dolgoletni strokovni problem rešujejo z “managerskimi prijemi” in torej “nakupom storitev, ki jih dobiš trgu”, ob tem pa še naprej iščejo nove anesteziologe.

Poudaril je, da so bili prisiljeni v takšno reševanje problema, saj je zaradi nenadnih odhodov več anesteziologov število programskih operacij konec lanskega leta padlo za polovico. Če bi ostalo na tej ravni, bi v letu 2016 ostalo neoskrbljenih od 5000 do 6000 bolnikov, hkrati bi to predstavljalo poslovno škodo za UKC Maribor v višini 5,5 milijona evrov, posledično pa bi to bil tudi problem za sosednje bolnišnice, je dejal Pivec.

Zdaj so raven operacij dvignili skoraj na 90 odstotkov, je še dejal Pivec, ki je natančno poročilo za svet zavoda in druge pristojne državne organe o tem že pripravil, podrobnosti reševanja problematike zagotavljanja anesteziologov pa bo predstavil na novinarski konferenci v sredo.

Možina pa je glede hrvaških anesteziologov ponovil znano stališče zbornice, da se v Sloveniji govori slovensko. Je pa osebno ocenil, da v tem primeru niso bile izkoriščene vse možnosti, da bi pritegnili slovenske anesteziologe, da bi pomagali bolnišnici. “Z malo več potrpljenja in volje in dogovarjanj mislim da bi lahko dobili v ta prostor slovenske anesteziologe in potem bi tudi ta problem jezika odpadel,” je še dejal Možina.

Dodal je še, da “posredniki niso zaželeni v zdravstvu”, Pivec pa je v zvezi s tem dejal, da je bil posrednik v primeru zagotavljanja hrvaških anesteziologov nujen, saj “drugega na trgu nismo dobili”.

Tudi Tušarjeva je dejala, da ministrstvo zagovarja stališče, da dajemo prednost slovenskim zdravnikom in da je v Sloveniji uradni jezik slovenščina.

Vir: STA

“Zamuda pri sprejemanju odloka, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, bo Mestno občino Maribor ponovno udarila po žepu,” so danes sporočili iz Nigrada. K temu pa dodali, da bo zaradi zavlačevanja in nasprotovanja določenih skupin mestnih svetnikov v letu 2015, občina, v uvedenem inšpekcijskem postopku, po njihovih informacijah, prejela že drugo globo v višini 10.000 evrov. Ob tem pravijo, da je po njihovem, odgovornost za nujno sanacijo kanalizacijskega omrežja v Mariboru in neupoštevanje direktiv EU v rokah mariborskih mestnih svetnikov, ki bodo na četrtkovi seji MS MOM o odloku odločali v drugem branju.

Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je bil v prvem branju sprejet na seji Mestnega sveta MOM 11. julija 2014, do drugega branja ni prišlo. V letu 2015 je bil odlok kar dvakrat umaknjen z dnevnega reda seje. »Zaradi dotrajanosti kanalizacijskih cevi, preobremenjenosti s padavinskimi vodami in preobremenjenosti s prometom, nastajajo lokalne poškodbe kanalizacijskega sistema, posamezne mariborske ceste pa so že ob najmanjših nalivih poplavljene«, pojasnjuje Dejan Tacer, vodja službe Kanalizacija v družbi Nigrad.

Odlok, ki je vztrajno izginjal z razprav MS, je šele prvi korak k ureditvi širše problematike, del katere je tudi nujna uskladitev občinskih predpisov z državno zakonodajo in direktivami EU; ko bo odlok potrjen, kar je zakonska obveza, bo treba izdelati elaborat in pripraviti simulacijo cen, šele zatem pa bo prišlo do razprav o spremembah cen in uvedbe novega modela zaračunavanja komunalnih storitev.

Sprejetje kodeksa nima vpliva na razporejanje sredstev

Marko Žula, direktor družbe Nigrad, je poudaril: »Če odloka na četrtkovi seji Mestnega sveta svetniki ne bodo sprejeli, bomo ponovno v situaciji, da bo kanalizacijski sistem v Mariboru propadal naprej. Namesto, da bi skozi omrežnino zbirali denar za izgradnjo, vzdrževanje in zavarovanje kanalizacijskega sistema, bo moralo mesto tudi v prihodnosti plačevati kazni zaradi neizpolnjevanja zakonskih obveznosti in standardov. Zavajajoče se mi zdi povezovati vprašanje uvedbe omrežnine z vprašanjem sprejetja kodeksa upravljanja javnih podjetij, saj prav omrežnina ni prihodek javnih podjetij, torej tudi ne Nigrada, temveč prihodek Mestne občine Maribor. Sprejetje kodeksa tako nima nobenega vpliva na ravnanje in razporejanje sredstev pridobljenih z omrežnino.«

Tudi predstavniki MČ in KS opozarjajo na alarmantno stanje

Pozivom številnih občanov se pridružujejo tudi predstavniki MČ in KS, ki so na svoji zadnji seji, tokrat s sprejetim sklepom, ponovno pozvali k takojšnji ureditvi financiranja za sanacijska dela na kanalizacijskem sistemu. Janko Leva, predsednik MČ Tezno: »V zadnjih desetih letih se je premalo investiralo v omrežje za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. Sredstev ni bilo dovolj, zato je trenutno stanje alarmantno. Predstavniki MČ ter KS smo mnenja, da potrebujemo namenska sredstva namenjena samo za financiranje te problematike.«

Vir: STA

Maribor bo poleti že 24. leto zapored oživel v znamenju Festivala Lent, ko bo obiskovalcem od blizu in daleč med 24. junijem in 2. julijem ponudil bogat spored kulturnih in drugih dogodkov. Narodni dom Maribor, ki pripravlja festival, bo program podrobneje predstavil maja, že zdaj pa je jasno, da bo še drugič minil brez plavajočega odra na Dravi.

Festival se po zatrjevanju organizatorjev po nekaj kriznih letih na podlagi nekaterih pozitivnih signalov z optimizmom ozira v prihodnost, uvaja spremembe, vseeno pa ostaja zvest svojemu osnovnemu poslanstvu – prirediti mešanico umetnosti in kulture.

“Predvidena podpora mestne občine nam vliva novi optimizem in voljo za spremembe tudi v prihodnje, še posebej spodbudni pa so tudi pozitivni odzivi naših dolgoletnih in novih partnerjev in pokroviteljev, ki se zavedajo pomena kulture pri gospodarskem okrevanju,” poudarjajo v Narodnem domu, kjer za dokončno objavo programa posameznih prizorišč čakajo na potrditev mestnega proračuna.

Novost bo osrednje prizorišče, Trg Leona Štuklja, ki bo gostil tudi nov program – predstave opere in baleta v sodelovanju s SNG Maribor ter glavnino programa festivala Folkart.

Velikemu odru na Dravi se bodo morali tudi letos odpovedati, ohranili pa bodo lani dobro sprejet Jurčkov oder pri Vodnem stolpu, kjer bo tudi tradicionalni uradni začetek Lentovske promenade. Spremembe bodo tudi pri Art kampu v mestnem parku, več scenarijev pa je še vedno mogočih tudi glede Večerovega odra.

Razširjen bo tudi festival uličnega gledališča Ana Desetnica, na programu bo tudi JazzLent. Vetrinjski dvor ostaja prizorišče otroškega gledališča in večernega programa stand-up komedije, ekipo Mladininega odra pa čaka težka naloga izbora najboljšega programa izmed več kot 180 prijavljenih na razpis.

Organizatorji tudi letos ohranjajo univerzalno festivalsko vstopnico Lento. Cena ostaja nespremenjena, 20 evrov v predprodaji, 25 evrov v redni prodaji. Z njo bo mogoč prost vstop na večino festivalskih prizorišč, razen tistih, kjer bo zaradi kakovosti in povečanega zanimanja oziroma omejene zmogljivosti potrebno doplačilo, so sporočili iz Narodnega doma Maribor.

Vir: STA

Po treh uspešnih sezonah v ligi Alpe Adria Football League, v katerih je ekipa ameriškega nogometa Maribor Generals osvojila tri zaporedne naslove prvaka, Generali svojo pot uspešno nadaljujejo v Avstriji.

Igrajo v AFL, divizija 2, ker razen njih igra še 6 avstrijskih ekip. Do sedaj so igrali dve tekmi in obe okronali z zmago. Prva tekma je bila odigrana na avstrijskem Tirolskem. Z visokim rezultatom 49 proti 6 so premagali ekipo Haller Löwen. V nedeljo, 17. 4. 2016 pa so na domači tekmi v Mariboru premagali Vienna Warlords z rezultatom 20:12.

V prometni nesreči, ki se je zgodila v nedeljo pri Slovenski Bistrici, je umrl 38-letni voznik motornega kolesa. Na območju mariborske policijske uprave je to v aprilu že druga prometna nesreča s smrtnim izidom, ki se je zgodila zaradi neprilagojene hitrosti, so sporočili mariborski policisti.

Motorist je vozil po avtocesti iz smeri Slovenske Bistrice proti Mariboru, kjer je spremenjen prometni režim in promet poteka po enem prometnem pasu, hitrost vožnje pa je omejena na 60 kilometrov na uro. Ko je pripeljal v blagi desni pregledni ovinek, hitrosti in načina vožnje ni prilagodil razmeram. Z levo stopalko motornega kolesa je zadel v več tabel pokončne zapore, ki so postavljene ob levem robu prometnega pasu.

Po trčenju je motorno kolo odbilo v levo, padlo na desni bok in drselo. Ustavilo se je na zaprtem levem prometnem pasu. Voznik je padel z motornega kolesa na vozišče, nato pa s telesom zadel v varovalno zaščitno ograjo. Odbilo ga je na cestišče, kjer je obležal ob desnem robu.

V isti smeri je po prometnem pasu pripeljal 49-letni Italijan v tovornem vozilu in kljub zaviranju s sprednjim desnim kolesom trčil v motorista. Voznik motornega kolesa je zaradi poškodb umrl na kraju prometne nesreče nekaj pred 22.30.

Na mariborski policijski upravi ugotavljajo, da na njihovem območju problematika hitrosti izstopa. Med 1. januarjem in 2. aprilom so obravnavali 93 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. Trije udeleženci so umrli, sedem se je hudo in 59 lahko poškodovalo.

Problematika neprilagojene hitrosti na območju Policijske uprave Maribor najbolj izstopa na cestah v naseljih, kjer vozniki motornih vozil dovoljene hitrosti vožnje pogosteje prekoračijo.

Na območju te policijske uprave se je lani sicer zgodilo 3532 prometnih nesreč, kar je pet odstotkov manj kot v letu 2014. Vendar je bilo 19 prometnih nesreč s smrtnim izidom, kar je dve več kot leto prej.

1300 prometnih nesreč je bilo s telesnimi poškodbami, kar je dva odstotka manj kot leto prej, 2213 prometnih nesreč pa je bilo z materialno škodo, kar je sedem odstotkov manj kot leto prej.

V prometnih nesrečah je 20 udeležencev umrlo, leto prej pa jih je umrlo 21. Hudo poškodovanih je bilo 108, kar je 23 odstotkov več kot leto prej, 1730 pa je bilo lahko poškodovanih, kar je dva odstotka manj kot leto prej.

Najpogostejši vzroki hujših prometnih nesreč so bili neprilagojena hitrost, nepravilna stran ali smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti.

Zaradi neprilagojene hitrosti se je v letu 2015 zgodilo 394 prometnih nesreč, kar je sicer 13 odstotkov manj kot leto prej. Od tega je jih je bilo osem s smrtnim izidom, medtem ko jih je bilo leto prej sedem.

Vir: STA