Včeraj ob 20.50 se je na štajerski avtocesti v bližini izvoza Maribor-center zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom, so sporočili iz policijske uprave Maribor.

Dne 22.1.2016 ob 20.50 uri se je na avtocesti A-1, izven naselja Maribor, v bližini izvoza Maribor center, zgodila prometna nesreča, v kateri je bilo udeleženo osebno vozilo Ford, Galaxy srebrne barve, ki se je v nesreči prevrnilo na streho. Na kraj so bili napoteni policisti, reševalci in gasilci. Po do sedaj znanih dejstvih je ena oseba v prometni nesreča umrla, še eno osebo pa so reševalci odpeljali v UKC Maribor.

Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče, naprošamo vse morebitne očividce, da se zglasijo na Postaji Prometne policije Maribor, Ptujska cesta 117 ali pokličejo na tel. številko 02 450 20 30 ali 113.

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Slovenski državni holding (SDH) sta z objavo vabila za oddajo ponudb za nakup večinskega deleža Mariborske livarne Maribor (MLM) začeli prodajo njenega 99,97-odstotnega deleža. Družbo prodajata vključno z refinanciranjem in oz. ali prodajo njenih ključnih poslovnih enot, so sporočili iz SDH.

Lastnici MLM sta DUTB s 47,50 odstotka in država z 32,73 odstotka delnic, za katero delež prodaja SDH. DUTB in SDH sta v začetku meseca podpisala sporazum, s katerim sta se zavezala k skupni prodaji MLM. Za svetovalca pri prodaji sta izbrala družbo Ernst & Young.

Kot so navedli v SDH, je MLM visoko priznan proizvajalec tlačnih ulitkov z mehansko obdelavo in kovanih polizdelkov iz bakrovih zlitin. Proizvodni proces poteka na dveh lokacijah v Sloveniji, družba pa je organizirana v okviru treh profitnih centrov (tlačna livarna, orodjarna in kovačija).

Vlada je MLM lani poleti odobrila državno pomoč v obliki konverzije dela terjatve, ki izvira iz unovčenega državnega poroštva za posojilo, v kapitalski delež. Podjetje je sredi strateškega prestrukturiranja, lani naj bi ustvarilo 40 milijonov evrov prihodkov. V njih večino predstavljajo prihodki iz naslova tlačnih ulitkov z mehansko obdelavo.

Vir: STA

Mariborski policisti in kriminalisti so včeraj dopoldne opravljaji hišno preiskavo v prostorih mestnega središča alternativne kulture Pekarna, ki je sicer v lasti mestne občine. Kot so sporočili s Policijske uprave Maribor, se hišna preiskava nanaša na sum storitve kaznivega dejanja s področja prepovedanih drog. Pridržan ni nihče.

Hišne preiskave policisti v sodelovanju s policijskimi vodniki službenih psov in kriminalističnimi tehniki opravljajo na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika mariborskega sodišča. Pri tem iščejo prepovedane droge in predmete, ki bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku, če bo njihov sum utemeljen.

Iz PU Maribor za zdaj več informacij niso posredovali, rezultate preiskave bodo medijem in javnosti sporočili v prihodnjih dneh.

Znotraj območja Pekarne delujejo različna alternativna kulturna in družbeno angažirana društva, pa tudi nekaj lokalov. Del območja je med drugim prenovljeni mladinski hotel, tam deluje MC Pekarna, Pekarna magdalenske mreže, koncerti med drugim potekajo v dvorani Gustaf, več je tudi festivalskih dogodkov. Del objektov je Mestna občina Maribor prenovila, ostale načrte je za zdaj ustavilo pomanjkanje denarja.

Vir: STA

Včeraj je v Maribor prispel največji LEGO festival pri nas, ki bo navdušil male in velike ljubitelje LEGO kock. Med 21. in 31. januarjem bo v Europarku na ogled razstava LEGO skulptur, na voljo pa bo tudi na tisoče kock za sestavljanje. Čakajo nas ustvarjalni dnevi, ki vzbujajo otroško veselje, vsak pa se bo lahko podal na svojo LEGO avanturo.

V Mariboru je zaživel največji LEGO festival doslej. Vse do 31. januarja bo v Europarku na ogled razstava več kot 19 dovršeno sestavljenih skulptur, ki so skupaj težje od ene tone. Med junaki iz živalskega, filmskega in fantazijskega sveta bodo obiskovalce pozdravili polarni medvedki, Chima junaki, več kot 100 kilogramov težka Babuška, junaki iz filmske sage Vojna zvezd, 110 kilogramov težka medvedka in krokodil. Europarkova center managerka Simona Mandl dodaja, da se nekateri nahajajo celo v naravnih velikostih, najbolj pa jo je očarala prisrčna medvedka. Največji LEGO festival pri nas si je v Europarku že ogledal tudi simpatični štajerski pevec in plesalec Sebastian, ki se ni mogel upreti tisočim »legicam« za sestavljanje.

Na svoj račun bodo prišli mali in veliki ljubitelji LEGO kock, ki so narejene po izboru otrok – v proizvodnjo gredo namreč le izdelki, s katerimi se otroci strinjajo. LEGO® festival bo postregel s tisočimi kockami za sestavljanje, ki bodo obiskovalcem dogodka na voljo za izvedbo kreativnih zamisli. Možnosti za ustvarjanje z »legicami« bo pravzaprav neskončno – avto, ki smo ga ustvarili, lahko že naslednji trenutek postane hiša ali vesoljska ladja. S sestavljanjem spodbujamo domišljijo in ustvarjalnost. Pri sestavljanju številnih kock otroci pravzaprav eksperimentirajo in so usmerjeni k iskanju rešitev ter tako krepijo svoje praktične sposobnosti in logično razmišljanje. Pri svojem raziskovanju pa pravzaprav nevede utrjujejo svojo vztrajnost in se naučijo sprejemati odločitve. Ker pa so mladi raziskovalci na svoje LEGO® kreacije vedno nadvse ponosni, to pripomore tudi k razvoju samozavesti in samospoštovanja. V igri z LEGO® kockami otroci razvijajo koordinacijo, razmišljanje, učenje, inženirsko žilico, razum, logiko in fino motoriko. Najljubše igrače otrok imajo lahko tudi pomemben vpliv na izbor njihove kariere in kar 99 % arhitektov se je v mladosti igralo z LEGO kockami.

“Z moje strani je tekma potrjena, že danes bi lahko štartali“, je na konferenci izpostavil Filip Gartner, snežni kontrolor Mednarodne smučarske zveze (FIS). Glede na trenutne vremenske napovedi, so tako dvomi razblinjeni: 52. Zlata lisica bo “domovala” v Mariboru.

Gartner je že uvodoma poudaril, da je danes res lep dan. “Na progi je od štarta do cilja dovolj snega, tu in tam ga je celo nekaj v rezervi za kakšne vremenske neumnosti,” je dejal. Po njegovi ocenil je sneg dobre kvalitete in dovolj na široko razprostrt, da ne bo težav s postavitvijo varovalnih ograj.

Zasneževalcem je čestital tudi Mitja Dragšič, novi vodja tekmovanja. “Proga je v odličnem stanju, seveda pa moramo še kar nekaj naredit,” je dejal. Jutri dopoldne bodo začeli s prepariranjem snega z vodo.

Vesel, da so priprave v zaključnih fazah, je bil tudi Srečko Vilar, generalni sekretar Zlati lisice. Poudaril je, da pripravljajo dovolj zanimiv program, ki bo pritegnil obiskovalce, ne samo iz Maribora, ampak širše. “Kljub temu, da Tina Maze ne tekmuje več, organizatorji pričakujemo dovolj odmevno tekmo, kajti tudi Ana Drev je pokazala, da sodi v sam vrh,” je povedal. Cene vstopnic ostajajo enake kot lani, torej 10 evrov na dan ali 15 evrov za oba dneva v paketu. Program same prireditve bodo tudi letos razširili v središče Maribora. Na Trgu Leona Štuklja bodo pripravili javno žrebanje startnih številk (ki se bo zaključilo s koncertom).

Boštjan Tancer, predsednik Smučarskega kluba Branik, pa je danes še enkrat poudaril, da je Zlata lisica (tudi) za klub dogodek leta. “Predvsem za mlade smučarje je to ključno, da Slovenke, ki sodijo v sam vrh, doživijo in spremljajo v živo.” Za najmlajše smučarje so spet pripravili poseben spremljevalni program – lisičkine talente na progi za otroke, t.i. bejbiki, kjer jih bo spremljal tudi Mitja Dragšič.

Pomanjkanje anesteziologov v UKC Maribor bodo reševali tudi z uvozom zdravnikov iz držav EU, so se na današnjem sestanku dogovorili ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina in direktor UKC Maribor Gregor Pivec. Po Pivčevih besedah bi trenutno pomanjkanje rešili s štirimi tujimi zdravniki.

Slika je simbolična

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor se že dlje časa soočajo s pomanjkanjem anesteziologov, zaradi česar opravljajo manj operacij. V preteklih mesecih so se dogovorili, da bi jim na pomoč priskočili zdravniki anesteziologi iz drugih bolnišnic v državi, tudi iz UKC Ljubljana.

Pivec je v današnji izjavi za medije po sestanku dejal, da je najprej izrazilo pripravljenost za sodelovanje 18 anesteziologov, a pogodbe so sklenili z osmimi. Za ostale predvideva, da se za sodelovanje niso odločili, ker niso bili zadovoljni s ponujenim plačilom. UKC Maribor jim je ponudil 42 evrov bruto na uro, kar je po Pivčevih besedah zgornja meja, koliko lahko ponudijo v okviru javnega plačnega sistema.

V UKC Maribor imajo po Pivčevih navedbah 18 specialistov anesteziologije in 26 specializantov, od katerih bodo štirje predvidoma končali specializacijo letos. Tako bi štiri tuje zdravnike potrebovali le za reševanje trenutnih težav. Na vprašanje, v kolikšnem času bi lahko dejansko dobili zdravnike iz tujine, ni odgovoril. Je pa priznal, da bo pri delu verjetno znaten problem jezik. Tako preučujejo možnosti, da bi v začetku angažirali tudi prevajalce.

Možina pravi, da so sicer skeptični do uvažanja zdravnikov iz tujine, a bi bilo za mariborski primer to upravičeno.

Zaradi pomanjkanja anesteziologov po Pivčevih besedah program, torej operacije že naročenih bolnikov, v UKC ne odpadajo. Se je pa obseg dela v zadnjem mesecu in pol zmanjšal za 2,7 odstotka, kar pomeni 570 posegov manj. Manj opravljenih posegov se po njegovih besedah v tem trenutku še ne kaže na čakalnih dobah, a če bi pomanjkanje anesteziologov trajalo dlje časa, bi se čakalne dobe za bolnike podaljšale.

Na vprašanje, ali ministrica še zaupa Pivcu glede na to, da je na čelu UKC Maribor 20 let in se je v času njegovega vodenja pojavil problem pomanjkanja anesteziologov, je Kolar Celarčeva dejala, da je Pivca nedolgo tega izbral in podprl svet zavoda, kar pomeni, da jih je prepričal s programom. Sicer pa ministrica predvideva, da so odhodi anesteziologov v tujino tudi posledica bližine Avstrije, kjer si lahko obetajo bistveno višje zaslužke.

Pivec pravi, da bodo anesteziologe v prihodnje skušali zadržati v UKC Maribor s kakovostnim delom. S finančnim nagrajevanjem so namreč glede na sistem plač v javnem sektorju omejeni.

So se pa na današnjem sestanku tudi dogovorili, da bodo oblikovali delovno skupino, ki bo pripravila priporočila za normative ter standarde za področje anesteziologije, je še povedala ministrica.

Vir: STA

»Mobing, ustrahovanje, spolno nadlegovanje, klientelizem, obračunavanje s sodelavci, prostaško obnašanje,« itd., so besede, ki so jih zapisali zaposleni na rektoratu UM v letnem samoevalvacijskem poročilu rektorata Univerze v Mariboru.Besede pa so se nanašale v prvi vrsti na novo vodstvo Univerze v Mariboru. V anketi, ki so jo izpolnili zaposleni na rektoratu je razvidno, da kar 47% ljudi na rektoratu zaznava mobing, slabih 38% pa jih je nezadovoljnih z delom vodstva rektorata.

Zaskrbljujoče so pobude, predlogi in pripombe zaposlenih na rektoratu, ki se v prvi vrsti nanašajo na vodstvo univerze (citiramo):

– »Z novim vodstvom se je pojavil mobing, ustrahovanje, spolno nadlegovanje in vsi vedo in
nihče ne ukrepa.«

– »Rektorat naj vodi oseba, ki bo delovala skladno z etičnimi standardi in ki bo svoje delo
opravljala strokovno in profesionalno. Klientelizem, obračunavanje s sodelavci, prostaško
obnašanje ipd. ne sodijo na univerzo.«

– »Trenutno izredno slabo delovno klimo lahko izboljša le vodstvo na način, da prepozna
probleme, ki jih je ustvarilo samo z nastavitvijo strokovno in osebnostno neprimernih ljudi na
vodilna delovna mesta.«

– »Za dvig kakovosti UM bo potrebno najprej ustvariti ustrezno delovno okolje, brez
neutemeljenih pritiskov in šikaniranja, kjer bodo ljudje dejansko lahko z radostjo ustvarjali,
ne nazadnje bi vsi radi delali v korist UM. Zaposleni na vseh oddelkih Rektorata kažejo očitno
nezadovoljstvo z delom, delovnim okoljem in trenutnimi razmerami na Rektoratu.«

Tovrstna opažanja zaposlenih na rektoratu UM so zaskrbljujoča in Univerzi v Mariboru močno vplivajo na ugled v javnosti, sploh po nedavnih nastopih rektorja UM, ki ne priznava zakonov RS in se kljub zakonodaji, ki je jasna, ne želi upokojiti.

Eko sklad je za letošnje leto razpisal nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav na trdna goriva z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso v stanovanjskih stavbah na območjih občin s sprejetim odlokom o načrtu za kakovost zraka. Kot pojasnjujejo, gre za devet pretežno mestnih občin.

Slovenski okoljski javni sklad bo spodbude namenil socialno šibkim občanom na območju mestnih občin Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto ter treh zasavskih občin Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, ki so v skladu z uredbo o kakovosti zunanjega zraka zaradi prekomerne onesnaženosti zraka z delci PM10 uvrščene v razred največje obremenjenosti in imajo sprejet odlok o načrtu za kakovost zraka.

Kot predvideva razpis, bo nepovratna finančna spodbuda lahko dodeljena le na tistih območjih omenjenih občin, kjer v skladu z občinskim aktom ali lokalnim energetskim konceptom ni določen drug prednostni način ogrevanja.

Med drugim bo spodbuda lahko dodeljena za zamenjavo stare kurilne naprave na trdna goriva z novo kurilno napravo na lesno biomaso, ki bo priklopljena na centralno ogrevanje, ter z novo enosobno kurilno napravo na lesno biomaso, namenjeno zlasti ogrevanju prostora, v katerega je postavljena.

V primeru nakupa takšne kurilne naprave bo Eko sklad pokril do sto odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 8000 evrov za malo napravo na polena in kombinirano kurjavo, 6000 evrov za napravo na pelete in ne več kot 4000 evrov za peletno peč z vodnim toplotnim prenosnikom. Za enosobno kurilno napravo bo spodbuda znašala največ 2000 evrov.

Priznani stroški naložbe vključujejo nakup in vgradnjo ene kurilne naprave v enostanovanjski stavbi oziroma ene kurilne naprave v posameznem stanovanju večstanovanjske stavbe, predelavo obstoječega ali izdelavo novega priključka za dovod zraka in odvod dimnih plinov ter sanacijo dimnika, pa tudi nakup in vgradnjo zalogovnika za gorivo, transportnega in varnostnega sistema, senzorjev ogljikovega monoksida, krmilne opreme, hranilnika toplote, vodnega toplotnega zbiralnika, povezovalnih armatur in opreme za priključitev.

Za sredstva lahko kandidira vsak lastnik, solastnik ali etažni lastnik stanovanja, ki je v času oddaje vloge upravičen do denarne socialne pomoči, to pa ne velja za prejemnike izredne denarne socialne pomoči. Podrobnosti razpisa so objavljene v uradnem listu, oddaja vlog pa bo mogoča do objave zaključka.

Vir: STA

Univerza v Mariboru se bo s svojimi članicami tudi letos predstavila na vseslovenskem sejmu izobraževanja in poklicev Informativa, ki bo potekal 22. in 23. februarja 2016 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Na ta način želi bodočim študentom na enem mestu ponuditi pregled študijskih programov, ki jih njene članice ponujajo, hkrati pa jih seznaniti s prijavno-sprejemnim postopkom za študijsko leto 2016/2017. V okviru Informative bo izvedeno tudi predavanje »Kako izpolniti prijavo, da bom sprejet na želen študijski program«, ki ga pripravlja visokošolska prijavno-informacijska služba Univerze v Mariboru, v petek, 22. februarja ob 13.15 uri.

Univerza v Mariboru je s svojimi 19 članicami (17 fakultet, Univerzitetna knjižnica in Študentski domovi) druga največja univerza v Sloveniji. Njena usmeritev je v pridobivanju najboljših študentov in ustvarjanju razvojnega okolja, kjer je doma odličnost v vseh pogledih. Na Univerzi v Mariboru se prav tako že intenzivno pripravljajo na Informativne dneve, ki bo do potekali 12. in 13. februarja 2016.

V mestni blagajni mariborske občine je od letos mogoče plačati le položnice tistih izdajateljev, ki so se odločili za davčno potrjevanje računov. Kot so pojasnili na Mestni občini Maribor, se izdajatelji položnic o tem, ali bodo davčno potrjevali račune ali ne, odločijo sami, je pa pri njih januarja še mogoče plačati vse lani izdane položnice.

Omenjene spremembe poslovanja v mestni blagajni so posledica izvajanja zakona o davčnem potrjevanju računov. Ker je plačilo položnic v mestni blagajni opredeljeno kot gotovinsko plačilo, je treba račune, ki se plačajo tam, davčno potrjevati. Zavezanec za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov pa je izdajatelj računa.

Kot so pojasnili na občini, tako po 2. januarju v mestni blagajni ni več mogoče plačati računov za vse mariborske vrtce in večino mariborskih osnovnih šol, razen OŠ Maks Durjava, Malečnik, Angel Besednjak, France Prešeren in Rado Robič Limbuš, pa tudi za stanovanjske upravljavce kot so Upra-Nep in B&A&M ter Stanovanjska zadruga Maribor.

Po novem ni več mogoče plačati niti položnic Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada, Plinarne Maribor in Društva diabetikov, niti stroškov vstopnih kartic za območje za pešce in dovolilnic za parkiranje, obveznosti v zapuščinskih zadevah, stroškov pokopališč krajevnih skupnosti, stroškov najemnin za vrtičke in garaže ter ostalih stroškov mestne občine, krajevnih skupnosti in Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči.

Omenjeni izdajatelji računov se za davčno potrjevanje niso odločili, ker sami nimajo gotovinskega poslovanja in tako niso zavezani davčnemu potrjevanju. Račune bi morali davčno potrjevati samo zaradi plačila računa v mestni blagajni, so pojasnili na mariborski občini in dodali, da je vse račune možno še naprej plačati v bankah, hranilnicah in poštah, kjer se plačilo šteje za negotovinsko in davčno potrjevanje ni potrebno.

Plačevanje položnic javnih podjetij, med njimi Snage, Nigrada, Mariborskega vodovoda, Energetike in Pogrebnega podjetja, ostaja nespremenjeno, z izjemo Nigrada, kjer bodo stranke lahko še naprej plačevale komunalne storitve, ne pa tudi drugih stroškov kot so najemnine, gradbene storitve, stroške izvršb in podobno. Še naprej bodo stranke v mestni blagajni lahko poravnale tudi globe ter komunalne in upravne takse.

Vir: STA

V drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v petek premiera komične drame o partnerskih odnosih Razlogi za srečo sodobnega ameriškega dramatika Neila LaButa. Režijo je prevzela mlada režiserka Mateja Kokol, za katero je to prva samostojna institucionalna gledališka režija.

Gre za prvo slovensko uprizoritev besedila, v katerem je Neil LaBute brez verbalnih zadržkov reže, s pronicljivim črnim humorjem secira in s provokativno izbiro tem vrta globoko pod plasti zunanjih podob, s katerimi se posamezniki kažejo svetu. Po besedah umetniške direktorice mariborske Drame Diane Koloini je dramatik, ki v svojih delih lovi sodobni življenjski utrip in se intenzivno ukvarja z medčloveškimi odnosi.

V drami Razlogi za srečo iz leta 2013 avtor postavi na nasprotne bregove prijatelja Grega in Kenta ter prijateljici Steph in Carly, ki so med seboj tudi v ljubezenskih odnosih. Njihove vloge so prevzeli mariborski igralci Vladimir Vlaškalić, Matija Stipanič, Maša Žilavec in Mojca Simonič, ki se po daljšem času prevlade klasičnih del na mariborskem odru lahko znova preizkušajo v sodobnem besedilu. V njem so se nekateri po besedah Vlaškalića tudi sami našli.

Režiserko Matejo Kokol, ki sodi v najmlajšo generacijo gledaliških režiserk in se s to predstavo prvič predstavlja mariborskemu občinstvu, je tekst vabil po poti raziskovanja sebe znotraj tkanja človeških javnih in intimnih odnosov. “Izjemna kvaliteta tega teksta je, da ujame dušo. Ujame to izgubljeno dušo, kjer vsak od nas išče svojo srečo, išče svojo pot, išče svojega sočloveka, išče svoj dom, želi biti slišan in viden,” je povedala na današnji novinarski konferenci v Mariboru.

To dejstvo je želela tudi režijsko izpostaviti. “Da se zgodi komunikacija, ki v bistvu v našem realnem življenju nikakor ne steče. Želim, da bi ta predstava dosegla predvsem to, da bi se igralec in gledalec povezala. Ker zame je teater prostor komunikacije, kjer si lahko viden in slišen. Kar manjka danes v svetu, je prav to, da se slišimo,” je dejala.

Zaradi ustvarjanja bližine med štirimi protagonisti in občinstvom je predstava postavljena na mali oder SNG Maribor. Scenografija je ideja same režiserke, dramaturginja je Maja Borin, kostumografinja Suzana Rengeo.

Dramski tekst je po ocenah celotne ekipe odlično prevedel Zdravko Duša. “Dialog sam pelje situacijo in pri režiji smo temu sledili. Besedilo je zelo ritmično napisano, zato noben odklon ne funkcionira,” je pojasnila režiserka.

LaBute je tudi scenarist in filmski režiser, kar se čuti tudi v Razlogih za srečo. “Zato tega besedila nisem želela postaviti tipično dramsko. Začela sem se igrati s kadri, kje koga postaviti in kako kot kamera vodiš gledalčev pogled skozi kamero,” je pojasnila režiserka.

Tudi vsebina zgodbe je precej filmska. “Govori o ljubezenskih peripetijah in o tem, kako smo mi štirje pri tem popolnoma nesposobni, naši poskusi reševanja pa samo še globlje zapletajo zadeve,” je pojasnila igralka Maša Žilavec.

Vir: STA

Na Trgu Leona Štuklja so predstavniki Marproma danes uradno prevzeli 6 novih avtobusov za mestni potniški promet. Nova, okolju prijaznejša vozila, predstavljajo pomemben korak v posodabljanju voznega parka. Po t.i. testni vožnji, se od popoldneva naprej v njih že vozijo meščani in meščanke.

Novi avtobusi vozijo na linijah 7 (Kamnica), 8 (Fontana), 13 (Črnogorska), 17 (Ribniško selo) in 20 (Grušova). Vsi so opremljeni z brezžično internetno povezavo. Manjša avtobusa (s 16 sedeži in 22 stojišči) na progah 8 in 17, ostali štirje sodijo v kategorijo velikih avtobusov z 31 sedeži in 50 stojišči. Vsi so znamke Iveco in sodijo v emisijski razred EURO VI (s pogonom na dizelsko gorivo).

Nakup novih avtobusov, kar je prva večja posodobitev voznega parka mestnega potniškega prometa po letu 1997, so mestni svetniki odobrili že pred tremi leti. Gre za 16 vozil, od katerih so jih 5 kupili leta 2014, šest letos, razpis za preostalih pet pa je še v teku. Nakup je v skladu s celostno prometno strategijo, ki so jo julija lani sprejeli mariborski mestni svetniki in ki določa usmerjanje k trajnostnemu načrtovanju prometa s ciljem postati dinamično središče regije.
Po besedah Aleša Klica iz Urada za komunalo, promet in prostor (na Mestni občini Maribor) je vrednost javnega naročila znašala nekaj več kot milijon evrov, pri čemer so na mariborski občini pridobili 80 odstotkov nepovratnih sredstev iz državnega Eko sklada.

Vozni park Marproma sicer obsega 52 vozil za mestni potniški promet. Z nakupom teh šestih vozil so iz prometa danes izločili najstarejši avtobus, ki je presegel 21 let, ter še dve vozili stari 16 let. Tako so trenutno najstarejši avtobusi stari okoli 15 let, novih pa je – do zdaj – skupno 11.

Ta vikend je v Mariboru na Pravni fakulteti svoja vrata odprla brezplačna Pravna klinika. Gre za projekt pod okriljem humanitarnega društva Pravo za vse, ki preko spleta že dobri dve leti pomaga s pravnimi nasveti. S Pravno kliniko so dejavnost razširili še v fizično obliko.

Ideja študentov, absolventov in diplomantov prava je bila pomagati socialno ogroženim s pravnimi nasveti. Tako so poiskali način, da lahko tudi ljudje, ki si ne morejo privoščiti dragih nasvetov odvetnikov pridejo in dobijo brezplačen pravni nasvet, ki velja kot nek napotek kako postopati naprej.

Podpredsednica društva Pravo za vse, Ana Hederih: »Sodelujoči smo zaposleni na več področjih, zato bomo lahko pokrili več problemov s katerimi se ljudje spopadajo.« Mateja Veingerl, svetovalka pravne klinike pa pravi, da tudi njim, svetovalcem pomaga udeležba pri takšnih projektih: »Pridobimo ogromno znanja, ki nam pomaga tudi pri pripravništvih in da tisto dodano vrednost pravnika, ki je ravnokar diplomiral.«

Zaenkrat bo pisarna Pravne klinike na Pravni fakulteti delovala ob sobota od 10. do 13. ure.

Dijaki Srednje gradbene šole Maribor v okviru praktičnega pouka osvežujejo hodnike Dijaškega doma Maribor. Projekt, ki so ga začeli lansko leto, letos nadaljujejo.

15 dijakov je začelo osveževati dotrajane hodnike v Dijaškem domu Maribor. „Z deli smo pričeli že lansko leto in ker je projekt bil več kot uspešen, delo nadaljujemo še letos. Na tak način tudi mladi ljudje dobijo priložnost, da začnejo delati v praksi,“ pravi ravnateljica Dijaškega doma Maribor, Ksenija Jaušovec.

Dijaki 2. in 3. letnikov programa slikopleskar tako delajo prijetno s koristnim: olepšujejo notranjo podobo dijaškega doma in opravljajo prakso. Učitelj Srednje gradbene šole Maribor, Gavrilo Manjević: »Ravnateljici smo hvaležni, da lahko opravljamo praktični pouk tukaj, da se dijaki tudi nekaj naučijo na terenu in da javnost vidi njihove izdelke.«

Podravje je po podatkih Mariborske razvojne agencije (MRA) v programskem obdobju 2007 – 2013 v okviru sofinanciranja iz vseh treh skladov EU dobilo odobrenih okoli 700 projektov. Višina dodeljenih sredstev skupaj znaša okoli 587 milijonov evrov.

V okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj je bilo v Podravju odobrenih 420 projektov in sofinanciranje v višini 332,6 milijona evrov, je pojasnil Boris Keuc iz MRA. Največ teh sredstev je bilo dodeljenih v okviru prioritete Razvoj regij, kjer so občine vlagale predvsem v izgradnjo ali obnovo cestne in komunalne infrastrukture, vrtcev in večnamenskih dvoran, energetsko obnovo šol ter trajnostno mobilnost.

Na ta način so bili med drugim zgrajeni prizidek Instituta informacijskih znanosti Izum, medicinska fakulteta in urgentni center v Mariboru, novi kulturni dom v Selnici ob Dravi, novi vrtci v Svetem Tomažu, Kungoti, Miklavžu, Destrniku, Makolah, Poljčanah in Podlehniku ter nov dom starejših občanov v Slovenski Bistrici. Prenovili so dominikanski samostan na Ptuju, minoritski kompleks in Vetrinjski dvor v Mariboru ter grajsko pristavo v Ormožu.

V okviru Evropskega socialnega sklada je bilo odobrenih 191 projektov v višini 43,9 milijona evrov, od tega največ na prioritetah Izobraževanje, Podjetništvo ter Socialna vključenost. Med večjimi prejemniki s tega naslova je bila Univerza v Mariboru, med drugim za internacionalizacijo ter Center za odprte inovacije in raziskave.

V okviru Kohezijskega sklada je bilo odobrenih 88 projektov v višini 207 milijonov evrov, od tega največ za izgradnjo avtocestnega odseka Slivnica-Draženci, odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora ter celovito oskrbo s pitno vodo v Slovenskih goricah.

Za spodbujanje tujih neposrednih investicij so bile od leta 2008 do leta 2012 na območju Podravske regije dodeljene finančne spodbude v višini 4,4 milijona evrov, in sicer osmim podjetjem za realizacijo desetih investicijskih projektov v predelovalno in storitveno dejavnost, ki naj bi skupaj ustvarili 542 novih delovnih mest, je še povedal Keuc.

Med manjšimi občinami je med uspešnejšimi pri črpanju evropskih sredstev Kidričevo, kjer so uspeli pridobiti denar za vrsto različnih projektov, od izgradnje javne športne dvorane do razvojnih projektov v tamkajšnjih podjetjih.

Med občinami z veliko različnimi evropskimi projekti so sodeč po spletnih podatkih vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko tudi Ruše, Cirkulane, Markovci, Slovenska Bistrica, Videm, pa tudi Majšperk, kjer so poleg vrste manjših projektov uspeli pridobiti še slabega 1,9 milijona evrov za kulturno poslovni center.

Slovenski Bistrici so med drugim dodelili tri milijone za kanalizacijo, štiri milijone za izgradnjo doma starejših občanov ter enajst milijonov za oskrbo s pitno vodo in urejanje v porečju Dravinje. Visoke vsote so prav tako dosegli v Ormožu, kjer so po pet do šest milijonov evrov vložili v izgradnjo kanalizacije, križišča ceste in železniške proge ter širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij.

V Lenartu so obnovili kulturni dom in zgradili novo poslovno-industrijsko cono. Tudi tu je bilo uspešnih veliko lokalnih podjetij, med drugim je bil podjetju Eko-toplota energetika dodeljen dober milijon evrov za projekt daljinskega ogrevanja na lesno biomaso.

V Benediktu so na primer z 1,5 milijona evri evropskega denarja obnovili lokalno cesto, v Lovrencu na Pohorju in Rušah zgradili vodovod. V Podlehniku so z dvema milijonoma zgradili večnamenski kulturno turistični center, v Poljčanah s pol milijona evrov uredili kolesarske poti. V občini Hoče-Slivnica so poleg izgradnje dveh novih vrtcev uredili kanalizacijo in izvedli posodobitve v več tamkajšnjih podjetjih, kot sta Kovinarstvo Bučar in Meteorit.

Mestna občina Maribor je od leta 2007 do novembra 2015 črpala sredstva EU v skupni višini 24,8 milijona evrov. Poleg že prej omenjenih projektov so ta denar med drugim porabili še za rekonstrukcijo ceste Kamnica-Spodnja Kungota, prenovo Pohorske vzpenjače, izgradnjo dveh novih vrtcev, energetsko obnovo treh vrtcev in petih osnovnih šol ter odpravo arhitektonskih ovir za slepe in slabovidne v mestu.

Vir: STA

Elektro Maribor ponovno opozarja svoje odjemalce, da skušajo neznanci z lažnim predstavljanjem, da so zaposleni pri tej družbi, vstopati v stanovanja. “Priporočamo posebno previdnost, v primeru dvoma v identiteto osebe pa predlagamo, da se zahteva identifikacija osebe,” so danes sporočili.

Elektro Maribor je svoje odjemalce že v decembru opozoril, da skušajo neznanci z lažnim predstavljanjem, da so zaposleni v družbi Elektro Maribor, vstopati v stanovanja in pridobivati podatke o električnem priključku. Kupce naj bi z neresničnimi in zavajajočimi informacijami prepričevali v podpisovanje aneksov, ki pa niso aneksi temveč nove obvezujoče pogodbe.

Odjemalci iz Maribora so sporočili, da jih je pretekli konec tedna obiskala neznana ženska, ki je trdila, da je iz “Elektra” in se je hotela pogovarjati glede števca. Ker oseba ni imela identifikacije, so jo odjemalci takoj odslovili.

V Elektru Maribor tako odjemalce ponovno opozarjajo na nekorektne poslovne prakse in priporočajo previdnost ter zahtevo ustrezne identifikacije oseb.

“Odjemalce prosimo, da nas o obisku posameznikov, ki se bodo predstavljali kot zaposleni v družbi Elektro Maribor, pa tega ne bodo želeli ali mogli dokazati z ustreznimi dokumenti, obvestijo na elektronski naslov info@elektro-maribor.si ali na drug primeren način,” so še navedli v podjetju.

Decembra so podoben primer obravnavali tudi na območju Murske Sobote, kjer se je oseba predstavljala kot predstavnica podjetja Elektro Maribor in ponujala v podpis obvezujoče pogodbe o dobavi električne energije.

Vir: STA

Igor Tičar, rektor Univerze v Mariboru, bo oktobra letos izpolnil pogoje za upokojitev, a sam zatrjuje, da to ne drži, saj da je bil legitimno izvoljen na rednih rektorskih volitvah. Svojo funkcijo enači s funkcijo predsednika republike. Tako meni, da sodi med funkcionarje, za katere pa omenjeno določilo ne velja.

Spomnimo: Po zakonu v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 pogodba o zaposlitvi preneha veljati javnemu uslužbencu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne upokojitve.
Po mnenju pravnikov univerza ni državni organ in ni lokalna skupnost, ampak je javni zavod (kar je razvidno tudi iz AJPESA), zato je rektor javni uslužbenec in zato se mora (po zakonu) letos upokojiti.

Zakaj je rektor Igor Tičar javni uslužbenec in ne funkcionar (ki bi rad ubežal upokojitvi)?
Zakon o javnih uslužbencih določa: “Javni uslužbenec je posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju.” Rektor Igor Tičar je sklenil pogodbo po tem zakonu.
Prav tako zakon navaja: »Funkcionarji v državnih organih in organih lokalnih skupnosti niso javni uslužbenci.« Ker je univerza javni zavod in ne državni organ ali lokalna skupnost, delovna mesta funkcionarjev državnih organov in organov lokalnih skupnosti ne morejo obstajati.

Tudi zakon o sistemu plač v javnem sektorju določa kdo je javni uslužbenec in kdo funkcionar.
Javni sektor po tem zakonu sestavljajo: državni organi in samoupravne lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi… Po izpisu iz AJPESA je jasno razvidno, da je univerza javni zavod.
Funkcionarji so osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru republike Slovenije ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodaje, izvršilne ali sodne oblasti.

Tudi iz kataloga funkcij, delovnih mest in nazivov v javnem sektorju lahko jasno razberemo, da je pod zaporedno številko 167, šifra delovnega mesta B019301 REKTOR UNIVERZE in to je plačna skupina B-Poslovni organi pri uporabnikih proračuna, kar javni zavod tudi je.
Pod plačno skupino A-funkcije v državnih organih in lokalnih skupnostih pa spadajo predsednik republike, funkcionarji zakonodajne oblasti, sodne oblasti, v drugih državnih oblasteh in funkcionarji v lokalnih skupnostih.

Po vseh zakonodajah je torej jasno razvidno, da se rektor Igor Tičar ne more enačiti s funkcijo oz. pravicami predsednika republike in da bi se moral letos upokojiti. V zadnjih dneh smo lahko spremljali prenekatera moralno vprašljiva dejanja na Univerzi v Ljubljani, ali bo to postala praksa tudi na Univerzi v Mariboru?

Ana Drev je po veleslalomu v Lienzu, ko je po prvi vožnji prav tako vodila, na koncu pa v finalu odstopila, danes na veleslalomu v Flachauu postala 22. Slovenka z uvrstitvijo na oder za zmagovalke v svetovnem pokalu. Hkrati je prismučala na 123. stopničke za Slovenijo, prve po Tini Maze v lanski sezoni.

Mazejeva ima sicer na svojem računu v svetovnem pokalu 81 stopničk, od tega 26 zmag ter še 13 uvrstitev na zmagovalni oder na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih, od tega štiri naslove svetovne prvakinje in dva olimpijske prvakinje.

Tridesetletna tekmovalka iz Šmartnega ob Paki je bila na prvi progi najhitrejša, drugouvrščeno Nemko Viktorio Rebensburg je ugnala za štiri stotinke sekunde, tretje mesto je po prvi vožnji držala domačinka Eva-Maria Brem z zaostankom štirih desetink sekunde. Znotraj sekunde zaostanka za Drevovo so bile še štiri tekmovalke.

V finalu pa je Drevova kljub slabšim pogojem, slabši vidljivosti in sneženju, uspešno zoperstavila vsem pastem in na koncu z zaostankom 94 stotink sekunde osvojila drugo mesto, zaostala je le za Rebensburgovo, olimpijsko veleslalomsko prvakinjo leta 2010 v Whistlerju.

Šmarčanka je bil ob prihodu v cilj zelo dobre volje. Na 123. startu v svetovnem pokalu, po več kot štirinajstih letih smučanja na najvišji ravni, svoj debi je imela 27. oktobra 2001 na veleslalomu v Söldnu, doživela svoje krstne stopničke. Prešerne volje je bil tudi Denis Šteharnik, glavni trener slovenskih deklet v tehničnih disciplinah.

“Zelo smo veseli tega rezultata. Mislim, da bo zdaj zanjo veliko lažje. Za sabo ima zelo dolgo pot, dve resni poškodbi. Pokazala je, da se z vztrajnostjo lahko naredi marsikaj. Vseskozi je verjela, vseskozi je imela željo po dokazovanju, po rezultatu. V zadnjem času smuča zelo suvereno, tudi na treningu zelo težke, komplicirane situacije odpelje zelo suvereno, tako da, ko pride na tekmo, je vse lažje, vse bolj enostavno. Zaradi tega ima veliko boljši občutek in zato lažje napade. Mislim, da se zdaj lahko samo še veselimo naslednjih tekem. Tehniko ima dobro, smuča v redu, je zdrava, tako da je vse super. Moram reči, da danes sploh ni smučala fenomenalno tako kot na treningu. Če ji uspe še boljša vožnja, potem se lahko zavihti še višje,” je prepričan trener.

Tokrat v Flachauu ni bilo nič drugače, kot pa pred slabima dvema tednoma v Lienzu, ko je po vodstvo na prvi progi, v finalu ostala praznih rok: “Nič ni bilo drugače. Imamo isti protokol tako na treningu kot na tekmi. Vedno se poskušamo obnašati isto. Vse je bilo normalno. Danes je bil z njo v zadnjih minutah serviser, dvakrat sem ga vprašal, kako je in je rekel, da je vse OK. V Lienzu je bila klasična napaka, tam je šla na zmago. Kolikokrat se je že Tedu Ligetyju ali Bodeju Millerju. Rekla mi je, da noče biti osma, sedma, peta, rekla je, da hoče zmagati.”

“Zdaj naj čakata dva dni počitka in takoj dalje po načrtu. Če bomo uspeli, bi bilo super, da kakšen dan ali dva ujamemo treninga v Mariboru, da preizkusimo progo. Nato pa nekam na polito progo, upam da v Sloveniji. Upam, da nam uspe v Kranjski Gori in da se dobro pripravimo na Maribor,” je sklenil Šteharnik.

Naslednje tekme v tehničnih disciplinah dekleta čakajo v Mariboru, ki bo tekmi za zlato lisico gostil čez dve tedna. Ob koncu prihodnjega tedna pa bosta smuk in superveleslalom v Cortini d’Ampezzo.

Vir: STA

Na Osnovni šoli Tabor 1 v Mariboru je včeraj v organizaciji Evropskega inovacijskega centra Univerzum Minerva potekalo 2. državno tekmovanje v hitrem branju HIbra. Nanj se je uvrstilo 35 tekmovalk in tekmovalcev iz vse Slovenije, ki so se pomerili v branju treh člankov, ki so bili tematsko zelo različni in primerni za vsako posamezno starostno skupino.

“Letošnje tekmovanje je za bralce in gledalce prava poslastica, saj so tekmovalci na šolskih tekmovanjih dosegali neverjetne hitrosti, tudi preko 700 prebranih besed na minuto. S tekmovanjem v hitrem branju se trudimo širiti slovensko bralno kulturo in omogočiti posameznikom in posameznicam, da preko tovrstnih tekmovanj preverjajo usvojene veščine,” je povedala v. d. direktorice Univerzuma Minerva Vanja Jus.

V letošnjem šolskem letu so prvič izvedli šolska tekmovanja iz hitrega branja in razumevanja prebranega, ki so bila odskočna deska za državno prvenstvo. Na teh tekmovanjih se je pomerilo skupno 211 učencev iz šol, ki so vključene v mrežo MemoŠOL, kjer urijo učinkovito učenje. nas državno pa se je uvrstilo 35 tekmovalcev in tekmovalk.

Po končanem formalnem delu so potekala družabna tekmovanja. V slednjem so tekmovali v “črkovanju iz živih črk” ter črk iz parketa, kjer so tekmovalci sestavljali napis iz ploščic parketa. Tekmovali pa so tudi v črkovanju posameznih besed.