V torek 15. marca, je z delom uradno zaključila Zimska služba, ki je bila v stalni pripravljenosti od 15. novembra 2015. Izvajalec zimskega vzdrževanja na območju Mestne občine Maribor je bilo tudi letos komunalno podjetje Nigrad, d. d., ki je dela izvajalo v sodelovanju s podizvajalci in kooperanti. Zaradi manj snežnih padavin v letošnji zimski sezoni je zimska služba izvedla znatno manj akcij od dolgoletnega povprečja.

“Program izvajanja zimske službe je bil pripravljen v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in mestnimi četrtmi, za izvajanje del pa je bilo tudi letos na voljo 80 plužnih enot in 150 delavcev,” so sporočili iz Nigrada.

Na območju MOM izvedenih 15 akcij posipa in pluženja
»Zaradi manj snežnih padavin je bilo na območju Mestne občine Maribor v zimski sezoni 2015/16 izvedenih 15 akcij posipa in pluženja, kar je precej manj od povprečja prejšnjih zim,« je pojasnil Jože Planinc, vodja Zimske službe v družbi Nigrad. Na državnih cestah so enote zimske službe zaradi višje konfiguracije terena opravile 28 akcij pluženja in posipavanja, na območju Mestne občine Ptuj pa je bilo tovrstnih akcij 9.

Izvajanje zimskega vzdrževanja 2015/2016 bo po prvih ocenah znašala cca 1.100.000,00 EUR, kar je pribl. 60 odstotkov večletnega povprečja. Po zaključku zimske sezone bodo Nigradovi delavci izvedli še čiščenje javnih površin ter odstranili ostanke nasutega posipnega materiala in opremo z javnih površin.

Mariborski policisti so skupaj z dežurnim tožilcem in preiskovalnim sodnikom v nedeljo na poziv župana Andreja Fištravca na njegovem domu preverjali sum kaznivega dejanja. Po vrnitvi domov je namreč opazil, da je s sobote na nedeljo med odsotnostjo njegove družine nekdo vstopil v stanovanje in da stvari niso na svojih običajnih mestih, piše Večer.

foto: sta

Kot dodaja časnik, policisti o kaznivih dejanjih sprotno obveščajo dežurnega tožilca in preiskovalnega sodnika, a vendarle ni povsem običajno, da bi šli na kraj dogodka tudi ob tovrstnih primerih. Znakov, da bi bil kdo vlomil, namreč naj ne bi bilo, piše časnik in dodaja, da so se tokrat, ker je šlo za župana Maribora, vendarle odločili drugače. Na terenu so kmalu ugotovili, da se ni zgodilo nič večjega.

Na mariborskem tožilstvu so za Večer potrdili, da sta preiskovalni sodnik in dežurni tožilec odšla na kraj dejanja, vendar preiskovalni sodnik ni prevzel ogleda in je izvedbo prepustil kriminalistom, ki še zbirajo potrebna obvestila in dokaze. Ob tem so potrdili informacije časnika, da je “odgovorna oseba, zaposlena na Mestni občini Maribor, prijavila kaznivo dejanje”.

Fištravec je preko občinske službe za odnose z javnostjo povedal, da je nepovabljen gost za seboj pustil jasne sledove svoje prisotnosti, zato je poklical policijo, ki je opravila ogled, napisala zapisnik in začela preiskavo.

“Za vsakogar in seveda tudi zame je to nedopusten poseg v zasebnost, zato je bil tudi odziv na dogodek takšen, da sem o tem obvestil pristojne organe, sedaj pa je treba počakati na zaključke preiskave,” je dodal mariborski župan.

Večer je ob tem še zapisal, da naj bi bili Fištravcu iz njegovega kabineta že pred letom dni izginili ključi stanovanja, vendar takrat temu ni posvečal večje pozornosti, zdaj pa je le zamenjal ključavnico svojega doma.

Vir: STA

Mestna občina Maribor se bo tudi letos pridružila dogodkom ob svetovnem dnevu voda, ki bodo v štajerski prestolnici potekali od danes do 23. marca. Letošnji dogodki bodo osredotočeni na porabo vode, ki je sicer največja v industriji, hkrati pa bodo svetovni dan voda posvetili tudi reki Dravi, ki predstavlja napajalno zaledje podzemnih voda.

Kot je na današnji novinarski konferenci, na kateri so predstavili program dogodkov, povedala Olga Mravlje iz mestnega urada za varstvo okolja, na mariborski občini prireditve skupaj z ostalimi partnerji, povezanimi z vodo, pripravljajo že šesto leto zapored in z njimi osveščajo ter informirajo meščane o pomenu vode kot osnovne življenjske dobrine.

“Količina in moč Drave sta tudi vir električne energije, v preteklosti je po reki potekal tudi transport lesa, žal pa je vse do izgradnje kolektorjev in centralne čistilne naprave v letu 2004 predstavljala tudi transportno pot odpadnih vod. Z vsemi svojimi dejavnostmi Drava predstavlja pomemben vir dohodka in oblikuje življenje v mestu,” je poudarila Mravljetova.

Prav Voda in delovna mesta je sicer tudi geslo letošnjega svetovnega dneva voda, v Mariboru pa bodo dogodki potekali tudi pod sloganom Drava – ohranjena in zdrava. Večino aktivnosti bodo zato namenili obravnavi reke v vseh pogledih in se tako poleg Drave kot napajalnega zaledja posvetiti tudi možnostim vzpostavitve plovne poti, kopalno-rekreacijskih območij in vzpostavitve Lenta kot mestne plaže.

Mariborčani in prebivalci drugih občin, ki so priključeni na Mariborski vodovod, pa se lahko že dolgo pohvalijo tudi z eno najbolj kakovostnih in čistih vod v Sloveniji. Kot je danes povedala predstavnica omenjenega javnega podjetja Sebastjana Klepec, je vsakoletni monitoring tudi za preteklo leto pokazal, da je pitna voda v Mariboru skladna in varna.

“Poraba vode se sicer zmanjšuje, ne vem pa, če je temu tako, ker bi bili Mariborčani bolj varčni, pač pa predvsem po zaslugi dejstva, da je v zadnjem obdobju opazno ugašala industrija. Se pa trudimo ljudi ozavestiti, da je potrebno s pitno vodo ravnati preudarno,” je o tem, ali se zaradi morebitnega bolj pazljivega ravnanja z vodo njena poraba v mestu zmanjšuje, povedala Klepčeva.

Mariborski vodovod je sicer tudi letos pripravil likovni natečaj za osnovne šole, najboljša dela bodo te dni razstavili v enem od trgovskih centrov, kjer bodo v petek najboljše tudi nagradili. Osrednje dogajanje bo potekalo v soboto, ko bo v organizaciji Potapljaškega društva Maribor, ne le v Mariboru, pač pa tudi na drugih delih Drave potekala mednarodna ekološka akcija.

Hkrati s tem dogodkom bo na Lentu potekalo še nekaj spremljevalnih dogodkov, med drugim bo Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano predstavil delo mobilnega ekološkega laboratorija, dopoldne pa se bodo udeleženci lahko podali tudi na sprehod in čistilno akcijo od Koblarjevega zaliva do Vodnega stolpa.

Na svetovni dan voda v torek bo pohod potekal tudi na krožni poti “Od pitne do odpadne vode” iz mestnega parka prek Piramide do črpališča Vrbanski plato, kjer bodo predstavniki Mariborskega vodovoda udeležencem predstavili črpališče in vodarno. Popoldne bo na Lentu tudi rekreativna prireditev Zdravo na Dravi, podjetje Aquasystems, ki upravlja s centralno čistilno napravo, pa bo začel z osveščevalno akcijo za mlade Varujmo svojo kapljico vode.

Vir: STA

Športna zveza Maribora je danes v dvorani UŠC Leona Štuklja izbrala najboljše športnike in športnice minulega leta. V posamični konkurenci sta to postala alpska smučarka Ilka Štuhec, pri moških smučar prostega sloga Filip Flisar, med ekipami pa nogometni klub Maribor in odbojkarice Nove KBM Branika.

Na vzhodu nič novega, najboljši v Mariboru so tudi letos isti kot lani. Flisar je mariborsko športno javnost z lanskimi izidi prepričal s prvim mestom na svetovnem prvenstvu v smučarskem krosu. Za njim se je uvrstil Plavalec Martin Bau, tretji je bil jadralec Žan Luka Zelko.

V ženski konkurenci je znova slavila Štuhčeva, ki je najbolj prepričala s sedmim mestom na svetovnem prvenstvu v disciplini alpska kombinacija in petim mestom v svetovnem pokalu v disciplini smuk. Drugo mesto je pripadlo atletinji Sabini Veit, tretje pa teniški igralki Poloni Hercog.

Moška ekipa za minulo leto 2015 je tako kot leto poprej znova Nogometni klub Maribor Branik, ki je osvojil naslov državnih prvakov v sezoni 2014/2015, ženska ekipa pa je spet odbojkarski klub NOVA KBM Branik z naslovom pokalnih prvakinj v sezoni 2014/2015, drugim mestom v 1. državni ligi in naslovom prvakinj srednjeevropske lige.

Trener leta je postal odbojkarski strokovnjak Bruno Najdič, najboljša ekipa v individualnih športnih panogah pa Kegljaški klub Konstruktor. Perspektivna športnica 2015 je taekwondojistka Sara Pungartnik, športnik pa plavalec Grega Popović. Najboljše šolsko športno društvo je Osnovna šola Ludvika Pliberška.

Prireditelji so podelili tudi posebna priznanja Olimpijskega komiteja Slovenije, te so prejeli Žan Luka Zelko, Matjaž Zelko, Urša Terdin, Gregor Stračanek, Domen Kugl, Darko Pasarič, Jakob Simnič in Nejc Gazvoda ter Žiga Kos. Cizljevi nagrajenci pa so postali Božo – Bojan Kumperščak, Bruno Najdič, Darko Vujčič, Jan Čreslovnik, Maja Šarac, Silvester Lipošek, Teniški klub Branik in Žan Luka Zelko.

Športnika leta v konkurenci invalidov sta postala plavalec Žiga Kos in Sanja Debevc, ki nastopa v bowlingu.

Vir: STA

Zavarovalnica Triglav od leta 1981 v dolino pod Poncami pripeljala že skoraj 90.000 otrok. Brez Triglavovega logotipa v izteku planiške letalnice si zaključnega dejanja svetovnega pokala v smučarskih skokih ni več mogoče predstavljati. Tako kot ne četrtkovega dne brez množice otrok, ki jim Zavarovalnica Triglav v okviru akcije Triglav generacije v Planici že več kot 30 let omogoča ogled skokov v dolini pod Poncami. Tudi letos bo na uvod največjega slovenskega športnega praznika pripeljala okoli 3.500 šolarjev s spremljevalci, obiskovalcem Ljubljane pa omogočila ogled finala na posebni Citylight oglasni površini.

Zavarovalnica Triglav je planiškim poletom zvesta že skoraj pol stoletja. Kot zlati sponzor tekmovanja in dolgoletna partnerica Smučarske zveze Slovenije si ni zaman pridobila statusa »Triglav je Planica in Planica je Triglav«.

Generacije v Planico s Triglavom
V vsem tem obdobju so finale svetovnega pokala v smučarskih skokih delili s številnimi generacijami Slovencev, zato so ga leta 2008 poimenovali kar Triglav generacije v Planici. »Četrtkov dan v Planici bo tudi tokrat pravi uvod v planiški spektakel. Zavarovalnica Triglav, ki je Planici zvesta že več kot 45 let, bo letos v dolini pod Poncami ogled smučarskih skokov omogočila rekordnemu številu otrok iz vse Slovenije – več kot 3.500 jih bomo z njihovimi spremljevalci pripeljali z okoli 70 avtobusi. Z nami bo tudi 12 velikih družin in skupine otrok s posebnimi potrebami. Akcija Triglav generacije v Planici je gotovo ena najlepših planiških podob. Ocenjujemo, da smo v več kot 30 letih v Planico peljali že skoraj 90.000 ljudi,« je pred četrtkovim dogodkom o akciji, ki je postala eden najbolj tradicionalnih projektov v Sloveniji, dejal član uprave Zavarovalnice Triglav Tadej Čoroli.

Skupaj za najboljše orle sveta
Namen projekta je otrokom ne glede na socialno okolje omogočiti doživeti vrhunsko športno tekmovanje v živo. V četrtek, na že tradicionalni dan brez alkohola v Planici, otroci stiskajo pesti za najboljše lovce na daljave, preživijo dan mladostnega adrenalina v naravi in spoznajo svoje športne junake. Z njimi se bo družil tudi Domen Prevc, ki je še premlad, da bi lahko nastopal na letalnicah: »Tako kot dobra ekipa so pomembni tudi zvesti navijači. Teh v četrtek zagotovo ne bo manjkalo v Planici. Med njimi bom s sotekmovalci tudi jaz. Skupaj z večtisočglavo množico otrok bom navijal in držal pesti za svojega brata Petra in ostale orle.« Da bo dolina pod Poncami še dolgo sijala v vsej svoji lepoti, pa bo letos poskrbela tudi akcija Očistimo naše gore Zavarovalnice Triglav, ki bo Planico opremila z bio razgradljivimi vrečkami za smeti.

Zdrav duh v zdravem telesu
Zavarovalnica Triglav je v letošnji sezoni naredila še korak naprej in podprla slovenski dokumentarni film Nova Planica režiserja Blaža Završnika, ki bo premierno predstavljen na prvem programu TV Slovenija v torek, 15. 3. 2016. Film pripoveduje o zgodovini doline pod Poncami in izgradnji novega nordijskega centra, katerega partner je tudi največja slovenska zavarovalnica. Slednja že vrsto let podpira tudi športni duh med mladimi in spodbuja zdrav način življenja v naravi brez alkohola. Z Zavodom Vse bo v redu Zavarovalnice Triglav za družbeno odgovorne aktivnosti je z namenom opozarjati in ozaveščati o negativnih posledicah, ki jih v družbi povzroča prekomerno uživanje alkohola, podprla akcijo 40 dni brez alkohola, ki bo potekala tudi v času letošnjega zaključka svetovnega pokala v smučarskih skokih. Vse štiri dni bodo tako lahko udeleženci Planice preventivno uporabljali alkoteste.

Pred dnevi je na dvorišču sedeža Mestne občine Maribor prišlo do razlitja več tisoč litrov kurilnega olja. Medtem ko na portalu Politikis govorijo o razlitju kar 20.000 litrov kurilnega olja in s tem “ekološki katastrofi”, na občini pojasnjujejo, da se je izlilo od 5000 do 6000 litrov olja in da zaradi tega ni ogroženo zdravje občanov.

Do izlitja na dvorišču objekta na Ulici heroja Staneta 1 v središču Maribora je prišlo zaradi napake na podzemnem cevovodu med cisterno in kotlovnico. “O dogodku so bile nemudoma obveščene vse pristojne službe. Ko je bila ugotovljena napaka, se je nemudoma pristopilo k sanaciji cevovoda, takoj se je začelo izčrpavanje preostanka olja, odvoz zemljine na ustrezno deponijo in zamenjava cevovoda,” so povedali na mariborski občini.

Izlitje kurilnega olja so opazili v četrtek in takrat tudi pristopili k sanaciji. “Na dvorišču in v objektu je bilo čutiti vonj po kurilnem olju, vendar to ne ogroža zdravja občanov. Po prvih ocenah strokovnih služb je šlo za nesrečo manjših razsežnosti, v kateri ni bila ogrožena javnost. Vsi ukrepi se izvajajo v skladu z ukrepi inšpektorja za okolje in prostor. Pristojne institucije prav tako spremljajo stanje, izvedeni bodo vsi potrebni ukrepi za preprečitev kakršne koli škode,” so še navedli na občini.

Na dogodek je danes opozoril portal Politikis, po poročanju katerega gre za “pravo ekološko katastrofo sredi Maribora, a mariborski župan Andrej Fištravec se je odločil, da o tem ne bo obvestil javnosti, niti okoliških prebivalcev, kar je nerazumno dejanje brez primere”. Po pisanju portala bi morali biti prebivalci v neposredni bližini občine prvi opozorjeni, da so potem lahko pozorni na škodne pojave v okolju in se obnašajo preventivno.

Na občini teh navedb ne komentirajo. Nekdanji župan Franc Kangler pa se strinja, da je to “ekološka katastrofa sredi Maribora, kot je še ni bilo”. “Občani, ki stanujejo blizu občine, bi vsekakor morali biti o tem obveščeni. V bližini je kolektor, ki teče pod občino in to kurilno olje lahko čez podtalnico pride tudi do Drave. Prav tako lahko ta kontaminacija udari v bližnji ribnik, da ne govorimo o črpališču pitne vode v Kamnici,” je povedal za Politikis.

Vir: STA

Občine ustanoviteljice Lekarn Maribor od italijansko-slovenske družbe Labiofam Europe plačilo prvih 100.000 evrov in predložitev bančne garancije za nakup Marifarma pričakujejo najpozneje do 22. marca, sicer bodo prekinile postopek prodaje, so po sestanku sveta ustanoviteljev konec prejšnjega tedna danes pojasnili na mariborski občini.

Kot so sporočili iz Mestne občine Maribor, se je seje sveta ustanoviteljev, na kateri so sodelovali vsi predstavniki občin, udeležil tudi predstavnik potencialnega kupca, ki jim je predstavil svojo vizijo nadaljnjega razvoja podjetja.

Po predstavitvi so predstavniki občin ustanoviteljic odločili, da z odločitvijo o prekinitvi postopka prodaje Marifarma počakajo do 22. marca, ko je zadnji dan, ko na bančnem računu pričakujejo 100.000 evrov in izdano bančno garancijo kot dokazilo.

V primeru, da bo denar nakazan, bodo postopek prodaje nadaljevali, preostala sredstva, torej deset milijonov evrov, pa pričakujejo najpozneje do 22. aprila. Če do 22. marca denar ne bo nakazan, bodo postopek prodaje hčerinske družbe Lekarn Maribor prekinili, so še dodali na mariborski občini.

Komisija za vodenje postopka prodaje finančno obubožanega podjetja je sicer svetu ustanoviteljev lekarn ustavitev postopka prodaje predlagala že potem, ko se je rok za izpolnitev pogojev iztekel 22. februarja. Ustanovitelji pa se še niso dokončno odrekli iskanju rešitve za podjetje, potem ko so v Labiofamu pred dvema tednoma napovedali nakazilo desetih milijonov evrov, s katerimi bi poplačali kupnino in dolgove, na račun Banke Koper.

Marifarm je že nekaj časa v finančnih težavah, zato so lani začeli s postopkom njegove prodaje. Zavezujoči ponudbi sta oddala ukrajinski Arterium Corporation in Labiofam Europe s sedežem v Kopru, komisija za vodenje postopka prodaje pa se je na koncu pogajala le s slednjim, ki pa kljub večkratnemu podaljšanju roka ni izpolnil določenih pogojev.

Marifarm, ki zaposluje okoli sto ljudi, je bil ustanovljen jeseni 2008 z oddelitvijo od hčerinske družbe mariborskih lekarn Farmadent. Že od vsega začetka je podjetje poslovalo z izgubo, predvsem zaradi večmilijonskega kredita za izgradnjo stavbe, vredne 32 milijonov evrov.

Vir: STA

Preden so nas na današnjem zboru zaposlenih na Univerzi v Mariboru (UM) postavili pred vrata, je rektor Igor Tičar pojasnil, da želi razrešiti določene pereče teme. “Počilo je zaradi ankete o zadovoljstvu pri delu”, je dejal. Kmalu za tem je 36 zaposlenih izrazilo željo naj se mediji umaknejo, ker da sicer ni pogojev za sproščen pogovor. Slednjega pa, vsaj v bolj konkretni obliki, kljub vsemu kot kaže niso imeli.

Zbora se je udeležilo približno 100 oz. velika večina od skupno 112 zaposlenih na rektoratu UM. Rektor je uvodoma pojasnil, da je 22 zaposlenih v anketi o zadovoljstvu pritrdilno odgovorilo na vprašanje o zaznavanju mobinga, “ampak že to vprašanje `ali zaznavate mobing` se mi zdi čudno. Pa nočem biti nesramen, ampak zaznavam lahko svetlo ali temno…” je komentiral Tičar in nadaljeval s pojasnilom, da je od omenjenih 22, sedem zaposlenih zapisalo svoja opažanja, v eni anketi pa je bilo omenjeno spolno nadlegovanje. Potrdil je, da je prejel pismo Petre Ujčič in ga prebral. Takoj za tem pa so zbor zaprli za javnost…

Neuradno naj bi zaposleni (potem, ko medijev ni več bilo v dvorani) izrazili željo, naj se z zbora umakne tudi Teodor Lorenčič, na katerega naj bi se nanašali očitki o izvajanju mobinga, ustrahovanja in spolnega nadlegovanja. Rektor Tičar naj bi sprva odvrnil, da nikogar ne bo odganjal, saj so vsi del kolektiva, ker so zaposleni na UM, potem pa naj bi o tem glasovali. Kot nam je pojasnil po končanem zasedanju, “so se strinjali, da g. Lorenčič lahko ostane.” Nadalje je (po končanem zboru) pojasnil, da je med zasedanjem začutil strah zaposlenih. Zdelo se mu je, da si ne upajo komentirati določenih stvari, zato jih je pozval in nagovoril, naj se obrnejo nanj: “lahko po e-pošti, lahko mi pošljejo pismo, lahko me pokličejo, lahko me nagovorijo… Želim, da se o teh stvareh pogovorimo in vsako izraženo mnenje bom vzel na znanje.” Če je torej prepoznal njihov strah pred izpostavljanjem (tudi, ko mediji niso prisotni!) nas je zanimalo, ali lahko zaposlenim zagotovi, da v primeru, če bodo izrazili svoje mnenje, opažanja, kritike ali očitke, ne bodo izgubili službe. Rektor Tičar je pojasnil, da je v državni ustanovi nekoga “odpustit pravi mali himalajski podvig”. Potrdil pa je, da so že ukinjali določena delovna mesta, in sicer po sprejetju nove sistemizacije. Lorenčič med tem ostaja zaposlen na Univerzi, in sicer v Oddelku za promocijo.
Podrobnosti jutri (16.3.) ob 18.30 v oddaji Občinski informator na BK TV.

Zbor zaposlenih na Univerzi v Mariboru, na katerem razpravljajo o mobingu in spolnem nadlegovanju, so zaprli za javnost. 36 zaposlenih je želelo, da se mediji umaknemo. Po končani razpravi pa lahko pričakujemo rektorjeva pojasnila.

Podrobnosti sledijo kmalu…

Minulo soboto je udeleženec letošnjega Dakarja Simon Marčič, v sodelovanju s kolektivom športnega centra Red Power iz Maribora v prostorih omenjenega športnega centra pripravil družabno -potopisni večer o letošnjem Dakarju.

S fotografijami obogatenemu pripovedovanju o zgodbi in dogodkih z Dakarja, na katerem je bil Simon Marčič letos edini slovenski predstavnik, je prisluhnila polna dvorana obiskovalcev. Ti so se ob Marčičevem pripovedovanju kar nekaj krat nasmejali, Simonu pa so namenili tudi kar precej vprašanj.

Marčič je uvodoma povedal, zakaj se je za to športno panogo sploh odločil in kakšen je bil začetek njegove športne kariere. Letošnji Dakar pa je komentiral: »Bilo je vroče, boleče, naporno, pa na koncu vseeno strastno.« Marčič je sicer, da je zmanjšal finančne stroške, na tokratnem Dakarju tekmoval v zahtevnem Malle Moto Class, kar pomeni, da je bil brez asistence, tako rekoč za vse sam: s seboj ni imeli ne mehanika ne fizioterapevta. Med vožnjo je utrpel poškodbo ključnice in zlom prsta na roki, a pravi, da ga poškodbe ne bodo ustavile, saj jih bo slej ko prej saniral. Na koncu je Marčič na tokratnem Dakarju v omenjenem razredu zasedel 7. mesto, skupno pa se je uvrstil na 79. mesto.

Kaj pa aktualna tekmovalna sezona?
»Na državna prvenstva in evropska regionalna prvenstva v enduru priprave že potekajo,« pravi Simon in dodaja: »Mogoče se bom udeležil še kakšnega Cross-Country-ja.« O nastopu na letošnjem Abu Dhabi Desert Challenge Marčič ne razmišlja, saj pravi, da se na tekmovanje, ki se pričenja v že začetku aprila, ne bi mogel dovolj dobro pripraviti.

»Če bo sponzorskih sredstev dovolj, se bom čez leto podal tudi na kakšno vzdržljivostno navigacijsko dirko, vsekakor pa bodo vse priprave najbolj osredotočene na Dakar, kamor prihodnje leto zagotovo spet grem,« pravi Simon Marčič. Malo pred odhodom na Dakar pa je Marčič zaradi želje po večji suvereni podpori zamenjal tudi športno društvo: »Iz Murske Sobote sem presedlal v Celje.« Marčič je namreč sedaj član Avto-moto društva Feroda, ki ga podpira podjetje Feroda, eden izmed njegovih sponzorjev. »Z novim društvom zelo dobro sodelujemo,« je potrdil Simon.

Družba Aerodrom Maribor je v pričakovanju ureditve dolgoročne koncesije za upravljanje lani dvignila število prepeljanih potnikov in tovora, a absolutne številke so po besedah direktorja Ladimirja Broliha v absolutnem smislu še vedno zanemarljive. Tudi zato ga veseli, da je razvojne načrte, ki jih izvaja država, slišala tudi širša javnost v regiji.

Kot je Brolih povedal za STA, so lani skupaj prepeljali 26.000 potnikov in okoli 90 ton tovora, kar sicer pomeni opazen dvig glede na leto poprej. Družba, ki je v lasti Delavske hranilnice, je leto 2015 sklenila z izgubo, predvsem po zaslugi velikih stroškov sofinanciranja Adriine linije v London. Skupaj je podjetje lani ustvarilo 1,2 milijona evrov prihodkov.

Letos v Mariboru načrtujejo okoli 27.500 potnikov, ker se ob za april napovedani povezavi z Düsseldorfom dogovarjajo za še nekatere nove linije, pa lahko število potnikov preseže številko 30.000. To bi v primerjavi z letom prej pomenilo primerno, a še vedno nezadostno rast, glede na potenciale, ki jih ima letališče, meni Brolih, ki pri tovornem prometu letos načrtuje dvig s 183 na okoli 300 ton.

Kar se tiče morebitnih dodatnih linij, je njihov partner Express Airlines že napovedal tudi lete v Split, za katere je že veliko zanimanja, tik pred realizacijo dogovora so tudi za vzpostavitev povezave s Prištino. Ob tem bodo v podobnem obsegu kot lani tudi letos z njihovega letališča leteli čarterski leti partnerskih turističnih agencij.

Mariborsko letališče je bilo tudi ena glavnih tem, ko je beseda predstavnikov vlade na sredinem obisku Podravja nanesla na razvojne potenciale. Brolih je tega vesel, a ob tem opozarja, da brez regionalnega zavedanja, kakšen potencial lahko pomeni letališče, tudi država sama ne more narediti veliko.

“To spoznanje vsak dan bolj raste in menim, da smo na dobri poti glede akcij, ki jih peljejo država in občine, da letališče zares zaživi. Upam, da tudi ob upoštevanju našega predloga, da naj letališče gradi mesto in ne mesto letališča,” je dejal prvi mož Aerodroma Maribor.

Med obiskom vlade je bilo govora tudi o skorajšnjem podpisu dogovora za vzpostavitev neposredne letalske povezave med Slovenijo in Kitajsko. Za to si zelo prizadeva župan Andrej Fištravec, ki želi, da bi ta linija bila vzpostavljena iz Maribora, pri tem pa naj bi ga ob sredinem neformalnem srečanju podprl tudi premier Miro Cerar.

Brolih pravi, da je ideja zelo dobrodošla, a da je na letališču za kaj takega nujno potrebno najprej razrešiti nekatere tehtne tehnične ovire. Predvsem ima v mislih nujno podaljšanje pristajalne steze, ker gre za medcelinski let, pa je na mestu tudi vprašanje ekonomije obsega. Bi pa vzpostavitev take linije tudi po njegovem mnenju pomenila veliko priložnost za vzpostavljanje nadaljnjih letalskih povezav in turistični izkupiček regije.

Vir: STA

Na območju Policijske uprave Maribor so lani obravnavali nekoliko manj prometnih nesreč kot leto prej, a so bile njihove posledice hujše. Več je bilo nesreč s smrtnim izidom in več hudo poškodovanih. Velika težava je še vedno neuporaba varnostnih pasov, zato bodo policisti prihodnji teden izvedli vseslovensko akcijo nadzora nad tem.

Na območju Policijske uprave Maribor so lani obravnavali 3515 prometnih nesreč, kar je pet odstotkov manj kot leta 2014. Od tega je bilo 19 nesreč s smrtnim izidom, medtem ko jih je bilo takšnih leto prej 17.

1282 je bilo nesreč s telesnimi poškodbami. V teh je 20 udeležencev umrlo in 104 so bili hudo poškodovani, kar je 18 odstotkov več kot v letu 2014.

83 odstotkov udeleženih v lanskih prometnih nesrečah je uporabljalo varnostni pas, kar je dva odstotka več kot leto prej.

A v hujših primerih stanje ni tako rožnato. V prometnih nesrečah s smrtnim izidom ali hudimi poškodbami je bila pripasana le okoli polovica udeležencev. Pri hujših prometnih nesrečah izstopa še posebej neuporaba varnostnih pasov potnikov na zadnjih sedežih osebnih avtomobilov.

Zaskrbljujoči podatki so tudi iz nadzora cestnega prometa. Kot so danes sporočili s Policijske uprave Maribor, so lani zabeležili 5422 kršitev uporabe varnostnih pasov. To je 29 odstotkov manj kot leto prej, a še vedno veliko, saj predstavlja 16 odstotkov vseh ugotovljenih kršitev cestno prometnih predpisov.

Pri tem otroci niso izjema. Ugotovili so namreč tudi 115 primerov prevoza otrok, ki med vožnjo niso bili zavarovani z ustreznimi zadrževalnimi sistemi.

Ker je uporaba varnostnega pasu pomemben dejavnik, ki vpliva na posledice prometnih nesreč, bodo policisti prihodnji teden po vsej Sloveniji izvajali poostren nadzor nad to problematiko.

Poostren nadzor bodo izvajali od ponedeljka do nedelje v sklopu evropsko usklajenega nadzora nad uporabo varnostnih pasov Seatbelt, da bi tako dosegli povečanje uporabe varnostnega pasu v osebnih avtomobilih, tovornih vozilih in avtobusih ter posledično zmanjšanje števila mrtvih in hudo poškodovanih v prometnih nesrečah.

Poostrene aktivnosti nadzora nad uporabo varnostnih pasov se bodo izvajale tako med rednim delom kot v obliki različnih poostrenih nadzorov cestnega prometa. Obsežnejši poostren nadzor nad uporabo varnostnih pasov pa bodo policisti izvedli v petek med 11. in 18. uro.

Vir: STA

Včeraj so na spletni strani Mestne občine Maribor objavili javno zbiranje ponudb za oddajo kolesarske steze »Flow line« v najem. Ponudbe se zbirajo do vključno 25.3.2016, javno odpiranje ponudb pa bo 29.3.2016 ob 14. uri v prostorih Urada za šport Mestne občine Maribor.

Na povezavi http://www.maribor.si/povezava.aspx?pid=11949 lahko dostopate do razpisne dokumentacije.

Slika je simbolična

Mariborski šport se je, kot kaže, znašel na robu preživetja. Predstavniki klubov, Športnih objektov in Športne zveze opozarjajo na nevzdržen sistem sofinanciranja športnih programov v mestu. Bi se lahko zgodilo, da bodo “telovadnice” prazne, mladi pa, namesto na rekreaciji, na ulici?

Že nekaj let so v športnih klubih in društvih prepuščeni začasnemu sofinanciranju izvajanja programov na podlagi Letnega razpisa Mestne občine Maribor, s predstavniki katere se morajo zato vsakič znova pogajati. Težava je sistemska, smo slišali na novinarski konferenci, rešitev pa sprememba pravilnika, zato so predstavniki klubov, direktor Športnih objektov Maribor in predsednik Športne zveze Maribor, pristojne pozvali k resnemu razmisleku.

Uroš Lovrenčič, pred. Športne zveze MB, je med drugim dejal “naj ponovno pretehtajo dejavnike, ki vplivajo na datum prvih izplačil, saj je s tem dejansko onemogočeno nadaljevanje športne vadbe v večini športnih kolektivov in na večini športnih objektov.” Anton Knez, dir. Športnih objektov MB, je sicer pojasnil, da zdaj še ne bodo zapirali objektov (in tako športnikom onemogočili treningov), a bodo sčasoma morda primorani, če ne bo nikogar, ki bi vadil v njih. V klubih namreč še vedno čakajo na denar. Če ga ne bodo imeli dovolj, potem bodo objekti dejansko prazni, s tem pa bi Športni objekti ostali brez vira financiranja obratovalnih stroškov. “Položnice, plače, elektriko je pa treba plačat, kje pa še je potem vzdrževanje objektov, ki veste kakšni so, da so stari,” je med drugim dejal Knez.

Na Mestni občini Maribor so sicer že objavili poziv za klube, ki naj bi v obdobju začasnega financiranja prejeli 60-odstotkov deleža, kot so ga prejemali lani. Četudi je Simon Mihalina iz Urada za šport Mestne občine Maribor (MOM) zbranim v sejni sobi dvorani Tabor pojasnil, da “delajo vse, kar je v njihovi moči“, da je resnično treba spremeniti in posodobiti pravilnik, je hkrati izpostavil, da gre samo za sofinanciranje. Za klube in društva je namreč občinski denar zgolj del celotnega financiranja njihovega delovanja: “so še članarine, vadnine, sponzorska in donatorska sredstva,” je dejal Mihalina. Na razpise se morajo nosilci oz. izvajalci športnih programov (t.j. klubi) prijaviti najkasneje do 16. marca, a to pomeni, da še kar nekaj časa ne bodo dobili občinskega denarja. V tej luči se je novinarska konferenca (ne glede na pojasnila) razvila v “javno debato”, uperjeno predvsem v predstavnike Mestne občine Maribor. Mitja Korošec, predsednik Nogometnega kluba Maribor Tabor, je med drugim (retorično) vprašal ali naj pustijo “otroke na ulici, da bodo tam počeli bedarije, namesto da bi bili na igriščih in da bi jim dali neko vzgojo, jim kazali neko pravo pot?”

Ogorčeno je opozoril, da se že leta borijo z isto težavo, kakor tudi s tem, da bi jim uspelo dobiti termin za sestanek z županom ali direktorjem mestne uprave, ker sami ne morejo ničesar spremeniti. Morda jim bo tokrat vendarle uspelo, kajti Marko Kovačič, svetovalec župana MOM, je pred mediji in vsemi zbranimi v sejni sobi zagotovil, da je župan s problematiko seznanjen in da bo uredil sestanek.
Podrobnosti pestre debate na konferenci že nocoj ob 18.30 na BK TV.

Zavarovalnica Maribor je v letu 2015 ustvarila rekordnih 24 milijonov evrov čistega dobička, s čimer je k lanskemu 33,4 milijona evrov visokemu izkupičku skupine Sava Re prispevala skoraj tričetrtinski delež. Uprava družbe je danes sicer še zadnjič v tej sestavi pred načrtovano združitvijo predstavila poslovne rezultate in jih ocenila za odlične.

Kot je povedal predsednik uprave David Kastelic, je za njihovo zavarovalnico najuspešnejše poslovno leto v zgodovini, saj jim je ob odsotnosti večjih naravnih ujm in drugih množičnih škodnih primerov ter optimizaciji stroškov uspelo rekordni dobiček ustvariti kljub dejstvu, da so na trgu zbrali 249,2 milijona evrov premije, kar je sicer malenkost manj kot leta 2014.

“Odlična ekipa vseh zaposlenih je lani naredila veliko delo. Optimizacija stroškov, ki jo je sedanja uprava pričela izvajati ob nastopu mandata, se je lani pokazala v celoti in tako smo ob odličnem delu na prodajni in škodni strani, ustvarili kar 24 milijonov evrov čistega dobička,” je dejal Kastelic in spomnil, da je končni izkupiček za kar 46 odstotkov višji od tistega leto poprej.

Medtem, ko so v primerjavi z letom 2014 premije na premoženjskih zavarovanjih s 177 milijoni za odtenek presegli, so na področju življenjskih zavarovanj lani zbrali 72,2 milijona evrov premij oz. za 2,9 odstotka manj kot leto prej. Ob tem so lani izplačali za skoraj 151 milijonov evrov škod, kar je malenkost več kot leta 2014.

Čeprav naj bi še pred iztekom leta prišlo do napovedane združitve Zavarovalnice Maribor, novomeške Tilie ter hrvaških družb Velebit osiguranje in Velebit životno osiguranje s sedežem v Mariboru, vodenje zavarovalnice pod novim imenom pa naj bi prevzela prenovljena uprava, so v Zavarovalnici Maribor pripravili finančni načrt za leto 2016. Ta predvideva, da bodo letos zbrali 247,2 milijona evrov premije ter izplačali 141,2 milijona evrov škod, ob tem pa ustvarili 23,2 milijona evrov čistega dobička.

Na vprašanje, ali je prvi mož zavarovalnice ob prevzemu vodenja družbe pričakoval, da bo njegov mandat trajal tako malo časa, je ta odvrnil, da iskreno rečeno ne, so pa zelo ponosni, da so v tako kratkem času presegli ne le svoja, pač pa tudi lastniška pričakovanja. Kljub temu Kastelic meni, da projekt združevanja poteka zato, da bo v Mariboru nastal močen zavarovalni steber, res pa je, da vsak tak postopek za sabo prinaša tudi nekatera vprašanja, ki jih lastniki zelo kakovostno rešujejo.

“O sestavi uprave odloča lastnik. Mi bomo svoje delo do zadnjega dne opravljali na najvišji možno ravni in pri tem zasledovali dva ključna cilja – poslovanje v letu 2016 in konstruktivno sodelovanje v neki prihodnji zgodbi. Je pa razumljivo, da ko bomo svojo nalogo opravili, se bo vsak od nas vprašal, kje in kako želi nadaljevati svojo poslovno pot. V kratkem času smo si ustvarili visok ugled in trdim, da nihče od nas ne bo brezposeln,” pa je na vprašanje, kako gleda na dejstvo, da lastniki kljub odličnim dosežkom načrtujejo spremembe v upravi, odgovoril Kastelic.

Zavarovalnica Maribor trenutno zaposluje 820 ljudi in je po racionalizaciji v letih 2013 in 2014 številko lani celo nekoliko povišala. Zaposlujejo predvsem strokovni kader, ne nadomeščajo pa delavcev, ki opravljajo administrativna dela na področjih, ki jih počasi avtomatizirajo. Kot je povedal delavski direktor Robert Ciglarič, zato pri njih v postopku združevanja ni več mogoče pričakovati nekih bistvenih prihrankov na kadrovskem področju.

Vir: STA

Glazerjevo nagrado za leto 2016 prejme Milada Kalezić, za življenjsko delo na področju gledališke umetnosti, listine pa: Jaki Jurgec, društvo likovnih umetnikov Maribor ter Konservatorij za glasbo in balet Maribor.

Milada Kalezić, rojena v črnogorski vasi Rova, se je v rani mladosti zaradi očetove službe veliko selila. Kalezićevi so se nato ustalili v Mariboru, kjer je Milada končala osnovno šolo in gimnazijo. Že v tretjem letniku gimnazije je začela sodelovati v amaterskem gledališču Slava Klavora, kjer je s Petrom Boštjančičem in Vladom Novakom nastopila v Brechtovi Beraški operi v režiji Janeza Karlina. Leta 1971 se je vpisala na AGRFT, kjer je štiri leta kasneje končala študij igre z vlogo Helene Charles v uprizoritvi drame Johna Osborna Ozri se v gnevu. Igor Pretnar ji je za popotnico ob zaključku študija dejal: »Zmeraj boš dobra kot interpretka ekstremnih situacij.« In imel je še kako prav. Po akademiji je dobila povabilo v SLG Celje, da kot Betty Parris nastopi v Križajevi postavitvi Millerjeve drame Salemske čarovnice. Že v sezoni 1976/1977 je postala stalna članica SLG Celje, kjer je takoj na začetku opozorila nase z vlogo Darinke v Šeligovi Čarovnici iz Zgornje Davče, za katero je prejela Borštnikovo nagrado za mlado igralko, Sterijevo nagrado ter zlati lovorjev venec na festivalu MES v Sarajevu.
Iz sezone v sezono je nizala zanimive, ekstremne, velike vloge, ki jih je upodabljala s prefinjeno-intuitivnim čutom za detajl po eni strani in veliko tragično noto po drugi. Iz njenih interpretacij je vela »surova igralska energija s kančkom norosti«. Laura v Williamsovi Stekleni menažeriji, Medeja v Zajčevi istoimenski drami, Helena Alvingova v Ibsenovih Strahovih, Katarina v Shakespearovi Ukročeni trmoglavki, nepozabna Markiza Merteuil v Müllerjevi Eksploziji spomina, Lee v Sestrah Wendy Kesselman (za slednjo je ponovno prejela Borštnikovo nagrado) so vloge, ki so se vpisale v slovensko gledališko zgodovino in ki zgovorno potrjujejo, da je Milada Kalezić vrhunska in pronicljiva interpretka tako klasične kot moderne dramatike.

Leta 1997 je gostovala v mariborski Drami v vlogi Elizabeth Proctor v Šedlbauerjevi uprizoritvi Lov na čarovnice in za to vlogo ponovno prejela Borštnikovo nagrado, leto pozneje je za svoje igralske dosežke prejela nagrado Prešernovega sklada. Leta 2002, po sedemindvajsetih letih angažmaja v SLG Celje, se je zaposlila v Drami SNG Maribor. Mariborske odrske deske je zaznamovala z neprecenljivim prispevkom k umetniški kreativnosti in kakovosti projektov, v zaodrje pa s svojo iskreno srčnostjo, duhovito avtorefleksijo in pronicljivo materinsko občutljivostjo prinaša navdihujoče zaloge pozitivne energije in izjemno čuječnost za življenjsko-gledališke negotovosti kolegov.
Miladin zreli igralski izraz oblikujejo in odlikujejo izjemna jezikovna senzibilnost, dramaturško premišljena karakterizacija likov, prodorna psihofizično odrska prezenca in veličastna umetniška potenca. Pod okriljem mariborske Drame je kot nepogrešljiva nosilka repertoarja ustvarila izjemne vloge: nekajkrat nagrajeno Mater v Debeluhih v krilcih, Veliko mamo v Williamsovi Mački na vroči pločevinasti strehi, Gospo Jourdain v Molièrovem Plemenitem meščanu, Jokasto v Paradoksu o igralcu, Gospo Gilz v Ohceti in mnoge druge … Z gledališkimi interpretacijami, ki jih je ustvarila v sezonah 2007/2008 in 2008/2009 ter zanje prejela Glazerjevo listino mesta Maribor, je ponovno dokazala, da sodi med vrhunske dramske ustvarjalke, ki znatno prispevajo k prepoznavnosti mariborskega gledališča. S poglobljeno studioznostjo in z izrednim posluhom za žlahtno gledališko izraznost je nadgradila dramski lik, inspiriran po biografiji mehiške slikarke Fride Kahlo v uprizoritvi Intimni avtoportret Fride Kahlo, komični lik Gospe Prentice v Ortonovi komediji Pornoskop ali kaj je videl batler in lik Peerove mame Aase v Ibsenovem Peeru Gyntu. »Slednja je ena njenih najzrelejših kreacij. Naivna, poetična, stroga, revna mati med grajanjem čudaškega sina komaj skriva svojo ljubezen do njega. Njeno odlaganje lastne smrti do Peerove vrnitve in že ugaslo veselje in govorjenje ob snidenju se sprevrača v nenadni pričakovani molk in tišino in smrt … Vsa psihološka stanja gredo neopazno in fascinantno z odra med ljudi, najprej kot topel veter, potem kot hladen piš … Nobenega igranja smrti; le pred publiko stoji in govori, pred njo umolkne in brez sleherne teatralnosti umre. In publika ‘umre z njo’,« so zapisali v obrazložitvi najvišjega igralskega priznanja, Borštnikovega prstana, ki ga je Kalezićeva prejela leta 2011. O njenem velikem prispevku k slovenski kulturi so v nadaljevanju zapisali: »Milada Kalezić nadaljuje legendarno tradicijo nekaterih velikih slovenskih igralk, ki so se rodile v drugem kulturnem in nacionalnem okolju in prve besede spregovorile v drugem jeziku, a so postale legende slovenske gledališke umetnosti. /…/ Milada ni med tistimi igralkami, ki bi se pulile za vloge. Izogiba se površnemu delu in zmerom želi, da bi bili vsi ustvarjalci predstave do konca enako predani in odgovorni, saj se zaveda, da je tudi sama lahko le v dobrih predstavah res dobra. Veliko da na kakovostna besedila. Merilo ji je Shakespeare. Igrala je njegove Ofelijo, Violo, Goneril in Gertrudo. Strinja se z Borgesom, ki je rekel: ‘Nihče ni bil toliko ljudi kakor Shakespeare!’ In to nenavadno, a natančno izjavo bi lahko uporabili tudi za nocojšnjo lavreatko. Malokdo ‘je lahko tako zelo osemdeset različnih ljudi’, kakor je bila Milada.«
Miladina odrska energija, emocionalna moč in subtilni posluh za žlahtno gledališko izraznost se napajajo v neusahljivem vrelcu vere, upanja in ljubezni. Jasno začrtane meje med pravim in odrskim življenjem so kot odrešitev in blagoslov razmejile Miladino življenje in zdaj lahko brez težav, tako na odru kot v privatnem življenju, ponovi svoj znameniti stavek iz filma To so gadi: »Jok brate, odpade.«

Glazerjevo listino za leto 2016 prejme JAKI JURGEC za dosežke na področju glasbenih umetnosti v zadnjih dveh letih

Baritonist Jaki Jurgec in solist Opere SNG Maribor je v svoji več kot dvajsetletni karieri postal prepoznavno umetniško ime. Tako kritiki kot javnost ga doživljajo kot karizmatičnega energičnega ter izrazno bogatega interpreta, ki se odlikuje z visoko stopnjo odrske suverenosti, ta pa se še posebej prepričljivo udejanja v zahtevnejših komičnih karakterizacijah.
Dosedanji in še posebej nedavni umetniški dosežki Jakija Jurgca dokazujejo odličnost in upravičenost njegovega umetniškega angažmaja, saj je ves čas svoje aktivne kariere posvetil velikemu odru Opere Slovenskega narodnega gledališča Maribor, kot redni gostujoči solist pa je nastopil na številnih opernih in koncertnih odrih po svetu, še posebej v sosednjih državah in na Malti. V zadnjem obdobju smo ga na odru videli v velikih vlogah, kot sta Amonasro iz Verdijeve velike opere Aida in Dulcamara iz Donizettijevega Ljubezenskega napoja, še posebej pa velja izpostaviti vlogo Taddea iz Rossinijeve komične opere Italijanka v Alžiru ter vlogo Papagena iz Mozartove opere Čarobna piščal, s katerima je dokazal visoko raven umetniške suverenosti, vseskozi energizirane odrske svežine in prepričljivosti.
Odrske kreacije baritonista Jakija Jurgca zagotovo sodijo med tiste umetniške dosežke, ki jih vedno znova prepoznava in ceni tudi širša operna publika, ne le iz Slovenije, ampak tudi iz bližnjih regij sosednjih držav. Prepričljive izvedbe opernih vlog, ter popolno predajanje umetnosti, publiki in mariborskemu opernemu gledališču so tisti argumenti, ki upravičujejo podelitev Glazerjeve listine baritonistu Jakiju Jurgcu za izjemne dosežke na področju kulture v zadnjih dveh letih.

Glazerjevo listino za leto 2016 prejme DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR za posebej uspešno večletno delo pri posredovanju splošnih kulturnih vrednot občanom Maribora

Društvo likovnih umetnikov Maribor, ali skrajšano DLUM je s svojimi predhodniki – umetniškimi društvi »upodabljajočih umetnikov«, »Neodvisnimi«, »Brazdami« in »Groharjem« zaokrožilo že 95 let svojega nepogrešljivega delovanja v mestu. Imelo je pionirsko vlogo pri zasnovi likovnega življenja in ima med svojimi glavnimi pobudniki pesnika, slikarja in osvoboditelja Rudolfa Maistra. Iz društva so izšle vse profesionalne organizacije, ki delujejo na likovnem področju v mestu, od mestne galerije do študija likovne umetnosti na univerzi. DLUM pa tudi danes predstavlja enega od stebrov kulturnega razvoja Maribora. S petimi prejemniki Prešernove nagrade in trinajstimi prejemniki Nagrade Prešernovega sklada se potrjuje tudi nacionalna prepoznavnost članov mariborskega društva. S svojo odprtostjo, ko zajema domala vse v mariborski regiji živeče likovne umetnike ter s svojo bogato razstavno dejavnostjo, Društvo likovnih umetnikov Maribor Mariborčankam in Mariborčanom posreduje vso širino in raznovrstnost likovnega ustvarjanja ter ima neizbrisne zasluge za vpis Maribora na evropski zemljevid likovne umetnosti. Kot nekoč, tudi danes vse to nastaja v skromnih gmotnih razmerah, predvsem z izdatnim in nesebičnim prizadevanjem njegovih članov, zato je Glazerjeva listina izročena v prave roke – Društvu likovnih umetnikov Maribor.

Glazerjevo listino za leto 2016 prejme KONSERVATORIJ ZA GLASBO IN BALET MARIBOR za posebej uspešno večletno delo pri posredovanju splošnih kulturnih vrednot občanom Maribora

Konservatorij za glasbo in balet Maribor je polnih sedem desetletij osrednja umetniška izobraževalna ustanova v regiji, v zadnjih letih tudi največja v državi.

V tej inštituciji se je izobraževalo veliko mednarodno uveljavljenih glasbenikov in baletnih plesalcev, ime mesta so ponesli daleč izven meja Slovenije. Koncertna dejavnost Konservatorija za glasbo in balet je bogata in bistveno prispeva h kulturni podobi Maribora. Pripravijo preko 300 glasbenih in plesnih dogodkov letno v domačih dvoranah in na številnih evropskih odrih. Na letni ravni se jih udeleži okrog 27.000 obiskovalcev.

S široko paleto programov, jasnim poslanstvom in vizijo je Konservatorij Maribor močno vpet v kulturno življenje mesta. Na konservatorij prihajajo ugledni umetniki s celega sveta; gojenci in profesorji s številnimi nagradami in koncerti bistveno prispevajo k prepoznavnosti Maribora kot pomembnega kulturnega središča ne samo v Sloveniji, temveč mnogo širše.

V današnjem času, ko ljudem primanjkuje vizije,optimizma, zaupanja v sočloveka, ko se srečujemo s pomanjkanjem volje, motiviranosti in vztrajnosti, uspe zaposlenim na Konservatoriju vse to v mladem človeku prebuditi in razvijati.

Prispevek mariborskega Konservatorija za glasbo in balet pomembno prispeva k vzgoji glasbenih in plesnih umetnikov ter ljubiteljev umetnosti. Ti pa k razvoju nacionalne identitete, razvoju naroda in moči njegovega duha.