V videu si oglejte “debato” z Dejanom Zavcem. Spregovoril je o direktih in krošejih, ki jih je pretrpel v življenju. Kam vse so ga pripeljali in ga še bodo, o tem kako razmišlja, kako se motivira, v kaj verjame in kam želi.
Novice iz občine Author: Lokalec
Občina Selnica ob Dravi je na svoji spletni strani http://www.selnica.si/razpisi/odprti-razpisi/ objavila javne razpise s področja kmetijstva in razvoja podeželja, podjetništva, samozaposlitve, promocije, turizma, športa, kulture in socialno humanitarnega področja za leto 2016.
Na občini Ruše so na včerajšnji 11. redni seji občinskega sveta sprejeli proračun v prvi obravnavi. Svetniki so ga večinsko potrdili, sledi še sprejetje na drugi obravnavi.
Predlog župana Uroša Razpeta je sicer bil, da bi takoj po prvi obravnavi speljali še drugo, vendar se svetniki s tem niso strinjali. Nekatere svetnike je sicer zmotilo, da bi občina kupovala nepremičnine, saj da gre za potrato denarja. Svetniki menijo, da občina z objekti nima izdelanih konkretnih načrtov, niti ciljev.
Ruški župan meni, da so v proračun tokrat vključili vse kar se je dalo. „Te predloge smo dobili komaj 16. marca, na njih tudi v dveh dneh odgovorili in takoj povedali kaj bomo upoštevali. V enem tednu pa spet ni bilo nobene debate. Nihče ni rekel ali je to v redu ali ni,“ pravi Razpet.
Komunikacija med občino in svetniki je več kot očitno velik problem, sploh okrog sprejemanja in dopolnjevanja proračuna. „Na žalost se o proračunu ne pogovarjamo. Mi na vsak predlog odgovorimo, vendar stvari potem tukaj tudi ostanejo. Jaz bi bil zelo vesel, če se lahko usedemo za eno mizo, resno povemo kaj so tisti interesi in da se naj proračun sprejme. V nasprotnem primeru gre za golo nagajanje,“ dodaja Razpet.
Čeprav nekateri svetniki proračuna tudi tokrat niso potrdili, so prepričani, da bo v drugo proračun sprejet. „Mi smo se odločili za drugo branje. Vsekakor pa čeprav ga mi nismo potrdili in glasovali proti, moramo priznati da pa je to vseeno korak naprej, da je bil sprejet v prvem branju,“ pravi Jernej Ajd (MIR).
Glede predlaganih postavk in predlogov pa pričakujejo, “da so te postavke, ki smo jih županu predlagali pojasnjene in da so izdelane konkretne strategije,“ meni Andreja Markač Hleb (NLR).
Medtem so nekateri pričakovali, da bodo kljub vsemu speljali tudi drugo branje. „Nekateri pač niso tega mnenja in mislijo da ni bistveno, da dva ali trije tedni ne bodo nič spremenili, če proračuna ne bomo sprejeli. Mislim, da to ni tako in da nekateri svetniki tega nočejo razumeti,“ meni Marjana Kotnik Poropat (DeSUS).
Več pa v današnjem Občinskem informatorju ob 18:30 na BKTV.
Prodajni postopek mariborskega farmacevtskega podjetja Marifarm, ki je preko Mariborskih lekarn v lasti občin, je dokončno propadel, saj italijansko-slovenska družba Labiofam Europe do 22. marca ni uresničila napovedi ter plačala prvih 100.000 evrov in hkrati predložila bančne garancije. Na mariborski občini upajo na morebitne nove ponudnike.
Kot so pojasnili na mestni občini, je postopek prodaje omenjenemu kupcu zaključen, saj so takšno odločitev sprejeli že na prejšnji seji sveta občin ustanoviteljic, kjer so določili skrajne roke plačila.
V sredo se je sestala komisija za prodajo, ki bo obravnavala postopek prodaje, naslednji teden v torek pa bodo sklicali novo sejo sveta ustanoviteljev Mariborskih lekarn.
“Kar se ustanoviteljev tiče, interes za prodajo obstaja, prav tako imamo informacije, da obstaja drug zainteresiran kupec, ki se zanima za nakup,” so sporočili iz Mestne občine Maribor in dodali, da bo vse odločitve glede nadaljnje prodaje oziroma pogovora z drugim potencialnim kupcem sprejela komisija za prodajo.
Na mariborski občini ob tem še dodajajo, da jih veseli, da, kot kaže, obstaja več kot samo en kupec in se bo postopek prodaje morda nadaljeval z drugim ponudnikom.
Marifarm je že nekaj časa v finančnih težavah, zato so lani začeli s postopkom njegove prodaje. Zavezujoči ponudbi sta oddala ukrajinski Arterium Corporation in Labiofam Europe s sedežem v Kopru, komisija za vodenje postopka prodaje pa se je na koncu pogajala le s slednjim, ki pa kljub večkratnemu podaljšanju roka ni izpolnil določenih pogojev.
Marifarm, ki zaposluje okoli sto ljudi, je bil ustanovljen jeseni 2008 z oddelitvijo od hčerinske družbe mariborskih lekarn Farmadent. Že od vsega začetka je podjetje poslovalo z izgubo, predvsem zaradi večmilijonskega kredita za izgradnjo stavbe, vredne 32 milijonov evrov.
Vir: SRA
Iz podjetja Snaga so sporočili, da se zaradi prihajajočih velikonočnih praznikov spreminjajo urniki opravljanja njihovih storitev.
“Strankam, ki imajo odvoz sicer planiran ob ponedeljkih, bomo odpadke odpeljali že v soboto, 26. marca, zato jih vljudno prosimo, da posode nastavijo na prevzemno mesto v soboto do 6. ure zjutraj,” so sporočili.
V ponedeljek, 28. marca, bodo ostali zaprti vsi zbirni centri, prav tako v Zavetišču za živali ne bo sprehodov in ogledov živali.
Mariborske tržnice bodo na velikonočno nedeljo, 27. marca, ostale zaprte. Na velikonočni ponedeljek, 28. marca, pa bo odprta zgolj osrednja tržnica na Vodnikovem trgu, in sicer med 7. in 12. uro, prav tako pa ostaja zaprt na velikonočni ponedeljek na osrednji tržnici mlečno -mesni paviljon.
Na OŠ Vuzenica že četrto leto poteka projekt Korak k sončku, katerega ustanovitelj je Zveza Sonček, ki je projekt pričela izvajati že leta 1993 z izdajo slikanice “Veveriček posebne sorte” in ga predložila Zavodu za šolstvo RS. Namen projekta je približati pojem drugačnost ter sprejemanje vsakršne drugačnosti. Letošnja rdeča nit je gibalna oviranost. Na to temo je OŠ Vuzenica letos uspelo prirediti tudi t.i. “Paraolimpijski športni dan”. Slednjega sta se udeležila tudi reprezentant Robert Žerovnik in selektor Gregor Verbinc iz Paraolimpijskega komiteja.
“Na to temo smo se z učenci pogovorjali pri pouku (preko vsebine knjige, ogled zloženk, knjig o drugačnih otrocih, o drugačnosti med nami, v našem razredu). Brali smo knjige na temo o drugačnosti ter poudarkom na gibalno oviranih (Veveriček posebne sorte, Anže dobi prijatelje, Pajčica in škrat brkec, Lev Rogi, Lev Rogi najde srečo), prilagojeno starostni stopnji učencem.
Na podlagi prebranega in ogledanega so učenci ustvarjali različne stvari npr. likovno ustvarjanje v različnih likovnih tehnikah, pisanje pesmi in spisov o invalidnosti, paraolimpijcih itd. Pripravili smo tudi likovno razstavo teh izdelkov,” je pojasnila Ines Planinšič, vodja projekta Korak k sončku. K temu je dodala, da je letos rdeča nit GIBALNA OVIRANOST, zato se je kot vodja projeta na šoli, dogovorila za sodelovanje z Galom Jakičem, ki nam je preko Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja, omogočil izvedbo PARAOLIMPIJSKEGA ŠPORTNEGA DNE.
»Paraolimpijski športni dan« je koncept promocije športa invalidov, ki ga izvaja Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite (ZŠIS-POK) s sodelovanjem osnovnošolcev in ga v Sloveniji izvajajo od konca šolskega leta 2014/15. Koncept je plod zamisli Mednarodnega paraolimpijskega komiteja (IPC) in je v Sloveniji in sosednjih državah doživel topel sprejem.
“Učenke in učenci od 1. do 9. razreda so ta dan spoznavali paraolimpijske igre (za 1. in 2. razrede, je bila predstavitev prilagojena v obliki pravljice o invalidnem zmaju, zmaju z enim krilom, ki je tekmoval na svetovnem nogometnem prvenstvu), prisluhnili so zgodbi odbojkarja sede Matjaža Majdiča, v telovadnici so se preizkusili v odbojki sede, košarki sede, golbalu, na poligonu z vožnjo z invalidskim vozičkom. Za konec pa sta curling predstavila reprezentant Robert Žerovnik in selektor Gregor Verbinc, ki je med invalidi sila priljubljena panoga. Po predstavitvi so se v curlingu pomerili tudi učenci,” je dejala Planinšičeva.
„Pred tako veliko publiko otrok še nismo predstavljali naše športne panoge. Verjamem, da so otroci uživali, bili so zelo aktivni,“ sta povedala curling reprezentanta Robert Žerovnik in selektor Gregor Verbinc.
Planinšičeva pa je k temu dodala: “Zelo veseli smo, da so se na ZŠIS – POK odzvali našemu vabilu in da smo v sodelovanju z njimi lahko izvedli ta paraolimpijski športni dan.”
Mariborčani iz pip dobivamo dobro vodo, zagotavljajo na Mariborskem vodovodu. Na nedavni novinarski konferenci v Mestni hiši Rotovž, kjer so sogovorniki predstavljali osveščevalne aktivnosti ob svetovnem dnevu voda, pa so na mizo (kljub temu) ponudili ustekleničeno vodo. Je to primerno ali so s tem omajali trditve, da je (mariborska) voda iz pipe ena najbolj kakovostnih, zdravih in čistih?
Kvaliteto mariborske pitne vode potrjujejo tudi vzorčenja v okviru monitoringa Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Sebastjana Klepec iz Mariborskega vodovoda pojasnjuje, da izvajajo redne kontrole ter, da je voda skladna in varna. Pravi, da so dvomi odveč, tudi kadar se pojavlja t.i. močan vonj, kajti gre zgolj za drugačno obliko dezinfekcije, kot smo je vajeni. “Vzrok težave vonja vode je na Bohovi, kjer za dezinfekcijo pitne vode uporabljamo klor dioksid in ne plinskega klora in ta klor dioksid ima drugačen vonj“, je povedala Klepčeva in poudarila, da ni nikakršnega razloga za preplah. Vonj je bolj opazen, kadar na pipi točimo bolj toplo vodo.
Na novinarski konferenci, pa smo lahko točili le vodo iz steklenic in to istočasno, ko so predstavniki Mestne občine Maribor, javnih podjetij, društev in organizacij, govorili o številnih osveščevalnih aktivnostih, usmerjenih tudi v poudarjanje čiste pitne vode, ohranjanje in varčne porabe slednje. Vse prisotne smo opozorili na neskladje med besedami in dejanji. Najprej so se odzvali na Mariborskem vodovodu in v podjetju AquaSystems.
Danilo Burnač, direktor Mariborskega vodovoda, je med drugim izpostavil: “Tiskovno konferenco je za vse deležnike sklical Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave. Osebno bi bili počaščeni, če bi na konferenci od svetovnem dnevu voda bila pitna voda iz pipe vodovodnega omrežja v upravljanju Mariborskega vodovoda. Menim, da bi lahko namesto ustekleničene vode, ponudili pitno vodo v vrčih.”
Mojca Bratuš iz podjetja AquaSystems (kjer izvajajo projekt Varujmo svojo kapljico vode), je denimo zapisala: “V našem podjetju si prizadevamo ljudi osveščati o prednostih pitne vode iz pipe ter prebivalce spodbuditi k pitju vode iz pipe. Voda iz pipe je bolj zdrava izbira od ustekleničene, poleg tega lahko s pitjem vode iz pipe prispevamo k zmanjševanju plastičnih odpadkov ter posegamo po cenovno ugodnejši izbiri. V Sloveniji je voda iz pipe v povprečju 225-krat cenejša od ustekleničene, po svetu pa tudi do 1000-krat cenejša.”
Odzvala se je tudi Brigita Čanč, vodja Medobčinskega urada za varstvo okolja in ohranjanje narave, ki je poudarila, da “tiskovne konference in vse v zvezi s tem organizira služba za stike z javnostmi MOM. Naš urad pripravi le vsebino za konferenco.”
Po treh dneh so nam odgovorili tudi iz službe za odnose z javnostmi MOM. Med drugim so “v svoj bran” zapisali: “Žal pred 500 leti, ko so gradili Mestno hišo Rotovž, v prostoru niso predvideli sanitarijev oziroma pitnikov za vodo. Najbližji sanitarij in manjši pitnik za vodo, kateri fizično ne omogoča točenje vode v vrče z večjo prostornino, sta na voljo zunaj objekta, nasproti hodnika, v predprostoru projektne pisarne MO Maribor.”
Na naše vprašanje “kakšno sporočilo mislite, da s tem dobi javnost (katere predstavniki smo tudi novinarji), ob dejstvu, da slišimo, da je treba spoštovati in ohranjati “našo” pitno vodo, ki da je zdrava, po drugi strani pa naj pijemo ustekleničeno?” torej iz MOM (še vedno) nismo dobili konkretnega odgovora. Naj dodamo še, da so ustekleničeno vodo ponudili prav v času, ko marsikaterega predstavnika splošne in politične javnosti skrbi t.i. privatizacija vode oz. potreba po zapisu neodtuljive pravice do pitne vode v slovensko ustavo (o slednjem teče tudi vseslovenska peticija).
Podrobnosti v oddaji Občinski informator na BK TV.
Mesec marec je mesec žena in mamic. Otroci iz OŠ Muta so mamice razveselili s proslavo ob njihovem dnevu. V program so se vklučili tudi otroci s posebnimi potrebami in skupaj so tako še popestrili predstavo.
Ob koncu so otroci objeli svoje mamice in jim poklonili majhno darilce. Mamice so povedale, da je njihov najlepši poklon otroški nasmeh in zahvala ter njihova dejanja s katerimi sporočajo kako jih imajo radi. Tokratni naslov prireditve se je glasil Mama, naj razprem krila. Ravnateljica je povedala, da so s tem naslovom želeli povedati, da matere težko izpustijo svoje otroke izpod svojih kril, vendar ko odrastejo in gredo na svoje so lahko ponosne na to kakšne otroke so vzgojile. Mamice ter babice so bile navdušene nad prireditvijo, ki so jo za njih pripravili otroci.
V knjižnica Janka Glazerja Ruše so danes člani Društva za razvoj LIRA priredili strokovni literarni posvet o domoznanski zbirki in dejavnosti. Posvet so zaključili s slovestnostjo v počastitev 90 – letnice Alenke Glazer.
Ob tem so predstavili tudi novo knjigo o Glazerjih. Prav na današnji dan pa je praznovala Alenka Glazer Ob pesmi in melodiji učencev OŠ Janka Glazerja Ruše, recitalih poezije Alenke in Janka Glazerja, ob toplih besedah in srčnih željah in sladki torti, so proslavili jubilej Alenke Glazer.
Težava slovenskega gospodarstva je v preveliki javni porabi javnega sektorja, preveliki obdavčitvi nenasitne države, nizkih plačah in odhajajoči izobraženi mladini, so med drugih pojasnili gostje v oddaji.
Od vlade pričakujejo, da bo končno naredila nujne reforme pokojninskega seistema, delovne zakonodaje in ostalih potrebnih, da bo gospodarstvo lahko zadihalo.
Oglejte si oddajo Na glas, v kateri je bila tokrat tema o človeku pred izzivi sodobnega časa.
Kot poročamo že nekaj dni, se zgodba okrog naročevanja flisov ruške svetniške skupine SD nadaljuje. Že nekaj dni čakamo na pojasnila in natančno obrazložitev vodje svetniške skupine SD v občini Ruše, Bojane Muršič kaj je naročila pri podjetju Vini d.o.o.
Muršičevi smo po elektronski pošti pred dnevi poslali vabilo, naj nam pred kamero pojasni kaj je naročevala, vendar se na vabilo do zdaj ni odzvala. Še več. Kmalu po objavi članka na Lokalec.si z naslovom Ruški svetniki neprimerno trošijo denar, se je Muršičeva burno odzvala na Facebooku, kar je bil njen edini konkretni odziv do zdaj. Nato je poniknila. V komentarju na Facebooku je pojasnila, da so v škatli (kot dokaz pa priložila fotografijo odprte škatle z naročenim materialom) le kemični svinčniki in pisarniški material.
Da znova natančno pojasni kaj je naročevala, so od nje zahtevali tudi na občini Ruše. Kot odgovor pa jim je poslala: »Glede na vaše zaprosilo, sem kontaktirala dobavitelja, da mi posreduje natančno specifikacijo pisarniškega materiala, ki smo ga naročili v svetniški skupini SD. Takoj, ko prejmem specifikacijo, vam jo posredujem.«
Očitno je v tem času, torej v slabih petih dneh odkar je komentirala na Facebooku, že pozabila kaj je bilo v škatli? Spomnimo, da je na dobavnici zapisano njeno ime, paket je bil dostavljen celo v Državni zbor, kjer je zaposlena kot podpredsednica.
Ali ji spomin res ne seže tako daleč, da bi se spomnila, kaj je sama naročevala in sama prevzela? Verjetno je paket tudi odprla, sploh glede na fotografije, ki jih je prilepila h komentarju na Facebooku. Ali gre za izmikanje in zavlačevanje?
Zgodba postaja še bolj sumljiva. V uredništvu smo namreč podjetje Vini d.o.o. pozvali k natančni obrazložitvi kaj so 5.11.2015 prodali ruški svetniški skupini SD. Zahtevali smo natančno pojasnilo, kaj so takrat prodajali pod kodama K907 in K911. Odziva še ni bilo. Z enako situacijo se ukvarjajo tudi na ruški občini, saj so tudi sami poslali poziv podjetju, da pojasni kaj so prodali svetniški skupini SD. Odgovora do danes še niso prejeli.
Direktorja podjetja Vini d.o.o. Vinka Kosa kličemo že tri dni, vendar v podjetju vsakič trdijo, da je odsoten. Gre zgolj za naključje?
Strategija spopada z nastalo situacijo sta očitno postala molk in umik? Se pa sprašujemo, zakaj bi nekdo tako burno reagiral s komentarji na Facebook strani medija, ki objavi zgodbo, nato pa se ne bi odzval na povabilo k pojasnitvi situacije? Da zavajamo in lažemo je bil eden izmed njenih komentarjev. Ali ni izmikanje tudi zavajanje?
Zakaj nam Muršičeva torej ni povedala kaj je bilo naročeno, saj gre samo za tri artikle, torej (še vedno) ne vemo. Prav tako nimamo pojasnila, zakaj je želela, da bi na te pisarniške materiale izvedli vezenje na desno srčno stran. Takšen je namreč bil predračun, ki pa ni bil v skladu s pravilnikom, zato je občina na podjetje poslala naročilo brez vezenja.
Poraja se tudi vprašanje zakaj podjetje Vini d.o.o. zavlačuje s pojasnili. Ali res potrebujejo več kot tri dni za odgovor? Skrajno čudno bi bilo, če bi v tem času, ko – tako podjetje, kot Muršičeva molčita – nastal dokument, ki bi kazal kaj drugega.
Včeraj so v knjižnici Janka Glazerja Ruše odprli razstavo o Alenki Glazer in njenem delu. Po razstavi pa so nadaljevali v Kulturnem domu z osrednjo slovestnostjo “KO CIPROŠ ZACVETI #1″, ki je bila med drugim poklon Alenki Glazer ob njeni 90 – letnici.
V knjižnici Janka Glazerja v Rušah so ob 6. Glazerjevih dnevih naprej odprli razstavo o Alenki Glazer, ki praznuje 90. let. Po razstavi pa so v Kulturnem domu priredili večer poezije Janka in Alenke Glazer.
Po besedah organizatorja Petra Andreja, so se s produkcijo “KO CIPROŠ ZACVETI #1″ poklonili slavljenki, in ji na ta način tudi voščili.
Slavnostno pa je prireditev odprla podžupanja Občine Ruše, Zdenka Steblovnik Župan.
Tokrat v Občinskem informatorju:
– Bojana Muršič medije obtožuje zavajanja
– Pričeli so se Glazerjevi dnevi 2016
– Osnovnošolci ustvarjali ob svetovnem dnevu voda
– 24. Eko akcija Drava – Ni nam vseeno
– “Red je vedno pas pripet”
– Kreativni, cvetni sejem v Hramu kulture
– Velikonočna razstava v KS Ceršak
ŠPORT:
– Mariborčani v četrtfinalu premagali Primorce
– Kožul in Fajmutova državna prvaka v namiznem tenisu
Oglejte si oddajo Na glas, ki jo vodi Andrej Okreša. V tokratni oddaji so govorili o vrtih ter sajenju.
Odbor 2015, ki opozarja na domnevne kršitve človekovih pravic v sodnih postopkih zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, se po pomoč obrača na evropske institucije. Te so seznanili z 11 primeri kršitev človekovih pravic, ki so jih zaenkrat identificirali.
“Ker naša opozarjanja na kršitve človekovih pravic pri slovenskih organih niso padla na plodna tla oziroma odgovorne osebe in institucije niso odreagirale, smo se odločili o tem obvestiti mednarodno strokovno javnost,” je povedal predsednik Odbora 2015 Željko Vogrin, sicer mestni svetnik Kanglerjeve Županove liste.
Dopis z opisanimi domnevnimi kršitvami so med drugim poslali na naslove evropskega varuha človekovih pravic, Evropskega parlamenta, Evropske komisije, Sveta Evrope in Agencije ZN za človekove pravice.
Med navedenimi kršitvami so spornost prikritih preiskovalnih ukrepov policije, domnevna pristranskost preiskovalnega sodnika, politično utemeljevanje sodniških odločitev ter zavračanje predlogov obrambe za izvedbo dokazov in zaslišanje prič. Vogrin je med drugim omenil tudi “grožnje kriminalistov pri zasliševanju prič” in ovadbo, ki naj bi jo eden od kriminalistov vložil zoper novinarja, ki je poročal o tem.
foto: sta
Po besedah celjskega župana in odvetnika Bojana Šrota je “zaskrbljujoče, da na številna opozorila organom v Sloveniji, ki bi morali ukrepati, ni bilo nobenih reakcij razen urada varuhinje človekovih pravic”. “To kaže, da smo se kar nekako sprijaznili z domačijskim poslovanjem tako policije in tožilstva kot dela sodstva,” je dejal. “Upam, da bo sporočilo evropskim institucijam vendarle dalo tisti potreben impulz, da se bodo zganili tisti, ki bi se v Sloveniji morali. Predvsem upam, da se bo zganila tudi strokovna javnost,” je dodal Šrot.
Namen Odbora 2015, ki je bil ustanovljen avgusta lani s ciljem opozarjanja na kršitve človekovih pravic s strani državnih organov v Sloveniji, po besedah Vogrina ni vplivati na potek sodnih postopkov zoper Kanglerja. “Zahtevamo pa, da se pri teh postopkih upoštevajo ustava, veljavna zakonodaja in varstvo človekovih pravic in svoboščin,” je dejal.
Kangler je bil januarja na prvi stopnji spoznan za krivega nezakonitega posredovanja pri zaposlitvi nekdanje podžupanje Astrid Bah na stanovanjskem skladu, zaradi česar je bil obsojen na sedem mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let. Maja 2013 je bil obsojen na sedem mesecev zapora, a je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo, zato se je moralo sojenje začeti znova in še vedno traja. V zadevi radarji pa je tožilstvo umaknilo obtožnico zoper Kanglerja.
Vir:STA
Glazerjeva nagrada za življenjsko delo kot potrditev izjemnega prispevka k mariborski kulturi je letos šla v roke igralki Miladi Kalezić. Kot je povedala na današnji slovesni podelitvi v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, jo veseli, da je prepoznan trud, ki ga umetniki vlagajo v svoje delo.
“Človek je res presunjen, ko v teh obrazložitvah sliši, koliko umetniškega snovanja, koliko slik, koliko ur, vaj, je za vsemi temi nagradami. Zahvaljujem se za to velikodušnost, da je to opaženo,” je dejala.
Spomnila je na citat iz Čarovnice iz Zgornje Davče Rudija Šeliga, v kateri je tudi sama nastopila in ustvarila eno svojih najbolj prepoznavnih vlog. “Tam Darinka v nekem trenutku reče, da bo jadrala poševno v bit. Vedno se mi je zdelo, da ko se gibljemo vsi mi skupaj po razkošnih prostorih umetnosti, da jadramo naravnost v bistvo. Jadrajmo!” je dejala in požela velik aplavz.
Milada Kalezić, po rodu iz Črne gore, je v Mariboru obiskovala osnovno šolo in gimnazijo, kjer je sodelovala v amaterskem gledališču Slava Klavora. Po študiju na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) se je najprej zaposlila v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, leta 2002 pa v Drami SNG Maribor, kjer dela še danes. Za svoje vloge je prejela številne nagrade, med drugim leta 2011 Borštnikov prstan. Gledalcem se je vtisnila v spomin tudi z besedami “Jok brate, odpade” iz filma To so gadi.
Kot je v obrazložitvi zapisal odbor za podelitev Glazerjevih nagrad, ki letos končuje svoj mandat, je Kalezićeva zaznamovala mariborske odrske deske z neprecenljivim prispevkom k umetniški kreativnosti in kakovosti projektov, v zaodrje pa s svojo iskreno srčnostjo, duhovito avtorefleksijo in pronicljivo materinsko občutljivostjo prinaša navdihujoče zaloge pozitivne energije in izjemno čuječnost za življenjsko-gledališke negotovosti kolegov.
V Mariboru vsako leto poleg nagrade za življenjsko delo podelijo še največ tri listine za pomembne dosežke v krajšem časovnem obdobju. Te so letos prejeli baritonist in solist Opere SNG Maribor Jaki Jurgec, Društvo likovnih umetnikov Maribor (DLUM) ter Konservatorij za glasbo in balet Maribor.
“Prepričljive izvedbe opernih vlog ter popolno predajanje umetnosti, publiki in mariborskemu opernemu gledališču so tisti argumenti, ki upravičujejo podelitev Glazerjeve listine baritonistu Jakiju Jurgcu,” je zapisala žirija.
DLUM “Mariborčankam in Mariborčanom posreduje vso širino in raznovrstnost likovnega ustvarjanja ter ima neizbrisne zasluge za vpis Maribora na evropski zemljevid likovne umetnosti”. Konservatorij za glasbo in balet Maribor pa je “polnih sedem desetletij osrednja umetniška izobraževalna ustanova v regiji,” v kateri se je izobraževalo veliko mednarodno uveljavljenih glasbenikov in baletnih plesalcev, ki so ime mesta ponesli daleč zunaj meja Slovenije.
Glazerjeve nagrade in listine, ki jih podeljuje Mestna občina Maribor, so poimenovane po slovenskem pesniku Janku Glazerju. Lani je osrednjo Glazerjevo nagrado prejela pesnica in prevajalka Erika Vouk.
Vir: STA
Oglejte si oddajo REPORT v kateri so bili znova zanimivi gostje, odpravili pa smo se tudi na koncert Tanje Žagar, ter k Društvu domačih pivovarjev.
Oglejte si oddajo report v kateri je voditeljica Špela Pokeržnik znova gostila zanimive goste.
Tokrat v Občinskem informatorju:
– Ruški svetniki neprimerno trošijo denar
– Naj športnika Maribora ostajata Flisar in Štuhčeva
– Svečani rez potomke Stare trte na Ptuju
– „Drava, ohranjena in zdrava“
– „Socialno podjetništvo in podeželje“
– Celjski sejem ApiSlovenija
Samo nekaj ur potem, ko smo na našem spletnem portalu Lokalec.si objavili članek Ruški svetniki neprimerno trošijo denar, so se na našem Facebook profilu pojavili komentarji glavne akterke v tej zgodbi. Bojana Muršič, vodja svetniške skupine SD in poslanka Državnega zbora, je spisala dolg komentar, v katerem med drugim pravi, da zavajamo in lažemo.
Cenik podjetja Vini d.o.o., pri katerem so v svetniški skupini naročevali pisarniški in potrošniški material, jasno kaže, da v tej zgodbi ne zavajamo mi. Cenika iz leta 2015 in 2016 jasno razkrivata, da so pod kodami K907 in K911 v ponudbi flis jope in ne pisarniški material.
Da gre za flis jope, kaže tudi naše naročilo. Očitno torej Muršičeva zavaja javnost, saj je v izjavi, ki smo jo posneli že pred časom, pojasnila, da so v svetniški skupini SD naročevali le pisarniški material.
Ker je v njenih obtožbah precej nejasnosti, smo sklenili zgodbo razložiti še enkrat. Na prvo žogo je naročilnica, s katero so v svetniški skupini SD v podjetju Vini d.o.o. naročevali pisarniški in potrošniški material korektna. Ko pa smo zgodbo začeli raziskovati, so se začele stvari same od sebe kristalizirati.
Praksa v občini Ruše je, da svetniške skupine predračune svojih naročil dajo v pregled in odobritev občini, šele nato občina pošlje naročilo izbranemu npr. trgovcu ali podjetju. V tem konkretnem primeru je občina dobila predračun s strani svetniške skupine SD z vključenim vezenjem logotipa SD na desno srčno stran, čekar pa pravilnik o porabi proračunskih sredstev svetniških skupin ne dopušča. Naročilnico so v podjetje Vini d.o.o. poslali brez vezenja.
Če pogledamo predračun dovolj natančno, lahko vidimo, da se količina vezenja sklada s količino t.i. pisarniškega in potrošniškega materiala pod kodama K907 in K911.
Od kdaj se da vesti tudi na kemične svinčnike ali pisarniške mape? Vsaj tako bi lahko sklepali iz zapisa, da gre za pisarniški in potrošniški material. Zadevo smo nato preverili tudi sami. Naročili smo artikle z istimi šiframi in dobili rdečo žensko flis jopo in rdečo moško flis jopo.
Če bi torej sledili zapisom Bojane Mušič, ki na Facebooku opozarja, da zavajamo in lažemo, bi v našem naročilu moralo pisati popolnoma enako. Tudi mi bi potemtakem morali dobiti pisarniški material oziroma kemične svinčnike.
Zadevo bodo bolj podrobno preverili tudi na občini Ruše. Direktorica občinske uprave Karin Jurše pravi, da so predračun res dobili z vključenim vezenjem, na kar so opozorili in naročilo poslali podjetju brez vezenja. „Potem, ko ste nas pozvali k izjavi, smo na spletni strani podjetja Vini d.o.o. tudi sami preverili kaj prodajajo pod kodami, ki so bile zapisane na naročilu,“ pravi Juršetova. Ugotovitve so bile enake našim, torej da v podjetju Vini d.o.o. pod temi kodami prodajajo flis jope.
K dodatni in natančni pojasnitvi kaj so naročevali, smo ponovno pozvali tudi Bojano Muršič, vendar se na vabilo ni odzvala.
Še več podrobnosti pa v današnjem Občinskem informatorju ob 18.30 na BKTV.
Oglejte si oddajo Na glas, ki jo vodi Andrej Okreša. Tokratna tema oddaje je bila o zobozdravstvu.
V Radljah od Dravi se je zaključilo 25. člansko državno prvenstvo RS v namiznem tenisu. Organizacija je letos pripadla NTK Muta. Deni Kožul je nadel dvojni naslov državnega prvaka, Manca Fajmut pa je postala državna prvakinja.
Za veselje organizatorja NTK Muta in domačinov iz Radelj ov Dravi, sta poskrbeli lokalni šampionki Zala in Nika Veronik. Tako sta celi vrsti odličij z državnih prvenstev sedaj dodali še članski naslov.
Celi vrsti odličij z državnih prvenstev sta sedaj dodali še članski naslov. Najtežje delo sta imeli v polfinalu, kjer sta s 3:1 odpravili Tofantovo in Vovkovo. V spodnji polovici žreba sta se do finala nekoliko presenetljivo prebili izkušena Kristina Rahotin in komaj 14-letna Lea Paulin, ki sta v četrtfinalu s 3:0 odpravili 2. nosilki turnirja Manco Fajmut in Katarino Stražar, v polfinalu pa še domačinki Melito Verhnjak in Vesno Rojko. V finalu proti dvojčicama Veronik nista imeli take sreče in sta izgubili z 0:3.
V finalu je Manca Fajmut s 4:1 premagala Zalo in tako četrtič zapovrstjo osvojila naslov članske državne prvakinje. S tem je postala prva igralka v samostojni Sloveniji, ki ji je uspel ta podvig. Pred tem je trikrat zapovrstjo slavila samo še Martina Safran (2002 do 2004). Fajmutovi tako ostaja še lov na Bilijana Todorović, ki je aboslutna rekorderka s šestimi osvojenimi naslovi.
Finalni obračun med Žibratom in Kožulom se je začel po željah izkušenejšega Prleka, ki je prvi prebil led in osvojil prvi niz. Kožul se ni dal in je Žibrata vselej lovil, vse do 3:3 v nizih. V odločilnem nizu si je Žibrat priigral lepo prednost s 6:3, a je Kožul po minuti odmora na brisačo odšel pri rezultatu 6:6. Pri rezultatu 7:6 je prvič prevzel vodstvo in ga ni izpustil do konca. Tako je Kožul, ki je v petek praznoval svoj 19. rojstni dan, v Logatec prinesel naslov članskega državnega prvaka in potrdil, da gre za igralca, na katerega lahko v prihodnosti še kako računamo.
Organizacija državnega prvenstva je letos bila v rokah NTK Muta, ki je v preteklih letih vselej odlično opravil delo organizatorja.
Okoli 70 potapljačev je včeraj v Mariboru čistilo strugo Drave v okviru 24. mednarodne ekološke akcije. Iz reke so izvlekli okoli 10 kubičnih metrov različnega kosovnega odpada, je povedal predsednik Potapljaškega društva Maribor Vojo Eraković. Ob tem so tudi iskali 20-letnega Domna Simoniča, ki je izginil konec februarja, a ga niso našli.
Zaradi 40. obletnice mariborskega potapljaškega društva so danes izvedli tudi vajo celotnega sestava podvodne reševalne službe. Ekološke akcije se je udeležilo več kot 70 potapljačev, poleg tega so imeli tudi številne pomagače na kopnem. Iz Drave so izvlekli večinoma kolesa, prometne znake, koše za smeti, oglasne table za lokale, gume, našli pa so tudi klaviature, je povedal Eraković.
Ekološka akcija je potekala tudi v Dravogradu, Rušah, Ptuju in Varaždinu. Hkrati pa so se potapljači iz Krškega potopili v reko Krko.
V sklopu prireditve se je odvil tudi Eko sprehod v Koblarjevem zalivu v sodelovanju s mariborskimi splavarji, udeleženci pa so sproti pobirali še smeti po poti ob Dravi.
Celodnevno dogajanje na Lentu se je s slovesno prireditvijo in druženjem zvečer zaključilo v Minoritih.
Vir: STA
Člani Športnega društva (ŠD) Brezje Maribor so že trinajstič (13.) zapored uspešno izvedli cestni tek v Brezju. So pa tudi letos v projekt vključili otroke OŠ Draga Kobala.
Sončno sobotno dopoldne je najprej v Brezje na rekreativni tek privabilo učence OŠ Draga Kobala, iz vseh treh triad. Tudi letos so člani ŠD Brezje bili uspešni in v naravo privabili tudi najmlajše. S tem želijo spodbuditi mlade, da svoj prosti čas izkoristijo aktivnejše in naredijo nekaj za svoje telo. Po besedah ravnatelja šole Aleksandra Jeršiča, tudi sicer skrbijo, da se njihovi učenci gibajo in skrbijo za zdrav način življenja.
Že 13. leto zapored so člani ŠD Brezja priredili cestni tek za odrasle, ki so tekli po 10 km dolgi trasi. Slednje je na startu pospremil župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec. Teka se je udeležil tudi direktor Mariborskega vodovoda Danilo Burnač, sicer tudi član ŠD Brezje.
Sinoči so se v Rušah pričeli Glazerjevi dnevi 2016. Najprej so člani KUDa Franjo Sornik Smolnik predstavili 5. št. glasila OBUDIMO BESEDE. Nato je v Ruliku sledila otvoritev razstave Znameniti Slovenci v Beogradu II ter predstaveitev filma o Zlatanu in Mariji Vauda, ki sta avtorja razstave.
Najprej so člani KUDa Franjo Sornik Smolnik v Domu kulture Ruše recitirali pesmi Janka in Alenke Glazer, ter lastne pesmi, ki so jih zbrali v letošnji 5. številki glasila Obudimo besede. Ob tej priložnosti je koordinatorica JSKD izpostava Ruše Zvezdana Remšak, podelila bronasta in zlata priznanja za dolgoletno delo, ki ga prispevajo člani društva.
Gašper Klančnik, član KUDa Franjo Sornik Smolnik je prebral svoj srčen zapis o srečanjih s profesorico Alenko Glazer. Ob tej priložnosti so ji člani ob njenem 90. jubileju, ki ga praznuje te dni, čestitali in zahvalili za vzpodbudo, ki so jo ta leta prejemali od nje.
Brani besedi pesmi Janka Glazerja, Alenke Glazer in vložku članom KUDa Franjo Sornik, so v Ruliku odprli razstavo Znameniti Slovenci v Beogradu II ter predstaveitev filma režiserja Dragomirja Zupanca, o Zlatanu in Mariji Vauda, ki sta avtorja razstave.
Ob dobri kapljici, poeziji, razstavi in pesmih okteta Belmur, so odprli 6. Glazerjeve dni, ki bodo potekali še vse do petka, 25. marca.
Minuli petek je na Muti potekal že tradicionalni 23. Jožefov koncert, ki ga prireja Kmečka godba Pernice. Športna dvorana na Muti je bila napolnjena do zadnjega kotička. Predsednik godbe Peter Krajnc se je zahvalil vsem, ki so z svojim obiskom znova potrdili, da trdo delo in trud, ki ga vloži godba v pripravo tega koncerta ni zaman.
Kmečka Godba Pernice praznuje že 113 let obstoja. Uspešno delujejo in nastopajo v občini Muta in izven nje. Vsako leto pa nastopijo tudi preko meja, lansko leto so tako igrali v Puli, kjer so predstavljali Slovenijo. Dirigent Sandi Pungartnik mnoga leta že uspešno vodi godbo in tudi minuli koncert je bil dokaz tega kako so z vsakim letom uspešnejši.
Jožefov koncert je ena večjih kulturno glasbenih prireditev v občini. Letos so se godbi na odru pridružili Poskočni muzikantje, ansambel Rudija Breznika, Žan Libnik, Alpski kvintet z Otom Pestnerjem, ansambel Wankmüller, ansambel Stil 5, Srčni muzikanti, Vokalna skupina Remšnik ter Etno skupina Rakuni Koncert je povezoval voditelj Vinko Šimek.
Posvet o medicini in pravu, ki v Mariboru poteka že 25. leto, se tokrat osredotoča na razmerje med bolnikom in zdravnikom. Medtem ko je pri bolnikih dandanes opazen premik od slepega zaupanja zdravniku k vedno bolj aktivni vlogi pri zdravljenju, zdravniki pogrešajo predvsem več časa za vzpostavitev zaupanja z bolnikom.
“Bistveno sporočilo, ki izhaja iz 25-letnega povezovanja medicine in prava, je ugotovitev, da razmerja med bolnikom in zdravnikom zaradi življenjske pestrosti ni mogoče preprosto ujeti v toge pravne okvire,” je ob začetku posveta, ki ga organizirata Medicinska in Pravna fakulteta Univerze v Mariboru v sodelovanju z Zdravniškim društvom Maribor in Pravniškim društvom Maribor, povedala vodja organizacijskega odbora Jelka Reberšek Gorišek.
Bistvo odnosa med bolnikom in zdravnikom po njenih besedah na eni strani predstavlja bolnikovo zaupanje, da bo zdravnik storil skladno s pravili medicinske stroke vse, kar je potrebno, da se mu zdravje izboljša ali celo reši življenje, na drugi strani pa pripravljenost zdravnika, da takšnim pričakovanjem zadosti in hkrati s tem tudi zahtevam svoje stroke. Pri slednjem pa je ključen čas, ki ga ima zdravnik na razpolago za delo s posameznikom.
Ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, ki je na posvetu zastopala premierja Mira Cerarja kot glavnega pokrovitelja dogodka, je Reberšek Goriškova prosila, naj to pri nadaljnjih zdravstvenih reformah upošteva. “Pomislite na to, da je potrebno veliko časa, da vzpostavimo komunikacijski odnos med pacientom in zdravnikom in da se mu res posvetimo,” je dejala.
Ministrica se je strinjala, da medicina sodi “med najbolj in posebej občutljiva strokovna, delovna in življenjska področja”. “S svojimi postopki, metodami ter načini komunikacije in reševanja zdravstvenih problemov se dotakne vsakogar in to takrat, ko smo zaradi bolezni še posebej ranljivi in občutljivi. Zato ni slučajno, da sodi zdravstvo kot dejavnost in zdravstveni delavci kot poklic med pravno najbolj zaščitene dejavnosti. Medicinska stroka pa med dejavnosti z najvišjimi moralno etičnimi zavezami in odgovornostmi, tako do posameznika kot družbe kot celote,” je dejala.
O pomenu zaupanja med bolnikom in zdravnikom je spregovoril tudi generalni sekretar Zdravniške zbornice Slovenije Brane Dobnikar. V današnjem svetu, ko so bolniki soočeni s poplavo informacij, je to po njegovih besedah še posebej na preizkušnji, saj je pri bolnikih zaznati izrazit pomik od slepega zaupanja zdravniku k aktivnejši vlogi na osnovi izmenjave informacij pri zdravljenju. “Neželeni dogodki” v zdravstvu to še potencirajo. “V novem času opolnomočenega bolnika in personalizirane medicine je nujno spremeniti delovanje zdravstvenega sistema. Takega miselnega preskoka v tranzicijskem obdobju še nismo kot družba in politika bili sposobni storiti,” je navedel.
Posveta se je udeležila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki se je osredotočila na zdravstvene vidike begunske krize. Po njenih ocenah je Slovenija zgledno poskrbela za zdravstveno oskrbo beguncev. Pojavile so se sicer težave pri plačilu zdravstvene oskrbe beguncev, varuh pa je prejel tudi nekaj klicev, v katerih so klicoči izpostavili nestrinjanje z zdravstveno oskrbo beguncev, a je Nussdorferjeva prepričana, da zdravstvo ni bilo in ni šibka točka begunske krize. “Nedvomno pa je begunska kriza dodatno spodbudila ljudi k razmišljanju in kritični oceni vseh slabosti in anomalij našega zdravstvenega sistema, kot so čakalne dobe, vprašanja revščine in s tem povezanih plačil in doplačil, korupcije v zdravstvu in drugo,” je dodala.
V
Vodke, tekile, večerje, flisi, to je samo nekaj primerov, za katere ruški občinski svetniki trošijo denar namenjen delovanju svetniških skupin. Po pregledu porabljenih sredstev svetnikov in svetniških skupin v občini Ruše smo namreč ugotovili, da določeni ta sredstva, porabljajo za vse prej kot npr. pisarniški material.
Proračunska sredstva posameznih svetniških skupin, ki bi jih po „Pravilniku o porabi proračunskih sredstev za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov“ morali porabljati zgolj za pisarniški material, plačilo potnih stroškov, fotokopiranje, časopise, seminarje, reprezentančne stroške itd. (7. člen, namen porabe sredstev), ta porabljajo tudi za druge namene. V dokumentaciji smo našli tudi primere, kjer je jasno razvidno, da nekatere svetniške skupine, namesto bolj smotrne porabe teh sredstev, kupujejo alkohol, plačujejo obilne večerje (kar sicer ni kršenje pravilnika), so pa vsote vse prej kot majhne.
Vrh ledene gore so dosegli v svetniški skupini SD. Pod naročilnico, kjer sicer piše, da naročajo pisarniški material, je podpisana svetnica Bojana Muršič (prav tako podpredsednica Državnega zbora) dejansko naročila vse prej kot to. Pod šifro K907-RD je na naročilnici svetniške skupine SD kot naziv artikla zapisan pisarniški in potrošniški material.
Je možno tako opredeliti jopo iz flisa? Zadevo smo namreč preverili. Naročili smo artikle z isto šifro (kot je razvidno iz spodaj pripetega dokumenta) in dobili rdečo žensko flis jopo.
Ne samo, da si je Muršičeva dovolila prikritje dejanskega namena naročila, dovolila si je celo kršiti pravilnik, ki je bil napisan v času njenega direktovanja.
Ko smo jo vprašali, v katere namene v njihovi svetniški skupini porabljajo denar, je odgovorila: „V preteklem letu smo ta denar porabili za namene nabave pisarniškega materiala, tonerjev, za nabavo znamk.“ Kljub našemu vztrajanju in spraševanju, ali so ta denar morebiti porabljali za kakšne druge namene, je bil odgovor znova enak, le da je v drugo naštela še reprezentančne stroške, avtorske pogodbe, tudi potne stroške.
Direktorica ruške občinske uprave Karin Jurše nam je v zvezi s porabo denarja svetniških skupin pojasnila: „Vse listine, ki nam jih kdo da, tako pač velja v normalnem pravnem svetu, so verodostojne. In zdaj dvomiti o tem, da je ta listina verodostojna, če se je spodaj podpisal nek predstavnik svetniške skupine, ki je tudi odgovoren za to, da ti papirji veljajo, so točni zakoniti itd. Seveda skozi naše roke gre na ta način, da mi seveda tem dokumentom verjamemo.“
Svetniške skupine so dolžne najprej občini poslati naročilnico, ki naročilo tudi odobri. „Da bi šli raziskovat kot neki detektivi, ali nam je kdo dal lažen račun, tega mi ne počnemo,“ je bila jasna Juršetova.
Vprašanja, kako bi se odzvali na tovrstno kršenje pravilnika, smo poslali tudi na sedeže strank v Ljubljano. V odgovorih so si bili enotni: obsojajo tovrstna dejanja. Nekateri pa menijo celo, da bi ta svetnik/svetnica ali poslanec/poslanka morala celo odstopiti.
Še več podrobnosti v današnjem Občinskem informatorju ob 18.30 na BKTV.
Jutri, 18. marca se pričnejo že 6. tradicionalni Glazerjevi dnevi, ki bodo s pestrim kulturnim programom vabili vse do petka 25. marca.
Tokrat bodo z Glazerjevimi dnevi že šestič proslavili rojstvo slovenskega pesnika Janka Glazerja. Posebno pozornost namenjamo pesnikovi hčeri, pesnici Alenki Glazer, prevajalki, urednici, literarni zgodovinarki in legendarni profesorici književnosti, ki bo 23. marca napolnila 90 let.
Rojstvu in njuni poeziji bo posvečena osrednja slovesnost KO CIPROŠ ZACVETI, večer poezije Janka Glazerja in Alenke Glazer.
Podrobnosti najdete v programski knjižici.
