Zmagovalec prvega dvodnevnega Start:up Maribor Hackathona je ekipa SideEffects, ki je razvila mobilno aplikacijo za deljenje stroškov in plačevanje računov med prijatelji. Ekipa šestih študentov ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko je zmagala v konkurenci 12 ekip iz celotne Slovenije.

Član ekipe Blaž Artač je ob zmagi v imenu ekipe povedal: »Z organizacijo in izvedbo Hackathona smo bili zelo zadovoljni, saj smo imeli na voljo veliko dobrih mentorjev, ki so nam posredovali zelo koristne informacije. Veseli nas, da smo uspeli najdi dobro idejo in se usmeriti v razvoj rešitve, ki je naletela na dober odziv pri ocenjevalni komisiji Hackathona. Kot velik dosežek si štejemo, da smo zmagali z rešitvijo mobilne aplikacije, in sicer v konkurenci rešitev virtualne in obogatene resničnosti, ki so same po sebi bistveno bolj vizualno privlačne”. Zmagovalna ekipa je prejela atraktivne nagrade, in sicer 1.000 EUR naloženih na predplačniški Visa kartici Nove KBM, Samsung Gear VR (Oculus), ki ga je prispevalo podjetje EQUALEYES in paket storitev Tovarne podjemov in družbe Večer.

V petek in soboto je v Mariboru 51 hekerjev, dizajnerjev in hustlerjev iz celotne Slovenije razvijalo inovativne rešitve s področja mobilnih aplikacij, virtualne resničnosti in obogatene resničnosti. Start:up Maribor Hackathon je partnersko podprla Nova KBM, ki je tudi podala glavni izziv oziroma temo za razvoj rešitev. Ekipe so se namreč soočile z izzivom razvoja rešitev s področja bančnega poslovanja prihodnosti. S podporo Hackathonu banka želi okrepiti stike in povezave s start-up skupnostjo ter vzpodbujati razvoj podjetniškega ekosistema v mestu in regiji. Robert Senica, predsednik uprave Nove KBM, je o sodelovanju povedal: »V Novi KBM spremljamo in pogosto tudi soustvarjamo trende pri razvoju novih najsodobnejših tehnologij ter bančnih in plačilnih storitev. Partnersko sodelovanje na tokratnem dogodku je del naše pomembne poslovne usmeritve, da se tesneje povežemo s start-up okoljem, ki je v finančni dejavnosti vse bolj prodorno. Na tak način gradimo nova partnerstva in dosegamo razvojne sinergije. Te pa prinašajo prednosti tako start-up pobudam, razvoju podjetništva kot tudi našim strankam, saj izboljšujejo učinkovitost in uporabniško izkušnjo pri finančnih storitvah.«

Ekipam je bila pri delu na voljo vrhunska tehnološka oprema, in sicer več kosov Google Glass, Viarbox in celo Oculus Rift, ki je produkt podjetja Oculus, ki ga pričenja tržiti prav te dni. Ekipam je bilo v podporo tudi več kot 15 mentorjev, izkušenih razvijalcev vrhunskih rešitev. Ekipo mentorjev je vodil Luka Topolovec, so-ustanovitelj in direktor podjetja EqualEyes, ki je vodil zmagovalno ekipo na lanskoletnem TechCrunch Disrupt Hackathonu v Londonu, kjer so zmagali z aplikacijo FreeMe. Kot je povedal Luka Topolovec: »Z aktivno soorganizacijo Hackathona smo želeli prenesti svoje izkušnje in znanje v vse hitreje razvijajočo se mariborsko start-up skupnost. Veseli nas, da se je programu Start:up Maribor pridružila Nova KBM, kakor tudi drugi partnerji, ki krepijo lokalni start-up ekosistem in ponujajo vedno nove priložnosti za sodelovanje in razvoj novih rešitev. Kakovostne rešitve razvite v samo dveh dneh so me navdušile. Menim, da je šla zmaga v prave roke.”

Režiser Marko Naberšnik, ki je s filmom Petelinji zajtrk podiral rekorde gledanosti slovenskega filma, se pripravlja na snemanje novega celovečerca Slovenija, Avstralija in jutri ves svet. Ta bo prinesel mariborsko zgodbo. Kot je povedal, bo zgodba tokrat malo smešna in malo žalostna, njeno bistvo pa je nedvomno bitka za lepši jutri.

Sami ste tudi scenarist. Kakšna je zgodba vašega novega filma?
Osrednja oseba je Boris, vzdrževalec v tovarni. Svoj redni zaslužek želi oplemenititi s popoldanskim delom v mrežnem marketingu. Pri tem ga spodbuja njegov prijatelj Igor. A pot do uspeha ni brez pasti. Poleg tega se zaplete še v ljubezensko afero in želja po uspehu zamaje temelje njegove družine. Boris je namreč poročen in ima dva otroka.

Film nosi naslov Slovenija, Avstralija in jutri ves svet. Ga lahko pojasnite?
Zgodba v filmu govori o želji po uspehu, zato dramaturški lok v naslovu ponazarja pot do obljubljene dežele, ki se začne v Sloveniji, vodi do Avstralije, nato je možnost osvojiti še ves svet. Avstralija s perspektive Slovenije velja za oddaljeno in obljubljeno deželo.

Film bo prinesel mariborsko zgodbo. Bo neke vrste poklon vašemu rojstnemu mestu?
Zagotovo bo film poklon tudi mestu, v katerem sem se rodil. Na Maribor me veže veliko spominov in za določen del zgodbe črpam navdih iz izkušenj. Racionalne razlage pa za umetniško ustvarjanje ni. Vse, kar počnem, je do določene mere intuitivno in že dlje časa sem razmišljal o Mariboru in zgodbi, ki bi se v celoti dogajala v tem mestu. Vesel sem, da sem jo našel.

Eno mariborsko zgodbo prinaša film Kavarna Astoria, še ena iz malo novejšega časa film Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine. Obe sta pravzaprav tragični. Kakšna bo vaša?
Zgodbo bi tokrat lahko označil za malo smešno in malo žalostno. Gre za zmes drame in komedije. Bistvo zgodbe pa je nedvomno bitka za lepši jutri. Vse osebe v filmu si to želijo. Konec koncev si to želimo tudi v resničnem življenju, prav vsi, brez izjeme. Nekdo najde izpolnitev v delu, nekdo v družini, nekoga drugega osrečujejo hobiji. Stremljenje po sreči in osebni izpolnjenosti je motor vsega, kar počnemo. Eni to počnejo tako, da pri tem bogatijo sebe in okolico, nekateri so pri tem početju lahko tudi destruktivni in mislijo samo nase. Vse to bo del naše filmske zgodbe.

Kakšno bo sporočilo filma?
Sporočilo je, da se sreče ne da doseči v trenutku. Sreča ne pride zlahka, zanjo se je potrebno potruditi. Lahko sicer izkusimo hipno zadovoljstvo, a na dolgi rok šteje določena stabilnost. Življenje je preveč dinamično in se nenehno spreminja, zato stanje sreče ni nekaj statičnega. Do določene mere na naše zadovoljstvo vpliva osebni razvoj, izkušnje, pa tudi okolica, v kateri živimo.

Film bodo Mariborčani verjetno gledali z drugačnimi oči kot denimo Ljubljančani. Vas skrbijo kritike “domačega občinstva” v smislu, da stvari so ali pa niso takšne, kot jih bo videti v filmu?
Za vsak svoj film si želim, da nagovori občinstvo. Ker je vse, kar počnem, na koncu javno predstavljeno, se razpravi o uspešnosti filmskega ali televizijskega dela ne gre izogniti. A tako je tudi prav. Film je namenjen gledalcem in na koncu je edino prav, da se do njega opredelijo. Maribor pa bo predstavljen v pristni luči, saj sam prihajam iz mesta pod Pohorjem in vem, kaj so tiste točke avtentičnosti, na katere smo na tem koncu Slovenije še posebej občutljivi.

Po kakšnem ključu izbirate lokacije snemanja?
Ko se pričnejo priprave na snemanje, se vedno poišče tiste lokacije, ki najbolj ustrezajo dogajanju posameznega prizora. Ne gre le za kuliso samo, prizorišče mora omogočati tudi igralcem, da odigrajo prizor na način, ki smo si ga zamislili. To je na enih lokacijah lažje, na drugih težje. Zato je to eden izmed kriterijev. Potem je tu seveda še produkcijska logistika, ki vključuje tudi filmsko ekipo. Seveda pa v primeru Maribora razmišljam tudi o mestu samem. Želim si, da bo film ovekovečil določene predele, na katere smo Mariborčani še posebej ponosni. Maribor je zelo slikovito mesto, o tem sem bil prepričan že prej, sedaj, ko izbiramo lokacije, se vse to samo potrjuje.

Odziv na avdicijo v Mariboru je bil izjemen. Čemu pripisujete takšno zanimanje?
Filmski poklic je zelo lep poklic, ki privlači in vzbuja zanimanje. Ni možno vsak dan sodelovati pri tako velikem filmskem projektu. Snemali bomo prizore, ki bodo vključevali veliko statistov, slikovite mariborske lokacije in zanimanje za sodelovanje pri filmu je tako naletelo na res izjemen odziv. V dveh dneh se je zvrstilo več kot petsto kandidatov. Zahvaljujem se vsem, ki so prišli, in upam, da se s čim večjim številom vidimo tudi na snemanju. Pri tem pa je potrebno slediti zahtevam posameznih prizorov. Šolsko dvorišče, tovarna, park, Pohorje – vsako prizorišče namreč potrebuje svoj profil nastopajočih.

V filmu bo mogoče videti več odličnih slovenskih igralcev…
Res je, v filmu se bo zvrstila vrsta odličnih igralskih imen. Jure Ivanušič, Minca Lorenci, Aljoša Ternovšek, Mojca Simonič, Vlado Novak, Milada Kalezić, Bojan Emeršič, Simon Šerbinek, Tadej Toš so imena, ki pa še zdaleč niso vsa. Zelo številčna ekipa bo pripomogla k nastanku filmskega projekta in prav vsi igralci so izjemni. Vesel sem, da bomo skupaj na filmskem popotovanju. Do celotne igralske ekipe čutim globoko spoštovanje.

Snemati boste začeli maja. Kdaj ga bomo lahko videli v kinu?
Film bo letos v fazi, ki se ji reče produkcija. To vključuje predpriprave, snemanje, montažo in obdelavo zvoka. Šele v drugi polovici leta 2017 pa ga lahko pričakujete v javnosti. Natančnega datuma premiere še ne vem, saj je do tja še dolga pot. Najprej pa je potrebno film seveda posneti, zato lepo korak za korakom. Pri filmu se nič ne zgodi čez noč.

Maribor je nekdaj bil industrijsko mesto, vendar je industrija večinoma propadla. Z Evropsko prestolnico kulture se je zdelo, da bi lahko bilo mesto kulture, a je veliko načrtov žalostno propadlo. V čem vi videti težavo Maribora? Kakšno mesto je Maribor in kakšni ljudje so Mariborčani?
Mariborčani so nedvomno ponosni borci. Ne predajo se zlahka. Je pa res, da je v našem mestu veliko industrijskih obratov, ki so bili v ponos celotni bivši državi, propadlo. Za tako množičen razpad mariborske industrije je velik del krivde v odnosu države do strategije na gospodarskem področju.

Še danes država nima odločne gospodarske politike. Veliko je togih zakonov, ki z zapleteno birokracijo onemogočajo hitrejši gospodarski razvoj, po drugi strani pa ščitijo vse, ki kratijo delavcem pravice. Neplačevanje prispevkov in veriženje zadolženih podjetij, ki prekrivajo slabo poslovanje, bi morali v hipu kaznovati. In to zelo strogo. Res ne vem, zakaj zakonodaja, ki bi tovrstne zlorabe kaznovala, napreduje tako zelo počasi. Bolj kot razmišljam o tem, večje razočaranje me prežema.

In za konec še o slovenskem filmu. Zagotovo je njegova težava pomanjkanje sredstev, a zdi se, da ni edina. Direktor Slovenskega filmskega centra Jožko Rutar je pred nedavnim izpostavil tudi pomanjkanje dobrih scenarijev. Kje sami vidite največjo težavo in kako bi jo bilo mogoče rešiti?
Vse se začne in konča pri sredstvih, ki so namenjena kinematografiji. Slovenci za film namenimo približno tri milijone evrov, Hrvati sedem, Avstrijci več kot 16, Madžari približno 17, Romunija skoraj deset. Skratka, Slovenci smo na repu Evrope. Osebno mislim, da gre za pomanjkanje slovenske samozavesti na državni ravni, saj bi film ob malo večji podpori in malo večjem razmisleku bil doma in v tujini bolj konkurenčen.

Scenaristika je posledica vlaganja v razvoj kinematografije. Zakaj bi se pri nas posamezniki bolj organizirano zanimali za pisanje scenarijev, če je verjetnost, da bo tvoj scenarij tudi posnet, zelo, zelo majhna? Če v Slovar slovenskega knjižnega jezika na internetu vtipkate besedo scenaristika, se vam izpiše, da ni zadetkov. To je dovolj zgovoren odgovor na vprašanje o odnosu države do kinematografije in posledično scenaristike.

Vir: STA

Družba Elektro Maribor je v okviru razpisa, ki ga je objavila februarja, zaposlila 89 novih sodelavcev. V prihodnjem tednu načrtujejo še en razpis, so danes sporočili iz podjetja.

Družba Elektro Maribor obratuje, vzdržuje in razvija skoraj 16.000 kilometrov elektrodistribucijskega omrežja na svojem oskrbnem območju. Za realizacijo obsežnega investicijskega načrta v bolj robustna in pametna omrežja tudi dodatno zaposluje.

Februarja so zato objavili razpis za 94 novih sodelavcev in v teh dneh sklenili delovno razmerje za določen čas z 72 osebami. Gre za delovna mesta monter, voznik strojnik, zidar, tesar in pomožni delavec. Delovno razmerje za nedoločen čas so sklenili tudi z osmimi monterji.

V naslednjem tednu bodo za nadomestitev upokojenih sodelavcev sklenili delovno razmerje še z devetimi monterji, a za določen čas z možnostjo podaljšanja in zaposlitve za nedoločen čas.

Zaradi povečanega obsega del bodo v Elektru Maribor sredi prihodnjega tedna objavili še en razpis, in sicer za 11 elektromonterjev in voznika strojnika.

Vir: STA

Različne institucije na čelu z Univerzo v Mariboru so po nedavnem obisku vlade v Podravju izluščile vrsto konkretnih predlogov ukrepov, katerih izvedba je po njihovem mnenju nujno potrebna za nadaljnji razvoj vzhodne kohezijske regije. Ob tem ponovno pozivajo vlado, da jih usliši.

“Zahtevamo, da se ukrepa,” je ob današnjem podpisu seznama predlaganih ukrepov v Mariboru povedal rektor univerze Igor Tičar. Poleg Univerze v Mariboru so podpisniki še Štajerska gospodarska zbornica, Območno obrtno podjetniška zbornica Maribor, Občine Maribor, Ptuj, Slovenska Bistrica in Hoče-Slivnica, Mariborska razvojna agencija, Zavod za turizem Maribor-Pohorje, Znanstveno raziskovalno središče Bistra Ptuj, Zavod poslovno proizvodna cona Tezno, Aerodrom Maribor in Ekonomski institut.

Med predlaganimi ukrepi so čimprejšnja objava razpisa za podelitev dolgoročne koncesije za mariborsko letališče, takojšnja razjasnitev načrtov z nepremičninami pod okriljem Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), podpora reindustrializaciji poslovne cone Tezno, oživitev državnih gradbenih projektov ter izgradnja zahodne obvoznice Maribora in južne obvoznice od Ormoža proti Ptuju.

Vlado podpisniki ukrepov med drugim tudi pozivajo, naj aktivno dela na privabljanju večjih tujih investicij v Podravje, naj pripravlja razpise, na katera se bodo lahko prijavljala tudi podjetja s problemskih območij, in naj spremeni financiranje mestnih občin. Obenem jo ponovno pozivajo k uresničitvi zaveze za namenitev devet milijonov evrov letno za ukrepe na problemskem območju Maribora s širšo okolico ter k pravični obravnavi vzhodne Slovenije pri dodeljevanju evropskih projektov.

Direktorica središča Bistra Ptuj Aleksandra Pivec od vlade pričakuje čimprejšnji začetek teritorialnega dialoga med regijo in pristojnimi ministrstvi, katerega rezultat bo dokončna uskladitev in potrditev za regijo najpomembnejših regijskih projektov v tekočem programskem obdobju.

Predlagane ukrepe bodo poslali predsedniku vlade Miru Cerarju in resornim ministrstvom z določenim skrajnim rokom za odziv. S ciljem čimprejšnje uresničitve predlaganih ukrepov podpisniki predlagajo oblikovanje delovne skupine s predstavniki resornih ministrstev in regije, ki bi sprotno usklajevala delo. Sami pa bodo vzpostavili t.i. pisarno Vzhodne kohezijske regije, v okviru katere bo delovalo tudi spletno razvojno središče Vzhodna.si.

“Enotni stopamo na pot razvoja, temelječega na uspešnem črpanju evropskih razvojnih sredstev, namenjenih vzhodni kohezijski regiji, ker jih ta regija krvavo potrebuje,” je povedal Tičar. “Ne želimo vljudnostnih obiskov, ampak rezultate.”

Po besedah direktorja Mariborske razvojne agencije Božidarja Pučnika so vse te ukrepe že predstavili ob vladnem obisku. “Danes podpisani seznam je opomnik, da se ne pozabi na obljube,” je dejal. Po ocenah mariborskega župana Andreja Fištravca bi sicer morali razmišljati tudi o “svoji logistični postojanki v Ljubljani, da bi bili tam tudi slišani”.

Vsi po vrsti so izpostavljali pomen skupnega nastopa različnih dejavnikov v regiji v dialogu z državo. “Zavedamo se, da je treba stopiti skupaj in videti prave potrebe regije,” je dejal direktor Aerodroma Maribor Ladimir Brolih.

Včeraj so v mariborski dvorani Tabor priredili dobrodelni koncert Za srce Maribora, z namenonom da bi ustanovili Javni učni center za dvig človeka: s hrano, znanjem in kulturo, za socialno šibke in ogrožene občane Maribora. Zbirajo tudi donacije, ki jih lahko nakažete na TRR društva Pupillam, socialnega podjetja, št. SI56 6000 00000 0630 571.

Mala dejanja, ki štejejo veliko, so bila vodilo obiskovalcev, ki so se udeležili koncerta in tako prispevali svoj delež za ustanovitev Javnega učnega centra.

Dobrodelni koncert je bil eden od korakov pridobivanja sredstev za ustanovitev učnega centra, v katerem bi lahko ljudi dvignili od faze nemoči in obupa prek aktivne vključenosti v delo na projektu. V zamisli za projekt so se tako znašli predsatvniki socialnega podjetja Pupillam, dobrodelnega društva Iz srca dam kar imam, podjetja ETIKA d.o.o., in gibanja Ko dvignem sebe, dvignem Maribor. Center bi služil kot neke vrste “zatočišče” tistim, ki se soočajo s težkimi socialnimi problemi.

Projekt so podprli tudi številni glasbeniki: Zoran Predin, Adi Smolar, 6 Pack Čukur, Pepel in kri, etno trio Kralj Matjaž, Orientalski plesi Plesne izbe Maribor.

Zbirajo tudi donacije, ki jih lahko nakažete na TRR društva Pupillam, socialnega podjetja, št. SI56 6000 00000 0630 571.

Mariborski mestni svetniki so nocoj po dolgi razpravi opravili prvo branje predloga občinskega proračuna za letos. Kljub številnim pripombam iz vrst opozicije je osnutek v prvem branju podprlo 23 mestnih svetnikov, nihče ni glasoval proti. Drugo branje je predvideno za 21. april.

Predlog proračuna predvideva dobrih 97,5 milijona evrov odhodkov in nekaj več kot 88,5 milijona evrov prihodkov. Luknjo bodo krpali z dodatno zadolžitvijo v višini 7,6 milijona evrov, pet milijonov evrov pa prenesli iz preteklih let.

Opozicija je imela glede predloga proračuna številne pomisleke, posebej glede dodatnega zadolževanja. “Kam je šel kredit, ki je bil za Vrtec Pekre vzet že lani?” je vprašal Renato Škerbinc iz SDS. Po besedah Milana Mikla iz Županove liste nekdanjega župana se strinjajo z novim zadolževanjem za izgradnjo Vrtca Pekre in nujne investicije v osnovnih šolah, ostalo pa po njihovem mnenju ni tako nujno.

Lidija Divjak Mirnik iz Liste za pravičnost in razvoj (LPR) je izpostavila nujnost izgradnje nove Mariborske knjižnice, Matej Žmavc iz SD pa med drugim pogreša bolj varčevalno politiko na strani vodstva občine in občinske uprave. “Četrtina vseh prihodkov gre za delovanje občine. Z zmanjševanjem porabe je treba najprej začeti pri sebi,” je dejal.

Nekoliko manj kritični so bili v SMC, saj je občinsko vodstvo že upoštevalo vrsto njihovih predlogov v skupni vrednosti dva milijona evrov. Kljub temu je mestni svetnik Andrej Špenga izpostavil, da je predlog proračuna pripravljen pet mesecev prepozno.

Medtem ko so bili številni predstavniki opozicije kritični do načrtovanega vlaganja v promocijske aktivnosti občine, je Saša Pelko iz Liste župana Andreja Fištravca poudaril, da je za mesto, kakršno je Maribor, to nujno potrebno in da nekatera druga mesta v to vlagajo še več sredstev.

Opozicija je sicer zaradi težav občine s plačevanjem obveznosti zahtevala sprejetje proračuna po skrajšanem postopku, a sta župan in direktor mestne uprave Darko Fras vztrajala, da je proračun po zakonodaji nujno treba sprejemati v dveh fazah. Na koncu so sprejeli kompromis – danes so ostali pri prvem branju predloga, drugo branje pa bodo izvedli nekaj dni prej, kot je bilo sprva načrtovano, in sicer 21. aprila.

Še prej, predvidoma prihodnji teden, bodo nadaljevali današnjo redno sejo, saj zaradi pozne ure niso obravnavali vseh točk dnevnega reda.

Vir: STA

Mariborski policisti so v izjavi za medije potrdili, da so v reki Dravi danes najverjetneje našli truplo več kot mesec dni pogrešanega 20-letnega Domna Simoniča. Moško truplo so sicer danes v kanalu Drave našli pri elektrarni Zlatoličje.

slika je simbolicna

Vodja sektorja kriminalistične policije Policijske uprave (PU) Maribor je še pojasnil, da je bil na kraju dogodka prisoten preiskovalni sodnik mariborskega sodišča, ki je odredil sodno obdukcijo. To bodo opravili v petek, ko bo znanih tudi več informacij.

Munda je dejal, da so o najdbi trupla in sumu, da gre za pogrešanega 20-letnika, obvestili tudi Simoničeve starše.

Mladenič, ki je študiral v tujini, se je v Slovenijo vrnil 23. februarja, isti večer pa je s prijatelji odšel na koncert v študentski klub Štuk. Pred lokalom so ga tudi nazadnje opazili, na klice na njegov mobilni telefon se nato ni nihče odzival, po 1. uri pa je bila telefonska številka nedosegljiva.

V povezavi z iskanjem pogrešanega se je kasneje v javnosti pojavilo več različnih zgodb in teorij zarot. Med drugim so izginotje Simoniča povezovali s primeroma lani pogrešanih Klemna Lenka in Petra Aplinca, ki so ju pozneje mrtva našli v Dravi. Na policiji so nato zatrdili, da povezave niso ugotovili, zavrnili so tudi informacije, da sta bila omenjena žrtev trgovine z organi.

Munda je danes dejal, da informacij o tem, ali je primer Simoniča vendarle povezan s katerim od omenjenih v tej fazi ne more ne potrditi ne ovreči. Kot je ponovil, bo več znanega po petkovi obdukciji.

Pred dobrim tednom dni je sicer okoli 70 potapljačev v Mariboru čistilo strugo Drave v okviru 24. mednarodne ekološke akcije. Ob tem so tudi iskali Simoniča, a ga takrat niso našli.

Vir: STA

Mariborski poklicni gasilci so posredovali pri elektrarni Zlatoličje in iz Drave potegnili moško truplo. Na kraj dogodka se je že odpravila tudi policija. Policijska preiskava in ugotavljanje identitete umrlega je v teku. Na kraju so kriminalisti, preiskovalni sodnik in dežurni tožilec. Po neuradnih podatkih gre za moško truplo.

slika je simbolicna

V kanalu Drave pri elektrarni Zlatoličje so iz reke potegnili moško truplo, so potrdili na Policijski upravi (PU) Maribor. Dosedanje ugotovitve bodo po besedah tiskovnega predstavnika mariborske policije Bojana Kitla še danes predstavili tamkajšnji kriminalisti.

Mediji ugibajo, ali gre za 20-letnega Domna Simoniča, ki je izginil konec februarja. Pred dobrim tednom dni je sicer okoli 70 potapljačev v Mariboru čistilo strugo Drave v okviru 24. mednarodne ekološke akcije. Ob tem so tudi iskali Simoniča, a ga niso našli.

Vir: STA

V Slovenijo prihaja prvi PINK DAY, dogodek, ki je nastal na podlagi odličnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško. Prav tako pa bo dogodek imel tudi humanitarno noto.

»PINK DAY je dogodek, ki povezuje sosednji državi, mesti Maribor in Zagreb, je dogodek, ki na subtilen način povezuje ženske in dviguje kulturo pitja v Sloveniji,« je na novinarski konferenci povedala Apolonija Brumec iz Zavoda vinskega turizma VinoFeel. 1 PINK DAY Slovenje je obogaten mednarodni festival rose vina vrhunskih domačin in mednarodnih vinarjev, ki bo 7. aprila 2016 v Narodnem domu Maribor ponudil ob izvrstni kulinariki izobraževalne delavnice o kulturi pitja vina in rose vinih v Sloveniji in po svetu. Ker je dogodek produkt odličnega mednarodnega sodelovanje in izvrstna priložnost za Maribor je k organizaciji dogodka pristopil tudi Zavod za turizem Maribor – Pohorje. Direktorica zavoda Janja Viher je danes poudarila, da je PINK DAY odlična priložnost za promocijo Maribora in Slovenije: »Dogodek se sklada s strategijo turizma in promocijo Hiše stare trte, ki jo obišče največ turistov v Mariboru. PINK DAY povezuje ženske, dviguje nivo vinskega turizma v osrčju prestolnice vina in je primer izvrstnega sodelovanja konkurenčnih vrhunskih vinarjev, držav in mest. Zato ima vse potenciale, da postane tradicionalen.«

Organizatorji so izpostavili tudi humanitarno noto dogodka. Dan pred PINK DAY, 6. aprila 2016 ob 18. uri, bodo v Hiši Stare trte organizirali dobrodelno dražbo posebnih vin in slikarskih del znanih Slovencev, med njimi tudi enega izmed ambasadorjev dogodka 6 Pack Čukurja. Ta je na novinarski konferenci izpostavil pomembno vlogo žensk v naši družbi in prav zato ga je ta dogodek pritegnil. Sicer pa začetki PINK DAY-a segajo na Hrvaško, kjer so ženske najprej ustanovile združenje WOW. Kot je na novinarski konferenci povedala izvršna direktorica Marija Vukelič, je glavni namen WOW druženje žensk, spoznavanje vinskega sveta ter povezovanja v različne oblike sodelovanja tako v vinskem svetu kot na poslovnem področju. Ugotovile so namreč, da so ženske pomemben del vinskega sveta in tako se je rodila ideja o PINK DAY-u, ki se iz leta v leto nagrajuje in dopolnjuje. 7. aprila dogodek nadaljujejo ob odličnih pokušinah vina in kulinariki, s pričetkom ob 12.00. Sledil bo afterparty v Rožmarinu ob 20. uri.

Dolgoletni vodja mariborskega zavetišča za brezdomce Ljubo Gagič naj bi med leti 2012 in 2014 dvigoval denarne socialne pomoči za tri uporabnike zavetišča tudi po njihovi smrti. Direktorica centra za socialno delo, v okviru katerega deluje zavetišče, Marjana Bravc je z ugotovitvami seznanila kriminaliste in ministrstvo za delo.

Po navedbah časnika Večer so Gagiču na centru za socialno delo prepovedali nadaljnje opravljanje dela, mu vzeli ključe zavetišča in izvedli predajo dokumentov. Vročili mu bodo tudi izredno odpoved delovnega razmerja, saj je, kot je povedala Bravčeva, “njeno zaupanje popolnoma izgubil”.

Na nepravilnosti, ki naj bi se dogajale v mariborskem zavetišču za brezdomce, je bila direktorica centra za socialno delo opozorjena sredi marca in jih je takoj preverila. Policiji je predala tudi druge navedbe o domnevnih nepravilnostih, ki jih očitajo Gagiču, slednji pa je na razgovor v zvezi z izrednim odpustom prišel z odvetnikom, dogajanja pa za Večer ni želel komentirati.

Takšno ravnanje je bilo po pisanju časnika mogoče, ker se do začetka tega leta iz sistema ni videlo, da je prišlo v upravnih evidencah do spremembe, ampak so smrt prejemnika denarne socialne pomoči centru javljali svojci ali dom upokojencev. Šele po novem se pri posameznem prejemniku denarne socialne pomoči pokaže znak, ki strokovnega delavca opozori na spremembo v evidencah, in ta nato preveri, za kakšno spremembo gre.

Večer še piše, da naj bi uporabniki zavetišča, ki imajo v njem sicer zagotovljene tri obroke dnevno, pri Rdečem križu dvigovali pakete s hrano, ki naj bi nato pristali povsem drugje. To je za časnik potrdil predsednik mariborskega Rdečega križa Alojz Kovačič, a je dodal, da jim paketov pomoči že nekaj časa ne dajejo več, saj imajo v zavetišču zagotovljeno prehrano.

Vir: STA

Člani Futsal kluba PROEN Maribor vabijo na prvo polfinalno tekmo 1. Slovenske futsal lige proti ekipi KMN Dobovec Pivovarna Kozel. Prva tekma bo v petek dne 1. aprila ob 20. uri v športni Dvorani LUKNA v Ljudskem vrtu.

Druga domača tekma pa v sredo 6. aprila ob 20:00 uri v Dvorani Tabor Maribor. Igra se na tri dobljene tekme.

Vabljeni vsi navijači in prijatelji dvoranskega nogometa in z dobrim obiskom podprimo našega mariborskega pvoligaša, ki se je uvrstil v polfinale, to pomeni v boj za naziv državnega prvaka.
“Pokažimo, da je Maribor edino pravo nogometno mesto in podprimo naše futsalerje. Študenti z veljavnimi študenskimi izkaznicami imajo prost vstop,” so sporočili iz kluba.

Avtor video posnetka, ki sta se pred kratkim pojavila na spletni strani YouTub in prikazujeta vojaške in druge uradne objekte po Sloveniji, je 28-letni Mariborčan, ki se je v torek sam javil policiji. Povedal je, da je želel namenoma vznemiriti ljudi in izzvati negativne odzive, so danes sporočili iz policije.

Avtor posnetkov je po navedbah policije sporočil, da je posnetke objavil z namenom, da bi z objavo namenoma napačnega sporočila ostale udeležence sprovociral v odzivih.

“Neokusen poskus šale, ki ga je avtor sicer kasneje obžaloval”, je sprožil ukrepanje pristojnih služb, zato bodo proti njemu vložili kazensko ovadbo za kaznivo dejanje zlorabe znamenja za pomoč in nevarnost, za katero je zagrožena kazen do tri leta zapora, so zapisali na policiji.

Posnetka sta se na YouTubu pojavila 23. marca, objavil pa ju je uporabnik pod imenom abdul bakr. V njih je navedel, da ima Slovenija dva milijona prebivalcev in le 7000 vojakov ter da so vsi vojaški objekti zelo slabo varovani. Ob koncu drugega videa je še navedel, da Slovenci verjamejo, da so varni, celo najbolj v Evropski uniji in med državami zveze Nato, nato pa dodal, da je čas za Ljubljano in Maribor.

Vir: STA

Občine ustanoviteljice Mariborskih lekarn so na današnji seji sveta sklenile, da bodo, potem ko je že vse kazalo, da so dogovori propadli, nadaljevale prodajni postopek hčerinske družbe Marifarm z italijansko-slovensko družbo Labiofam Europe. Kot so sporočili iz mariborske občine, je ta na bančni račun le nakazala 100.000 evrov avansa.

Rok za plačilo omenjenega denarja se je sicer iztekel 22. marca, zato so se danes predstavniki občin znova sestali, da bi se odločili, kako naprej. Na sestanku, kjer je bil tudi predstavnik italijanskega podjetja, so se občine lastnice strinjale, da se postopek prodaje nadaljuje.

Kot so ob tem pojasnili na Mestni občini Maribor, je pri omenjenem roku nakazila prišlo do nesporazuma, saj je podjetje Labiofam čakalo na prave podlage in zato do predvidenega roka ni nakazalo denarja. Ta je od 24. marca že na transakcijskem računu Banke Koper in pomeni avans, ki se v primeru sklenitve posla šteje kot kupnina, če do posla ne pride, pa ostane Mariborskim lekarnam.

Postopek prodaje mariborskega farmacevta se tako nadaljuje, občine ustanoviteljice pa se bodo naslednji teden sestale z vodstvom Nove kreditne banke Maribor (NKBM). Ob tem 22. april še zmeraj ostaja datum za zaključek prodaje, ko bi Labiofam moral nakazati vseh deset milijonov evrov.

Na mariborski občini so še pojasnili, da Labiofam še vedno izkazuje interes in pripravljenost, da posel sklene oziroma zaključi. Podjetje mora do 4. aprila banki oddati zavezujočo ponudbo, ki bo tudi predmet dogovora med banko in ustanoviteljicami v naslednjem tednu. Za nakazanih 100.000 evrov pa bodo še dorekli primerne pravne podlage za nakazilo na fiduciarni račun notarke do začetka naslednjega tedna.

Potem ko je prejšnji teden že kazalo, da je posel z Labiofamom neuspešno zaključen, so iz mestne občine sporočili, da obstaja interes še nekaterih potencialnih kupcev. Da je zaradi novih interesentov ob ustreznem sodelovanju banke nadaljevanje prodajnega postopka smiselno, je potrdil tudi predsednik komisije za prodajo Marifarma Borut Bratina.

Po neuradnih informacijah Večera naj bi se za nakup zanimala tudi londonska družba Advinia Health Care, ki naj bi izkazala primerno mero kredibilnosti, banka pa je sklenitev pogodbe z njimi ocenila za povsem realno. Omenjena družba, ki naj bi ponudbo posredovala do konca aprila, se sicer pretežno ukvarja z upravljanem domov za starostnike in oskrbo na domu.

Marifarm je že nekaj časa v finančnih težavah, zato so lani začeli s postopkom njegove prodaje. Zavezujoči ponudbi sta oddala ukrajinski Arterium Corporation in Labiofam Europe s sedežem v Kopru, komisija za vodenje postopka prodaje pa se je na koncu pogajala le s slednjim, ki pa kljub večkratnemu podaljšanju roka ni izpolnil določenih pogojev.

Marifarm, ki zaposluje okoli sto ljudi, je bil ustanovljen jeseni 2008 z oddelitvijo od hčerinske družbe mariborskih lekarn Farmadent. Že od vsega začetka je podjetje poslovalo z izgubo, predvsem zaradi večmilijonskega kredita za izgradnjo stavbe, vredne 32 milijonov evrov.

Vir: STA

Mariborski mestni svetniki bodo v četrtek v prvi obravnavi sprejemali predlog občinskega proračuna za letošnje leto, ki med drugim predvideva dodatno zadolževanje v višini 7,6 milijona evrov. Župan Andrej Fištravec glede na dosedanje pogovore s svetniškimi skupinami pričakuje, da bo predlog sprejet.

Predlog proračuna, ki ga bodo v četrtek dobili na mizo mestni svetniki, predvideva 97,7 milijona evrov odhodkov in 88,6 milijona evrov prihodkov. Luknjo bodo krpali z dodatno zadolžitvijo v višini 7,5 milijona evrov (v mestni blagajni pa je od preteklega obdobja ostalo še 5,2 milijona evrov). Najeto posojilo nameravajo uporabiti za različne projekte, med katerimi je 1,5 milijona evrov namenjenih za investicijska vzdrževanja, 1,26 milijona evrov pa za gradnjo vrtca v Pekrah, ki bo tudi edina večja novogradnja v letošnjem letu. Še 600.000 evrov nameravajo porabiti za investicije v osnovnih šolah, 1,1 milijona evrov pa za sanacijo asfaltnih vozišč in vzdrževanje občinskih cest.

FOTO: BK TV

“Mislim, da smo pripravili takšno verzijo besedila predloga, ki omogoča večinsko podporo. A v Mariboru se do zadnjega na ve,” je na današnjem srečanju z novinarji povedal župan Fištravec.Po besedah Fištravca so pri pripravi proračuna izhajali iz prihodkov, “ki jih smatramo za realne”. Še vedno pa so nekatera odprta vprašanja, med drugim računajo, da se bo v drugi polovici leta nateklo v mestno blagajno tudi nekaj sredstev iz omrežnine za kanalizacijo, ki pa jo mora mestni svet še dokončno potrditi.

Direktor mestne uprave Darko Fras je priznal, da s predlogom zagotovo ne bodo vsi zadovoljni, saj so močno omejeni s sredstvi. “Poskušali smo poiskati sprejemljiv kompromis. Možni so še kakšni popravki do druge obravnave, a le tam, kjer je še kaj manevrskega prostora,” je dodal.

Na odhodkovni strani se iz leta v leto večajo izdatki za socialne transferje, letos bodo po besedah Frasa nekoliko povečali tudi sredstva za različne ukrepe spodbujanja gospodarstva. Občinski proračun težijo tudi nekatera stara bremena, kot je dolg do Arrive in Aquasystemsa, obenem se bojijo neugodnega razpleta tožbe družbe Iskra Sistemi zaradi postavitve radarjev, ki se trenutno rešuje na sodišču. “Poskusili bomo narediti vse, da zaščitimo interese Mestne občine Maribor, kolikor je v naši moči,” je glede slednjega dejal Fras.

Novih zaposlitev na občini oz. v mestni upravi ni predvidenih. Po pojasnilih Frasa je predvideno le morebitno povečanje števila zaposlenih za 17, saj naj bi prevzeli delavce iz ukinjenega javnega podjetja za gospodarjenje z javnimi zemljišči.

V predlog proračuna so po zagotovilih Fištravca in Frasa vključeni tudi predlogi, ki so jih lani izglasovali prebivalci mestne četrti Radvanje v okviru pilotnega projekta participatornega proračuna. A ker za to ni zagotovljenega dodatnega denarja, ampak gredo sredstva iz obstoječega denarja za mestne četrti in krajevne skupnosti, ni za to posebne postavke v proračunu. Prav tako še ni mogoče zaenkrat napovedati, kaj točno se bo zgradilo.
Vir: STA