Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor je minulo soboto ponovno izvedel akcijo ozaveščanja in zaščite pred klopnim meningoencefalitisom, v okviru katere so se prebivalci Maribora in okolice lahko cepili po znižani ceni. Akcija Zdravo v naravo je potekala že peto leto zapored in v šestih urah so cepili skoraj tisoč ljudi.

Klopni meningoencefalitis je bolezen osrednjega živčnega sistema, ki lahko na zdravju pusti resne posledice. Prenaša se z vbodom okuženega klopa, njihova aktivnost pa se prične z začetkom toplejšega vremena.

“Kljub visoki verjetnosti okužbe se za cepljenje v Sloveniji še vedno odloča premalo ljudi. Cepljenih je približno 12 odstotkov prebivalstva. Zato je nujno aktivno ozaveščanje prebivalstva in izvedba aktivnosti, ki pripomorejo k dvigu stopnje precepljenosti proti klopnemu meningoencefalitisu,” so izpostavili v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor.

Akcija Zdravo v naravo je potekala danes med 7. in 13. uro v pritličju novega prizidka za fiziatrijo osrednje enote zdravstvenega doma v središču Maribora. Kot so sporočili po zaključku, so cepili 967 oseb, od tega 705 odraslih in 262 otrok. To je mnogo več kot lani, ko se je v akciji cepilo skupno 644 oseb.

Cena odmerka cepiva je na ta dan za otroke in odrasle znašala 20 evrov, namesto običajne cene 32 evrov za odrasle in 29 evrov za otroke.

Po besedah direktorja zdravstvenega doma Jerneja Završnika je bilo pred petimi leti, ko so začeli z akcijo, cepljenih okoli pet odstotkov prebivalcev regije, zdaj pa že 15 odstotkov. “Naš cilj je vsaj 50-odstotna precepljenost prebivalstva oziroma da nihče več ne bi zbolel za klopnim meningoencefalitisom,” je povedal.

Ob tem je izpostavil, da so bolezni izpostavljeni vsi ljudje, saj se okuženi klopi ne nahajajo zgolj v gozdovih ampak tudi na domačih vrtovih. “Upamo, da bomo s popustom na odmerek cepiva omogočili zaščito tudi tistim prebivalcem Maribora in okolice, ki si tega sicer ne bi mogli privoščiti. Seveda pa je namen akcije Zdravo v naravo tudi aktivno ozaveščanje prebivalcev,” je dodal.

Slovenija je eno bolj ogroženih območij za okužbo s klopnim meningoencefalitisom. Poleg baltskih držav se uvršča med evropske države z najvišjo stopnjo obolevnosti. Najbolj ogrožena je Gorenjska, visoka pojavnost bolezni pa je tudi na Koroškem ter v osrednjeslovenski in celjski regiji.

Najučinkovitejšo zaščito pred klopnim meningoencefalitisom predstavlja cepljenje. Strokovnjaki ga priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, še posebej pa vsem tistim, ki živijo na endemičnim območjih oziroma se veliko zadržujejo v naravi. Za učinkovito zaščito je nujno potrebno prejetje treh odmerkov cepiva, pri čemer drugi odmerek sledi prvemu v obdobju enega meseca, tretji odmerek pa osebe prejmejo čez 6 do 12 mesecev. Poživitveni odmerki so potrebni čez tri leta, kasneje pa na pet let, da se ohrani ustrezna raven zaščite.

Vir: STA

Smučarska sezona na Mariborskem Pohorju, ki se je zaključila prejšnji teden, po lanskem pozitivnem letu tokrat začasnemu upravljavcu žičniških naprav Marpromu ni prinesla dobička. Kot je povedal Andrej Verlič, ki skrbi za koordinacijo dejavnosti na Pohorju, je bil obisk slabši za 30 odstotkov, izpeljali pa so 108 smučarskih dni, dva manj kot lani.

Kot so povedali v mariborskem javnem podjetju, ki se sicer ukvarja z mestnim potniškim prometom, zadnji dve leti po propadu Športnega centra Pohorje pa tudi s smučarsko dejavnostjo, so v pravkar minuli zimi njihovi čitalci kart zabeležili 785.531 prevozov, medtem ko je lani številka presegla milijon.

Skupaj so v sezoni 2015/16 prodali 87.650 dnevnih in 2192 sezonskih vozovnic, leto prej pa dobrih 120.000 dnevnih ter okoli 200 več sezonskih vozovnic. Kakšen bo končni izkupiček, v Marpromu še ne izdajajo, saj zaključni račun še ni narejen. “Lahko pa ocenimo, da je letošnja sezona primerjalno z lansko slabša,” so dodali v podjetju.

Če so lani na smučarskem delu zabeležili približno 2,4 milijona evrov prihodkov, naj bi ti letos po prvih ocenah znašali 1,5 milijona evrov. Marprom je lani ustvaril za dobrih 100.000 evrov dobička, po neuradnih informacijah Večera pa naj bi letos zaradi mile zime pod črto pridelal 300.000 evrov izgube.

Veliko večino smučarjev so predstavljali Slovenci, čeprav natančnejših podatkov o številu tujih gostov nimajo, pa ocenjujejo, da jih je največ prišlo iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške.

Kljub slabši sezoni Marprom, ki je letos za razliko od prve sezone skrbel le za upravljanje z žičnicami, medtem ko je za urejanje prog skrbelo podjetje Nivis, še vedno zanima sodelovanje, a le v primeru, da bo podeljena koncesija za daljše obdobje. “Le tako so namreč mogoča nujna investicijska vlaganja, strateško upravljanje in razvoj Pohorja,” sporočajo iz Marproma, kjer od mariborske mestne občine pričakujejo čim prejšnje oblikovanje dolgoročnega modela.

Kot so pojasnili na Mestni občini Maribor (MOM), je mestna uprava naročila izdelavo elaborata za preveritev prostorskih, pravnih, ekonomskih, lastniških, okoljevarstvenih, kulturno varstvenih, tehničnih in drugih pogojev za rabo in ravnanje s Pohorjem, ki pa obsega tudi območja drugih občin.

Na predlog mestnega sveta bodo zato imenovali projektno skupino, ki bo ob pomoči stroke poskrbela za izdelavo programa upravljanja, v njej pa bodo poleg predstavnikov občin tudi predstavniki izvajalcev javne službe, nosilcev turistične ponudbe in strokovne javnosti. Delovna skupina bo sicer le svetovalno telo in bo nudila pomoč pri aktivnostih in opravilih, ki jih morajo izvesti pristojni organi v občinah.

Na vprašanje, ali se nagibajo k temu, da bi Pohorje še naprej upravljali s pomočjo javnega podjetja, ali pa si bolj želijo zasebnega vlagatelja, so na MOM odvrnili le, da je v zvezi s tem potrebno počakati na odločitev mestnega sveta. Še vedno pa je na mariborskem sodišču v teku mediacijski postopek glede zahteve stečajnega upravitelja ŠC Pohorje Draga Dubrovskega, da občina za žičniške naprave odšteje dobrih 17 milijonov evrov.

Vir: STA

V organizaciji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je na prireditvenem prostoru pri OŠ Borcev za severno mejo, kljub slabemu vremenu uspešno potekalo 24. medobčinsko prometno tekmovanje Kaj veš o prometu.

Medobčinskega tekmovanja se je udeležilo 30 kolesarjev iz osmih osnovnih šol in štirje vozniki mopedov iz Srednje prometne šole Maribor.

Udeleženci tekmovanja – vozniki koles in mopedov, so se pomerili v poznavanju cestno prometnih predpisov, spretnostni vožnji na poligonu in ocenjevalni vožnji po mestnih prometnicah.

Med kolesarji je zmagal Jakob POKERŽNIK iz OŠ borcev za severno mejo, drugo mesto je zasedel Dejan DROBNE iz OŠ Draga Kobala, tretje mesto pa Tine MERHAR iz OŠ Prežihovega Voranca. V kategoriji moped je prvo mesto osvojil Aleksej GAJSER, drugo mesto Mario KUSTER, tretje mesto Kevin FERK vsi trije iz Srednje prometne šole Maribor. Tekmovanje se je zaključilo s podelitvijo odličij in nagrad najboljšim posameznikom in ekipam v obeh kategorijah.

Tekmovanje pod vodstvom Vinka VIRTNIKA je kljub slabemu vremenu potekalo tekoče in brez zapletov. Za nemoten in varen potek tekmovanja so poskrbeli prostovoljci, člani komisije za akcije, člani ZŠAM Certus Maribor, policisti in redarji, reševalec Reševalne službe Maribor, predstavniki avtošol, mentorji prometne vzgoje in dijaki Srednje prometne šole Maribor.

S slovesnostjo v Univerzitetni knjižnici Maribor se danes pričenjajo 19. Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bodo do 23. aprila postregli z več kot 110 dogodki, tako ali drugače povezanimi z literaturo in knjigo. Letos v skladu s 400. obletnico smrti Williama Shakespeara in Miguela de Cervantesa potekajo pod sloganom Od Hamleta do don Kihota.

“Skupaj z našimi gosti, knjižnimi ustvarjalci, strokovnjaki in občinstvom se bomo spraševali, kako temeljna knjižna dela iz zakladnice svetovne literature sooblikujejo sodobno družbo ter kako vplivajo na nas same,” napoveduje koordinatorica programa festivala Petra Kolmančič iz Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor.

“Zanimalo nas bo, s kakšnimi mlini na veter se borijo slovenski pisatelji, založniki in knjižni trg, razgrinjali bomo biti-ali-ne-biti položaje slovenske literature ter znova spomnili na vse tisto brezčasno in univerzalno v obeh delih, kar se je že zdavnaj vtihotapilo tudi v slovenski jezik in zavest, na tisto neminljivo ter edinstveno, zaradi česar sta danes Shakespeare in Cervantes tako pomembni kulturni ikoni,” je dodala.

Festival, ki ga že tradicionalno prirejajo ob svetovnem dnevu knjige, bo letos med drugim ponovno postregel s knjižnim sejmom, pesniškim turnirjem, maratonom mariborskih literatov, čitalnico na prostem, okroglimi mizami in pogovori s književniki. Letošnji osrednji gost bo Milan Jesih, med drugim pa bo v Maribor prišel tudi katalonski pisatelj Vicenc Pages Jorda.

V prihodnjih dneh se bodo Slovenski dnevi knjige začeli tudi v drugih slovenskih krajih, v ponedeljek v Ljubljani.

Vir: STA

Beba Ščap je v 30ih urah prekolesarila 700 kilometrov. Po lanskem, 24-urnem, ji je tako letos uspel še en in še večji dobrodelni podvig #PROJEKT30. Na ta način je izkazovala borbo za boljše življenje otrok s posebnimi potrebami.

“Rit me boli” so bile Bebine prve besede po 30ih urah pogajanja pedal statičnega kolesa. Na startu je stremela k cilju 500 km, a ga je dosegla že pri 21 urah. Ne glede na to, je vztrajala do zadnje sekunde in končala pri okroglih 700 kilometrih. Sledilo je olajšanje, voščila, stoječe ovacije in solze sreče. Beba ves čas poudarja, da ji takšni podvigi ne bi uspeli brez neizmerne podpore ekipe, prijateljev in družine. “Cunami občutkov,” je dejala in istočasno priznala, da bo najbrž šele čez nekaj dni dojela, kaj vse se je pravzaprav dogajalo.

Za primerno fizično pripravljenost je trenirala 8 mesecev, pod vodstvom Marcka Gorana Lorencina in Gregorja Sobočana. Bistvo projekta pa ni samo športni podvig, ampak tudi motivacija in aktivacija drugih: v dobrem namenu – pomagati otrokom s posebnimi potrebami. Med Projektom 30 so zbrali 1.100 evrov, TRR Zavoda 13 pa še ostaja odprt.

Skozi 30 ur so jo spremljali in spodbujali tudi številni znani glasbeniki (6-pack Čukur, Maja Založnik, Toni Perovič…), športniki (rokometaši RK Maribor, odbojkarice Nove KBM, Luka Žvižej, Miha Zarabec…) ter predstavniki številnih društev, organizacij (Never give up, Hummel…) celo podjetij. V zadnji uri projekta se je Beba pridružila akrobatoma Blažu Slaniču in Filipu Kržišniku (F&B Acrobatics), v samem finishu zadnjih minut in sekund pa so jo spremljali TABUjevci.

Podrobnosti nocoj ob 18.30 na BK TV.

Kako je treba restavrirati muzejske zaklade, da jih lahko občudujemo mi in bodoče generacije? Na to so strokovnjaki odgovarjali v Muzeju narodne osvoboditve Maribor. V svojo “zakladnico” so namreč dodali orlovsko uniformo, ki so jo restavrirali kolegi s Ptuja.

Sokol je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem, Orli, prav tako telovadci, so nastali po njihovem vzoru, leta 1906. Oboji so nosili skoraj enake uniforme, ki so veljale za svojevrstni prestiž. V Muzeju narodne osvoboditve Maribor so na to uniformo čakali desetletja. “Ko smo jo dobili, smo bili nad tem seveda navdušeni! Takšne uniforme v naši zbirki še nismo imeli. Imamo Sokolsko, Orlovske pa še nismo imeli in za nas je to zares izjemen zaklad”, je povedala direktorica Muzeja Aleksandra Berberih Slana.

Zanje je nova pridobitev neprecenjive vrednosti, zato so za konzervatorsko-restavratorska dela izbrali strokovnjake oddelka Pokrajiskega muzeja Ptuj-Ormož, saj v mariborskem muzeju nimajo svoje tovrstne delavnice. Eva Ilec, vodja tega Oddelka, je povedala, da uniforma ni bila zgolj umazana, ampak tudi razžrta od moljev: “Tako, da jo je bilo potrebno zaplinit, in sicer to metodo smo izvajali v restavratorskem centru v Ljubljani.” Sledile so preiskave in konzervatorski načrt. Odločili so se za suho čiščenje, da ne bi tvegali poškodb volnenih tkanin. “Pobarvali smo volnene tkanine s sintetičnimi barvili, ki so primerno mokro in svetlobno obstojna, potem pa smo to stabilizirali in šivali na podpoškodbe. Tako, da so vse raztrganine in drobne luknjice, ki so bile vidne kot prerešetana tkanina, zdaj zaprte”, je še pojasnila Ilgecova.

Orlovska uniforma, ki jo je nekoč nosil Jožef Halc, član fantovskega odseka Orlov, je še na ogled v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, in sicer v sklopu stalne razstave Maribor je naš.

Podrobnosti jutri (15.4.2016) ob 18.30 v oddaji Občinski informator na BK TV.

Potem ko se je nogometaš Maribora Agim Ibraimi po sporu s športnim direktorjem Zlatkom Zahovićem znašel v suspenzu, je danes javnosti svoje povedal tudi nekdanji slovenski reprezentant. Zahović je na več kot polurni novinarski konferenci največkrat izpostavil, da se opravičuje vsem prizadetim in da se počuti grozno.

“Počutim se grozno, reakcija ni bila primerna. Predsedniku sem rekel, da lahko zapustim klub, da to ni nobena težava,” je dejal Zahović, ki pa ga je pred tem upravni odbor podprl.

“V NK Maribor obžalujemo incident, ki se je zgodil v petek ob prihodu navijačev na trening. Želja kluba je bila, da se vse zadeve rešujejo znotraj naših zidov, v krogu članov vijoličaste družine. Stališča so dobro znana, s takšnimi načeli delovanja smo v zadnjih letih skupaj prehodili celotno pot in v težkih okoliščinah ustvarili uspešen projekt. Žal pa je bilo v zadnjem primeru prekršeno načelo, da zadeve iz slačilnice niso tema za javnost, saj se je Agim Ibraimi odločil enostransko podati svojo plat zgodbe,” so zapisali pri mariborskem klubu.

“Seveda nas ne veseli, da je prišlo do spora med igralcem in športnim direktorjem kluba. Ker pa je treba upoštevati tudi predzgodbo in nadaljevati z vizijo, da se igralec v nobenem trenutku ne sme postaviti nad klub, in upoštevati vse druge okoliščine, je naše stališče, ki smo ga izkazali že s podaljšanjem pogodbe z Zlatkom Zahovičem, jasno – športni del naj nadaljuje uspešno zgodbo in strne vrste v zaključku sezone, Agim Ibraimi pa ostaja v statusu suspendiranega nogometaša, ki do dokončnega sklepa ne trenira z ekipo ter ne sodi med kandidate za nastop na naslednjih tekmah,” so še pojasnili pri Mariboru.

Zahović pa je poudaril, da nikakor ne beži od odgovornosti, da ga je to izučilo, da priznava svojo napako in da se posledično počuti grozno. Kot je povedal, so spor želeli rešiti že v soboto, a ni šlo. “Je pa imel NK Maribor vedno za vsakega igralca posluh, rešil je veliko težav igralcev, osebnih, finančnih in kakšnih drugačnih,” je med drugim povedal Zahović in dodal, da se bodo še naprej trudili ohranjati čim boljši odnos z navijači (eden od teh je po poročanju slovenskih medijev na treningu prisolil zaušnico Amirju Derviševiću), saj so ti “srce kluba”.

Spor med Zahovićem in Ibraimijem se je sicer začel v petek po omenjenem treningu. Makedonski reprezentant je bil razočaran glede Zahovićevega odziva na navijaške poteze na treningu – navijači so jasno povedali, da do konca prvenstva zahtevajo le zmage, prišlo pa je tudi do prerivanja – in mu to povedal. Kot je pojasnil Ibraimi, je Zahović takrat izgubil živce in žalil njegovo preteklost, mamo, narod in vero ter ga poslal iz karantene. Ibraimi se je to odločil povedati javnosti oziroma dnevniku Ekipa, obelodanil je tudi tekstovna sporočila, ki sta si jih z Zahovićem pošiljala. Zahović se je v teh posluževal žaljivk, zaradi katerih se je danes tudi opravičil.

Vir: STA

Maribor ni mesto, kjer bi se dogajalo kaj varnostno alarmantnega, je na današnji seji varnostnega sosveta mestne občine, na kateri je direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek predstavil lanske razmere, povedal župan Andrej Fištravec. Beseda je tekla tudi o treh primerih najdenih utopljenih fantov v Dravi.

Čeprav so se članom varnostnega sosveta in nekaterim mestnim svetnikom, ki so se udeležili seje, porajala različna vprašanja v zvezi z omenjenimi primeri, ne župan, ne direktor policije s sejo nista želela med meščani sejati panike.

Na vprašanje direktorice študentskih domov Lidije Divjak Mirnik o tem je Lorbek znova zatrdil, da so bili v vseh treh primerih vzrok smrti utopitve. V prvih dveh primerih so zadevo zaključili s poročilom na tožilstvo, tretji primer nedavno najdenega Domna Simoniča pa je za zdaj še odprt.

“V vseh treh primerih smo preiskovali tako v smislu suma kaznivih dejanj, kot tudi drugih možnosti, v nobenem pa tudi nismo ugotovili niti tega, da bi šlo za samomor,” je poudaril Lorbek, ki je na vprašanje Divjak Mirnikove še povedal, da se že zdaj pripravljajo tudi na zagotavljanje varnosti na majski največji študentski prireditvi Lampiončki, kjer bodo letos še bolj pozorni na celotno dogajanje.

Člani varnostnega sosveta so danes govorili tudi o pojavu novih prepovedanih drog v Mariboru. Kot je povedala predstavnica Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti v mariborskem zdravstvenem domu Petra Kodrič, se te pojavljajo tudi v njihovem mestu. Veliko o tem lahko izvedo tudi od okoli 280 svojih pacientov, ki k njim letno prihajajo na substitucijsko terapijo.

“Problem novih sintetičnih drog je v tem, da so tudi nam nepoznane. Nekatere snovi so lahko celo prosto dostopne v šolah pri pouku kemije, lahko pa nove droge prihajajo tudi iz tujine. Povzročajo agresijo, posledice pa so vidne zelo hitro,” je poudarila Kodričeva, a ob tem pripomnila, da je pojav tovrstnih drog minimalen v primerjavi z zlorabo alkohola in mehkih drog.

Tudi Lorbek je zagotovil, da problematika drog v Mariboru v primerjavi z drugimi mestnimi središči ne odstopa, z različnimi aktivnostmi vseh pristojnih pa lahko po njegovem mnenju poskrbimo, da bo ta problem še bolj obvladljiv. Tudi zato je predlagal ustanovitev lokalne akcijske skupine, ki bo poskrbela za še večje osveščanje in doseganje ničelne tolerance do uporabe drog.

Kot je spomnil prvi mož mariborske policijske uprave, je prejšnji teden začela veljati sprememba uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, ki jo ves čas aktualizirajo, od zadnje spremembe pa je bilo na listo uvrščenih kar 46 novih drog. Največja težava je sicer po njegovem mnenju kombinacija alkohola in drog, včasih tudi različnih zdravil.

“Pomemben dejavnik so tudi mediji. Moram priznati, da so tudi zaradi teh tragičnih dogodkov, ki so se v Mariboru zgodili v zadnjem času, zelo korektno predstavili možne posledice uporabe prepovedanih drog,” je dejal Lorbek.

Vir: STA

Rekreativna športnica Beba Ščap iz športno-humanitarnega društva Vztrajaj – Never give up je danes znova začela dobrodelno akcijo, v kateri bo tokrat 30 ur poganjala pedala na statičnem kolesu ter na ta način zbirala denar za otroke s posebnimi potrebami. Tudi letošnja akcija bo potekala zunaj, in sicer na Grajskem trgu v Mariboru.

S kolesarjenjem v dobrodelni akciji #Projekt30 pred kavarno Astoria je Beba začela danes točno opoldne, zaključila pa bo jutri (v četrtek, 14. aprila) ob 18h. V tem času predvideva, da bo na statičnem kolesu prevozila nekaj sto kilometrov.

Športnici humanitarki se bo tudi letos v akciji pridružilo nekaj znanih Mariborčanov, predvsem športnikov, pa tudi ljubiteljev športa in rekreacije. Med drugim bodo z njo kolesarili modni oblikovalec David Hojnik, moderatorka Polona Požgan, nekateri nogometaši Maribora, pa tudi celjska rokometaša Luka Žvižej in Miha Zarabec.

Kot je povedala Ščapova, bo dogajanje najbolj pestro v četrtek zadnje tri ure projekta, ko bodo program popestrili tudi z glasbenimi in drugimi zabavnimi gosti. Z nekaj glasbenimi vložki bodo sodelovali Toni Petrovič, Maja Založnik, 6 pack Čukur in skupina Tabu, akrobata Filip in Blaž pa bosta izvedla nekaj trikov.

Letošnja humanitarna akcija je namenjena zbiranju sredstev za Zavod 13, ki bo denar porabil za terapije otrok s posebnimi potrebami. V lanski 24-urni akciji je Ščapovi uspelo zbrati 1100 evrov, ki jih je namenila za nakup pripomočkov otrokom s posebnimi potrebami v Zvezi prijateljev mladine Maribor.

Vir: STA

Potem ko je država napovedala vzpostavitev dispečerskega centra v stavbi SDK na Trgu Leona Štuklja, kamor se je želela seliti Umetnostna galerija Maribor (UGM), v galeriji pozivajo k iskanju odgovornih za nastalo situacijo in nadaljnje vodenje investicije v novo UGM. V vladni SMC sicer pravijo, da je stavba dovolj velika za oba projekta.

Kot je na današnji novinarski konferenci pred stavbo nekdanje SDK na Trgu Leona Štuklja povedala direktorica UGM Breda Kolar Sluga, želijo napraviti konec večletnemu neučinkovitemu reševanju prostorske problematike galerije. “Pozivamo tako predstavnike lokalne kot državnih oblasti, da je nujen konstruktivni dialog med njimi. Meščani in državljani imamo dovolj sprenevedanj, neodgovornega prelaganja odgovornosti in izgovarjanj enega na drugega. Imamo izkušnjo desetletnih neuspešnih pogajanj, zato vidimo kot edino ključno, da državne in lokalne oblasti sprejmejo novo UGM kot prioritetni investicijski cilj. Če nam je jasen cilj, potem najdemo tudi pot,” je dejala.

Od obeh vej oblasti je zahtevala, da določita pristojnega nosilca investicije in posledično odgovornega za odločitve. “Želimo imena in priimke, želimo jasno odgovornost,” je dodala. Po njenih besedah bodo pobude predsedniku vlade in županu Maribora pošiljali tako dolgo, dokler ne bo ugodeno njihovi zahtevi.

V UGM niso proti dispečerskemu centru v Mariboru, ki ga je napovedalo ministrstvo za zdravje, ne morejo pa razumeti, zakaj mora biti nameščen ravno tam, kjer se je načrtovala nova UGM. “Trg Leona Štuklja bi, če želimo, da postane osrednji mariborski trg, morali napolniti z vsebinami, ki bi tja privabljale obiskovalce,” je izpostavila Kolar Sluga.

Sama še vedno upa na selitev UGM v stavbo nekdanje SDK, čeprav se je v zadnjem času omenjalo tudi možnost selitve galerije v nekdanjo stavbo Probanke na drugi strani trga. Meni namreč, da bodo s tem potem, ko se je pred leti preigravalo že lokacije na Lentu in Studencih, pa iz tega ni bilo nič, še dlje od rešitve. Pri tem so galerijo med drugim podprla strokovna združenja in meščani, združeni v Iniciativo Mestni zbor.

Na ministrstvu za kulturo po besedah vodje direktorata za ustvarjalnost Biserke Močnik niso bili uradno seznanjeni z namero glede dispečerskega centra in si bodo v dialogu s predsednikom vlade prizadevali za ponovni razmislek o tem, “da bi vendarle namenili to imenitno stavbo sredi Maribora za dejavnost galerije”. Omenjeno ministrstvo sicer zaenkrat denarja za novo UGM nima. “Imamo pa pripravljen zakon o vlaganju v kulturo, v katerem so namenjena sredstva tudi za prostorsko ureditev UGM,” je pojasnila.

V galeriji menijo, da je mariborska občina premalo dejavna v svojih prizadevanjih na novo UGM, a tam to zanikajo. “Iščemo razne variante umestitve programa UGM na lokacije, ki so na voljo v mestu. Zavedati pa se morate, da je naš vpliv omejen pri objektih, ki niso v lasti občine,” je dejal Boris Ketiš iz občinske projektne pisarne.

Ob tem je povedal, da je umestitev UGM v SDK, ki je v lasti države, možna ob izvedbi nadzidave in prizidave objekta in izvotlitve kletnih prostorov. Za to bi potrebovali okoli 17 milijonov evrov, medtem ko bi umestitev v stavbo Probanke, ki je v zasebni lasti, terjala okoli pet milijonov evrov ter sredstva za odkup stavbe, katerih višina pa je “stvar pogajanj”.

Novinarske konference se je udeležil tudi poslanec SMC Branislav Rajić, ki je povedal, da je premier Miro Cerar seznanjen z dogajanji okoli SDK. “A je zadeva z dispečerskim centrom šla tako daleč, da se je v tem trenutku ne da ustaviti. A gre samo za 180 kvadratnih metrov površine, medtem ko ostali prostori ostajajo prazni. Celoten objekt je potreben prenove in revitalizacije, zato še vedno obstaja možnost za UGM”, je pojasnil in kot primer uspešnega sobivanja dispečerskega centra in kulture navedel Staro elektrarno v Ljubljani.

Vir: STA

Eno najbolj prepoznavnih ne le mariborskih ampak tudi slovenskih igralskih imen Vlado Novak odhaja z majem uradno v pokoj. Dolgoletni član Drame SNG Maribor ne taji, da to ni bila njegova prostovoljna odločitev, in kljub želji po zasluženem počitku po bogati gledališki in filmski karieri upa, da bo še lahko kdaj stal na odru.

V Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor, kjer je bil s kratko prekinitvijo zaposlen od septembra 1977, je Novak odigral več kot 70, večinoma nosilnih, dramskih vlog. V letošnji sezoni je nastopal v uprizoritvi Višnjev vrt režiserja Gaborja Tompe in ponedeljkova ponovitev je bila uradno njegov zadnji nastop na mariborskem odru pred odhodom v pokoj. Igralski kolegi so ga na koncu predstave počastili z nagovorom, polnim zahval, in poslovilnim darilom, kar je 64-letnika vidno ganilo.

Pogoje za upokojitev je izpolnil marca, a če bi sam odločal, bi še naprej delal. “Glede na slovensko gledališko prakso sem imel željo ostati, a so se v vodstvu Drame in gledališča odločili, da zame v naslednji sezoni ni vloge in to sem sprejel kot dano dejstvo,” je danes povedal. “Tudi to je prav, saj so konec koncev za mano mladi, za katere je zdaj čas. Res jim želim, kot sem dejal včeraj na odru, da bi igrali čim več vlog z imeni. Da bi imeli to srečo, kot smo jo imeli igralci moje generacije,” je dodal.

Položaj igralca se je namreč po njegovih ocenah v zadnjih letih močno poslabšal. “Gledam te naše mlade kolege, ki so vsi po vrsti delavni, delajo dobre stvari, a nimajo po odločitvi vrhov te države možnosti niti napredovanja. Apelira se na državljane, naj zategujejo pasove, ti, ki to govorijo, pa hranijo svoja sredstva v Panami,” je dejal.

Ko gleda nazaj na pot, ki jo je prehodil, Novak pravi, da ničesar ne obžaluje. “Za nič mi ni žal in grem v penzijo v glavnem z dobrimi občutki,” je dejal. Upa, da bo dobil priložnost vsaj za kakšno gostovanje v svoji matični hiši. “Vsekakor pa si bom zdaj privoščil malo počitka,” je dodal.

Vlado Novak se je rodil leta 1952 v Mariboru, kjer je leta 1974 diplomiral na prvi stopnji Visoke ekonomsko-komercialne šole v Mariboru in se še isto leto vpisal na AGRFT v Ljubljani. Naslednje leto je moral v vojsko in po vrnitvi je najprej nekaj časa delal v Tovarni avtomobilov Maribor.

Igralska žilica ga ni pustila na miru, zato je nadaljeval z igranjem in študijem. Prvo vlogo v poklicnem gledališču je leta 1972 odigral v Drami SNG Maribor, vmes bil eno leto član Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici, s sezono 1977/1978 pa je tudi uradno postal član Drame SNG Maribor. Leta 1981 je absolviral študij na AGRFT in leta 1995 diplomiral.

Tisto leto je zaradi razhajanj z vodstvom mariborskega gledališča postal član Slovenskega ljudskega gledališča Celje, leta 1996 pa se je vrnil v Dramo SNG Maribor kot v. d. umetniškega vodje za pol leta in nato nadaljeval svoje delo kot igralec.

Za svoje delo je med drugim prejel leta 1985 nagrado Prešernovega sklada, leta 2013 Glazerjevo nagrado in leto kasneje Borštnikov prstan. Med drugim se je odlikoval z vlogo Simona Vebra in Volodje v Velikem briljantnem valčku, Janningsa v Modrem angelu, Willyja Lomana v Smrti trgovskega potnika, gospoda Jurdaina v Plemenitem meščanu in Berangerja v Nosorogih. Širši javnosti je znan s filmskega platna, predvsem v vlogi mehanika Gajaša v Petelinjem zajtrku.

Podobna usoda kot Novaka v SNG Maribor najverjetneje čaka tudi njegova igralska vrstnika Petra Boštjančiča in Milado Kalezić.

Vir: STA

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) se je znova lotila vseslovenske krvodajalske akcije, ki se ji bo pridružila večina regionalnih in lokalnih študentskih organizacij. Z dvodnevno akcijo so danes začeli v Mariboru pridružili pa se jim bodo tudi študenti v Kopru, Novem mestu, Izoli, Žalcu in Ilirski Bistrici, v Ljubljani bo potekala v torek in sredo.

Mariborski študenti lahko darujejo kri v dveh tradicionalnih terminih, danes dopoldne v Štuku, v torek pa v Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor. Kot je povedal vodja akcije v Mariboru Luc Horvat, bodo njihovi informatorji danes pred fakultetami pozivali študente k darovanju, v torek pa bodo poskrbeli tudi za prevoze izpred fakultet in Štuka do mariborske bolnišnice.

V vseslovenski krvodajalski akciji Častim pol litra, ki tokrat poteka ves april, se po njegovih besedah število krvodajalcev vidno povečuje, tudi tokrat pa pričakujejo rekordno število darovalcev. Vsak študent krvodajalec bo po odvzemu krvi prejel malico in simbolično darilo, znova pa bo vzporedno potekal vpis v bazo darovalcev krvotvornih matičnih celic.

Projekt je bil prvotno zasnovan kot vseslovenski študentski krvodajalski teden. Ker je zanimanja za krvodajalstvo med študenti čedalje več – v okviru jesenske krvodajalske akcije oktobra 2015 so s 1382 krvodajalci podrli rekord – so se odločili akcijo razširiti kar na ves mesec. V Sloveniji sicer dnevno potrebujemo v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev, s katerimi bolnikom zagotovimo potrebno količino krvi.

Vir: STA

Čeprav mladostniki veljajo za eno najbolj zdravih skupin ljudi, je pozorno spremljanje njihovega zdravstvenega stanja ključno, saj se v tem obdobju postavijo nastavki za zdravje v odrasli dobi. Hkrati se v njihovem zdravju močno zrcalijo družbene spremembe, je danes ob začetku srečanja pediatrov v Mariboru povedal pediater Jernej Dolinšek.

“Adolescentna medicina je področje, ki postaja vedno bolj pomembno. Potrebe te populacije odraščajočih so zelo posebne – po eni strani je to telesno najbolj zdrava populacija, po drugi strani pa se ta populacija sooča s številnimi, predvsem psihosocialnimi problemi. Znanja in vedenja tukaj so šibka, pa tudi možnosti reševanja njihovih problemov so preskromna. Zdravniki moramo zelo intenzivno spremljati, kaj se z mladimi dogaja in kaj vse delajo, da bi lahko več vedeli in jim lažje pomagali,” je povedal direktor mariborskega zdravstvenega doma Jernej Završnik.

Zdravniki pri mladih spremljajo v prvi vrsti telesni razvoj, želijo pa si več časa za prepoznavanje in pomoč pri psihosocialnih stiskah mladostnikov. “Ti ljudje rabijo predvsem individualne nasvete,” je prepričan Završnik.

Pri obravnavi mladostnika je po besedah Dolinška treba upoštevati tudi psihosocialni vidik. “Otrok spolno, socialno, psihološko dozoreva, družba pa se spreminja. Mi biološki vidik odraščanja dobro poznamo, medtem ko je manj preprost vidik, da ta otrok pada v čisto novo družbeno situacijo, ki ji niti odrasli nismo kos,” je pojasnil.

Adolescentna medicina je tako večplastna tema, ki ne zajema le strogo medicinske obravnave. Zato na tokratnem srečanju pediatrov in medicinskih sester v pediatriji v mariborskem Hotelu Habakuk med drugim govorijo o spolnem vedenju mladostnikov, mladostniški nosečnosti, medvrstniškem nasilju, družinskih odnosih in vzgoji. “Vse spremembe, ki se dogajajo danes, je nemogoče pokriti. Nakazali pa bomo neke smernice, dobre prakse obravnave otrok,” je pojasnil Dolinšek, ki je predsednik srečanja.

Za mladostnike so sicer značilne zdravstvene težave pomanjkanje gibanja, nepravilna prehrana in različne zasvojenosti. Po Dolinškovih besedah so pri tem ključni preventivni programi. “Vse, kar se bo v tem času zgodilo, bo vplivalo na zdravje v daljni prihodnosti,” je dejal.

Mladi so danes bolj nagnjeni k skrajnostim kot nekoč, tudi zato, ker so jim vse stvari danes bolj dostopne. Vedno večji so tudi pritiski nanje, na primer, da morajo biti najboljši v svojih vrstah. “Nedvomno je več motenj, ki so posledica težav v družini. Kar precej je vedenjskih motenj, a je težko reči, ali jih je več kot nekoč, saj je vprašanje, kako se je to prej diagnosticiralo,” je povedal Dolinšek. Tudi motnje v hranjenju so velikokrat posledica težav v družini.

Dvodnevno srečanje prireja Klinika za pediatrijo UKC Maribor v sodelovanju z Zdravstvenim domom dr. Adolfa Drolca Maribor, Katedro za pediatrijo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in Zdravniškim društvom Maribor. Srečanje pediatrov poteka že 26. leto, že 13. leto pa se jim na posvetu pridružujejo tudi medicinske sestre v pediatriji.

Vir: STA