Potem ko je včeraj Delavska svetovalnica pozvala Pošto Slovenije naj zaposli 5 čistilk, ki so v ponedeljek stavkale, na Pošti pravijo, da jih trenutno ne morejo zaposliti. Spomnimo, da so delavke stavkale zaradi neplačanih prispevkov s strani delodajalca, čistilnega servisa Manicom d.o.o..

Kot so nam pojasnili na Pošti Slovenije, so že v letu 1999 pričeli s sklepanjem pogodb z izvajalci čiščenja poslovnih prostorov in takrat izvedli tudi prvi javni razpis. V razpisne pogoje so bile vključene tudi zahteve po zaposlitvi takratnih čistilk Pošte Slovenije. Skupaj s pogodbo o izvedbi čiščenja je bil podpisan tudi sporazum o prevzemu delavcev (čistilk). Pošta se je nato odločila, da bo v prihodnje izvajanje storitev čiščenja svojih poslovnih prostorov izvajala le še s pomočjo zunanjih, za to usposobljenih, čistilnih servisov in ne več v lastni režiji. „Trenutno imamo veljavno sklenjenih 24 okvirnih sporazumov s šestimi različnimi izvajalci. Po naših informacijah storitve čiščenja zunanji izvajalci trenutno izvajajo z več kot 240 zaposlenimi čistilkami,“ pojasnjujejo na Pošti.

„Z Manicomom dobro sodelujemo“

„V 17 letih izvajanja okvirnih sporazumov na področju čiščenja poslovnih prostorov Pošte Slovenije nismo beležili večjih težav ali drugih nepravilnosti,“ pravijo na Pošti.

Pravijo, da s podjetjem Manicom niso imeli sporov v tekočem pogodbenem obdobju glede izpolnjevanja pogodbenih obveznosti „Direktor Manicoma nam je v maju 2016 zagotavljal, da ima družba poravnane vse obveznosti do svojih zaposlenih ter da bodo tudi v prihodnje svoje obveznosti izpolnjevali v skladu s pogodbo. Po naših informacijah je obravnava problematika neplačevanja davkov in prispevkov v družbi Manicom že bila naznanjena in obravnavana s strani Inšpektorata za delo,“ pišejo na Pošti.

Slika je simbolična

Kljub vsemu pa je podjetje Manicom zavedeno na spletni strani Ministrstva za finance kot davčni neplačnik, tudi zgodba 5 čistilk priča o tem, da le ni vse tako kot bi naj bilo.

Situacijo obžalujejo

Kot so nam pred dnevi že pojasnili na Pošti, tudi tokrat podajajo enak odgovor, nastalo situacijo zaposlenih čistilk v družbi Manicom obžalujejo. „Takojšnja zaposlitev 5 čistilk pogodbenega izvajalca Manicom na lokaciji Poštnega logističnega centra Maribor za Pošto Slovenije trenutno ni izvedljiva. Sistem čiščenja poslovnih prostorov Pošte je namreč zaradi svoje velikosti in razdrobljenosti prostorov po celotni Sloveniji, kompleksen in terja celovito obravnavo in rešitev,“ pravijo.

Ob tem pa da morajo upoštevati tudi veljavno sklenjeno pogodbo z družbo Manicom in ostalimi izvajalci storitev čiščenja ter trenutno nadaljnjo usodo še zmeraj pri njih zaposlenih čistilk.

 

Vir: STA

Zimske radosti kljub zelo nizkim temperaturam privabljajo. V Razvanju so si na zaledenelem jezeru oblikovali “drsalna polja.” A pozor. Ta znajo biti lahko tudi nevarna. 

Bralka nam je v uredništvo posredovala fotografije, ki prikazujejo kako so si v Razvanju na zaledenelem jezeru očitno oblikovali “drsalna polja”. Prav v času nastanka fotografije ni bilo na jezeru nobenega, ki bi drsal, a to več kot očitno potrjujejo sledi v snegu in na ledu.

Toda previdno. Čeprav gre za eno od zimskih radosti, ki jih ponuja mati narava zaradi zelo nizkih temperatur, previdno, saj so lahko tovrstna “divja” drsališča precej nevarna.

Ideja o študijskem programu stomatologije na Medicinski fakulteti v Mariboru je zaživela. Zdravstveni dom Maribor in mariborska Medicinska fakulteta sta pripravili nov študijski program stomatologije, s katerim bi lahko začeli že prihodnje leto.

Sicer je prvostopenjski študij dentalne medicine v Mariboru že obstajal (v 60. letih prejšnjega stoletja), ga je Maribor nato izgubil in danes poteka samo v Ljubljani. V Zdravstvenem domu Dr. Adolfa Drolca Maribor so ocenili, da je prišel čas, zato tudi peljejo aktivnosti v to smer, da bi s študijem v Mariboru pričeli leta 2018.

FOTO: ZD. Dr. Adolfa Drolca Maribor

Za študij dentalne medicine v Mariboru so medtem v dar že dobili fantome, ki jih je podarila Stomatološka ambulanta Univerze v Oulu-ju na Finskem. Maribor je v preteklih letih sicer imel velike težave ravno z zagotavljanjem zadostnega števila zobozdravnikov, predvsem specialistov kirurgov.

Potem ko so mariborski policisti iz Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor v soboto 7. januarja 2017 pred eno od trgovin v Mariboru pri vsiljivem beračenju za denar zalotili dva odrasla moška iz Romunije, se zgodba očitno še ni zaključila. Tudi danes so bili policisti obveščeni, da dva moška v križišču Ptujske ceste s Tržaško cesto oziroma Cesto proletarskih brigad v Mariboru vsiljivo beračita za denar. 

Policisti so kmalu zatem pri tem početju ponovno zalotili 34-letnega državljana Romunije, ki je imel pri sebi priberačenih 17,63 evrov. Tega moškega so policisti pri vsiljivem beračenju zalotili že v soboto. Takrat so ga policisti privedli na zaslišanje na Okrajno sodišče v Mariboru – oddelek za prekrške.

Fotografija je simbolična

Zraven globe in zasega priberačenih sredstev so v obdolžilnem predlogu ponovno predlagali tudi izrek stranske sankcije izgona iz države, saj je bil Romun predhodno že večkrat obravnavan za enake prekrške. Ob tem je celo dejal, da z beračenjem ne bo prenehal.

Sodnica mu je s sodbo izrekla globo in odvzem protipravno pridobljene (priberačene) premoženjske koristi, ni pa mu izrekla stranske sankcije izgona iz države.

Vir: STA

Ena izmed čistilk, ki je zaposlena v čistilnem servisu Manicom d.o.o., podjetju (ta skrbi za čistočo logističnega centra Pošte Slovenije v Mariboru), nam je zaupala, da so se s sodelavkami zaradi neplačevanja prispevkov s strani delodajalca odločile za stavko. To so tako hitro kot so jo začele tudi končale.

Do stavke je privedlo neplačevanje prispevkov podjetja Manicom d.o.o. Prispevkov jim niso plačali že dve leti. „Vsako leto smo od delodajalca dobile dokument, da so prispevki poravnani. Tega lani nismo prejele, zato smo na davčno oddale vlogo za pridobitev teh podatkov. Naše domneve smo potrdile, prispevkov nismo imele plačanih,“ nam je situacijo pojasnila ena izmed čistilk. Februarja lansko leto je sicer tudi sama ugotovila, da je podjetje v prisilni poravnavi.

Čistilke so se nato po pojasnila obrnile na nadrejenega in od njega zahtevale pojasnila. „Prvič je prišel nekje junija in pojasnil, da so prispevki plačani, pa tudi, da bomo prejele dokazilo, da je plačano. Tega nismo nikoli prejele,“ pravi razočarana čistilka. Iz meseca v mesec naj bi jim nadrejeni govoril, da so prispevki poravnani. V tem času so čistilke pisale na Inšpektorat za delo v Ljubljano in Maribor. Iz mariborskega inšpektorata so jim medtem odgovorili, da bodo zadevo raziskali.

Stavka neizbežna

Ker potrdil in odgovorov niso prejele, prav tako pa niso imele plačanih prispevkov, so čistilke začele razmišljati o stavki. Tako so 15. decembra 2016 na Pošto Slovenije in podjetje Manicom d.o.o. Naslovile pismo v katerem so sporočile, da bodo 9.1.2017 pričele s kolektivno stavko dokler prispevki ne bodo poravnani.

Slika je simbolična

Čistilke so resda stavkale, vendar so stavko po nekaj urah prekinile. Njihov nadrejeni, po besedah čistilk gre za Dejana Grofelnika, je včeraj na dan stavke pripeljal nove čistilke. „Ni bilo nobenega komentarja, rekel nam je le, da bomo jim pokazale postopek dela. Ker smo odklonile nam je dejal, da bo to vsekakor imelo posledice za nas,“ nam je pojasnila čistilka.

Pojasnila smo iskali pri gospodu Grofelniku, vendar nas je naslovil na upravo podjetja. Njihov odgovor je bil kratek: „Obveščamo vas, da so delavke na lastno željo prekinile “stavko” in bodo z delom nadaljevale jutri 10.1.2017.„ Po besedah čistilk pa naj bi včeraj podpisale izjavo, da bodo danes delale, saj bi v nasprotnem prekinili njihove dovolilnice za vstop.

Na Pošti situacijo obžalujejo

Vprašanja smo poslali tudi na Pošto Slovenije, kjer so pojasnili, da je za sklenitev pogodb o izvedbi storitev čiščenja bil izveden postopek javnega naročanja. „Z družbo Manicom smo v preteklosti že sestankovali ter na podlagi obvestila zaposlenih družbe Manicom, slednjega pozvali k ukrepanju. Sestanek glede finančnega stanja v podjetju in nadaljnje možnosti poslovanja bo izveden v kratkem. Na našo pobudo smo ga sicer želeli sklicati že v začetku decembra. Od okvirnega sporazuma pa sicer lahko Pošta Slovenije odstopi le, kadar so za to podani pogoji, določeni v okvirnem sporazumu,“ so odgovorili iz Pošte.

Kot so še zapisali situacijo obžalujejo, so pa medtem že prejeli zagotovilo predstavnika družbe Manicom, da so se z delavkami dogovorili.

Manicom med davčnimi dolžniki

Po pojasnila smo se obrnili tudi na Ministrstvo za finance. Podjetje je namreč na seznamu davčnih dolžnikov.

Seznam davčnih neplačnikov

„Več informacij zaradi davčne tajnosti, žal ne moremo posredovati. V Skladu z zakonom o davčnem postopku kot davčna tajnost veljajo vsa dejstva, okoliščine, podatki, odločitve in drugo, kar zadeva posameznega zavezanca za davek,“ so sporočili iz ministrstva.

Sicer pa pravijo, da če zaposleni na podlagi razkritja po 21. členu Zakona o davčnem postopku ugotovi, da delodajalec sicer obračunava prispevke, vendar pa jih ni plačal, sporočajo, da FURS takoj ob zaznavi neplačila davkov in prispevkov prične z izvajanjem različnih ukrepov s katerimi doseže poplačilo davkov in prispevkov (poziv k plačilu, postopki davčne izvršbe,..).

Francozinja Tessa Worley je zmagala na veleslalomu za svetovni pokal alpskih smučark v Mariboru. Drugo mesto je osvojila Italijanka Sofia Goggia (+0,16), tretje je pripadlo Švicarki Lari Gut (+0,25). Vse tri slovenske finalistke so osvojile točke, za najboljši slovenski izid je poskrbela Ana Drev z osmim mestom.

Tessa Worley
Foto: STA

Vir: STA

 

Vir: STA

Dijaki Srednje trgovske šole Maribor so včeraj, kljub temu, da je bilo petkovo popoldne, ko si že vsi nestrpno želijo vikenda, napolnili dvorano Srednje trgovske šole Maribor. Z aplavzom in kupom direktnih vprašanj so pričakali predsednika republike Boruta Pahorja.

“V živo je čisto drugačen, zelo pozitiven, zanimiv“, “to je bila res posebna izkušnja, vsak tega ne more doživeti, da sreča predsednika“, “zelo dobro nam je povedal, da ni prav, da mladi odhajajo v tujino samo zato, ker se ne morejo preživljati doma“, “najbolj si bom zapomnila njegov nasvet o službi, ko je rekel, da naj nam ne bo merilo samo plača, ampak naj izberemo to, kar bomo radi in z veseljem počeli“. S takšnimi in podobnimi besedami so dijaki opisovali svoje vtise s srečanja.

Uvodoma sta (bolj ali manj formalo) predsednika Pahorja nagovorila predsednica in podpredsednik dijaške skupnosi šole. Zbrane je pozdravila tudi ravnateljica Tanja Lakoše, ki je Pahorja navdušila z “izjemno lepim govorom, ne bi si mogel zamisliti lepšega“, je dejal. Nato pa je vodil odkrito debato o prihodnosti mladih. O iskanju službe, potovanjih v tujino, pomembnih vrednotah… Dijake je spraševal po mnenju in navdušili so ga z iskrenostjo ter pogumom. Nato pa se je situacija obrnila: zbrani v dvorani so imeli priložnost spraševati in dobiti direktne odgovore predsednika. Zanimalo jih je kaj mu pomeni uspeh, kako se on spominja srednje šole, kaj bi danes naredil drugače, katera je njegova najljubša filmska igralka… vprašanje “predsednik ste, kaj pa je vaš cilj?” pa je zadelo najbolj globoko. Po trenutku tišine, je Pahor odkrito odgovoril: “Ostati predsednik“.

V Mariboru je vse pripravljeno za 53. izvedbo tekmovanja za Zlato lisico. Danes bo najprej na sporedu veleslalom za svetovni pokal alpskih smučark. Na startu bo tudi šest Slovenk. Ana Drev bo nosila startno številko 15, Ilka Štuhec 31, Tina Maze 34, Katarina Lavtar 35, Tina Robnik 38, slovenske nastope bo sklenila Meta Hrovat s številko 57.

Foto: Aljaž Sedovšek

Današnja tekma bo še zlasti posebna, ne le zaradi tega, ker gre za 53. izvedbo tega tekmovanja in ker organizatorji pričakujejo množično navijaško podporo, temveč zaradi poslovilnega nastopa najuspešnejše slovenske športnice vseh časov, ki bo na pohorski strmini uradno končala osemnajstletno športno pot na najvišji tekmovalni ravni.

Tina Maze je že na začetku sezone na novinarski konferenci v Söldnu napovedala, da se želi od tekmovalnega smučanja posloviti pred domačimi navijači v Mariboru. Kljub temu, da gre za poslovilno, po vsej verjetnosti zadnjo tekmo najuspešnejše slovenske alpske smučarke v svetovnem pokalu, pa želi 33-letna Mazejeva tekmovati in se boriti za nastop v finalu, s čimer bo dejansko prekinila skoraj dveletni tekmovalni premor. Mazejeva je zadnjič v svetovnem pokalu tekmovala marca 2015.

Nekaj posebnega je tekma tudi za prizadevne pohorske organizatorje, ki jim je letos vreme naklonilo mrzle temperature, če že ni bilo snežnih padavin, da so lahko pripravili odlično progo. Po letih agonije in težav na Mariborskem Pohorju letošnje tekmovanje pomeni nov zagon za razvoj alpskega smučanja v drugem največjem slovenskem mestu, in sicer pod okriljem novega Alpsko smučarskega kluba Branik.

Šesti veleslalom v sezoni bo odprla tekmovalka iz Liechtensteina Tina Weirather, ki je na javnem žrebanju prvih petnajst startnih številk na polnem Trgu Leona Štuklja izbrala številko ena.

Začetek 1. vožnje bo ob 9.15, finalna pa bo na sporedu ob 12.15. V nedeljo bo na sporedu še slalom.

Najboljše tri v kombinaciji pohorskega pokala, torej veleslaloma in slaloma, bodo prejele tradicionalne zlate broške iz rumenega, belega in rdečega zlata, ki predstavljajo znak Zlate lisice. Gre za tradicionalne nagrade najboljšim v pohorski kombinaciji od leta 1995, pred tem so na Zlati lisici najboljše v kombinaciji obeh tekem dobile za nagrado lisičje kožuhe – zlate, srebrne in bronaste lisice. Tekmovalka, ki je osvojila Zlato lisico dvakrat zapovrstjo ali trikrat v presledkih pa prejme diamantno lisico.

Prve tri tekmovalke v vsaki disciplini bodo prejele pokale, prvih deset pa tudi denarne nagrade. Nagradni sklad za posamezno tekmo znaša 110.560 evrov. Prvo mesto bo prineslo 41.711 evrov, 2. mesto 18.091 evrov, 3. mesto 9046 evrov, 4. mesto 6533 evrov, 5. mesto 4523 evrov, 6. mesto 3518 evrov, 7. mesto 2714 evrov, 8. mesto 2212 evrov, 9. mesto 1809 evrov in 10. mesto 1658 evrov.

Vir: STA

Višje sodišče v Mariboru je po današnjem poročanju nekaterih medijev za nekdanjega župana Franca Kanglerja potrdilo kazen sedem mesecev zapora pogojno s preizkusno dobo dveh let. Ta mu je bila izrečena zaradi posredovanja pri zaposlitvi podžupanje Astrid Bah. Za soobtoženo Tanjo Vindiš Furman naj bi primer zastaral.

Kot piše Večer, je višje sodišče sodbo za Kanglerja potrdilo prejšnji mesec. Pogojna kazen sedem mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, izrečena 26. januarja lani, naj bi tako postala pravnomočna. Na enako kazen je bila obsojena tudi direktorica Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada (JMSS) Maribor Tanja Vindiš Furman, a naj bi primer za njo vmes že zastaral.

Na višjem sodišču so danes povedali, da je bila odločitev v omenjeni zadevi že sprejeta, sodno odločbo pa so posredovali sodišču prve stopnje. “Kakšna je bila odločitev, vam ne morem sporočiti, ker ne razpolagam s podatki, ali je bila že vročena strankam,” so pojasnili v uradu predsednika sodišča.

So pa informacijo Večera potrdili na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru. “Lahko potrdimo, da je Višje sodišče v Mariboru izdalo sodbo, v kateri je obtožbo zoper Tanjo Vindiš Furman zavrnilo zaradi zastaranja zadeve, zoper obdolženega Franca Kanglerja pa se je pritožba zagovornikov kot neutemeljena zavrnila in potrdila sodba sodišča prve stopnje. Sodba je pravnomočna,” je pojasnil vodja tožilstva Drago Šketa, vsebinsko pa zadeve ni mogel komentirati.

Tožilstvo je Kanglerju očitalo, da je leta 2009 in 2010 kot župan posredoval pri Vindiš Furmanovi, da stanovanjski sklad zaposli Bahovo in ji plača šolnino za študij.

“To je politična gonja mariborskega višjega sodišča proti meni,”
je v odzivu za Večer danes povedal Kangler. “To je maščevanje, ker višjega sodnika Aleksandra Karakaša niso potrdili za vrhovnega sodnika. Mariborsko sodišče, policija in tožilstvo so zlorabljeni za obračun z mano. Veseli me, da bom lahko čim prej vložil zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, ki bo razveljavilo to sodbo. Kot se je to zgodilo v primeru Vedeževalka,” je še dejal nekdanji mariborski župan.

V omenjeni zadevi Vedeževalka je bil Kangler maja 2013 obsojen na sedem mesecev zapora zaradi domnevne vpletenosti v sporno dodelitev občinskega stanovanja Karin Ježovita, a je vrhovno sodišče nato sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. V ponovljenem sojenju je tožilstvo umaknilo obtožnico zoper njega, ker preostali dokazi po izločitvi prisluhov niso zadostovali za utemeljenost suma, da je storil očitano kaznivo dejanje.

Kazen zaradi zaposlitve podžupanje je torej v kopici obtožb na račun Kanglerja edina, ki je dosegla pravnomočnost.

Nekatere zadeve so še odprte. Kangler se je nazadnje zglasil na sodišču konec novembra lani v Murski Soboti, ko je bil predobravnavni narok v zadevi Kolektor, kjer je nekdanji župan obtožen, da je uredil, da je mariborska občina ob prestavitvi kolektorja ob gradnji tržnice neupravičeno plačala družbi Konstruktor 637.000 evrov.

Vrsta obtožb pa je padla. Sodba na Okrajnem sodišču v Mariboru zaradi zaposlitve podžupanje mu je bila recimo izrečena le dan potem, ko je tožilstvo umaknilo obtožnico zoper njega zaradi domnevne vpletenosti v sporne posle pri postavljanju mariborskih radarjev. Zaradi slednjih in uličnih protestov, ki so sledili njihovi postavitvi, je bil konec leta 2012 prisiljen odstopiti z županskega položaja, kasneje je izgubil tudi položaj državnega svetnika.

Vir: STA

Potem ko smo objavili zgrožena svarila Limbušana D.K., so nam svoja stališča sporočili tudi iz Krajevne skupnosti (KS) Limbuš. Strinjajo se z opozorili, saj so jih tudi sami že večkrat naslovili na pristojne, “a kaj ko je že uro po odhodu policistov spet vse po starem“, je med drugim zapisal predsednik KS Limbuš Andrej Šauperl.

Za prometno ureditev na Robičevi ulici v Limbušu je pristojen Urad za komunalo, promet in prostor Mestne občine Maribor oz. Sektor za komunalo in promet, saj gre za občinsko cesto. “Z omenjenim uradom – sektorjem, smo o problematiki Šolske ulice in Robičeve ulice že velikokrat govorili in pošiljali naše pripombe oziroma predloge” uvodoma razlaga Šauperl in poudarja, da je aktulana prometna ureditev v tem delu Limbuša problematična z več vidikov: “Dejstvo je, da je dostop do vrtca ter šolski vhod za najmlajše (prvošolčke) prometno zelo nesrečno urejen prav iz Šolske ulice, saj se ta nahaja tako rekoč na precej nepreglednem ovinku, na katerem je Urad za promet pred leti uredil celo dvignjen prehod za pešce (ta bi naj služil osnovnošolcem za prečkanje ceste). Dejstvo je, da smo vsakodnevno priča gneči pred tem vhodom, ustavljanju in parkiranju na cestišču ter prehodu, saj vsakdo hoče z avtomobilom skoraj v otroško igralnico… Ker Šolska ulica nima naravnega izteka v neko drugo prometnico, marsikdo, namesto, da bi avtomobil obrnil in se odpeljal po isti ulici po kateri se je pripeljal, kot lažjo pot uporabi ulico skozi Robičevo naselje. Dejstvo je, da starši ne uporabljajo parkirišč nekaj metrov vstran. Prav tako je možen dostop do vrtca z druge strani, z urejenega parkirišča med vrtcem in pokopališčem, ki pa ga starši redko uporabljajo. Dejstvo pa je tudi to, da Robičeva cesta skozi Robičevo naselje Marlesovih hiš ni bila nikoli predvidena za motorni promet, saj so bila v ta namen prav ob Šolski ulici zgrajena parkirišča. Z leti so si prebivalci ob hišah naredili nadstreške in garaže in pešpoti so postale »ceste« in tudi parkirišča. Tako je velikokrat Robičeva ulica delno zaparkirana, kar seveda predstavlja še dodatno nevarnost za vse tam stanujoče.”

Šolska pot

Težave poznajo

Velikokrat so “na pomoč” poklicali mestno redarstvo in policijo, saj KS nima ne pristojnosti ne sredstev za urejanje te problematike, a dolgoročno se ni nič spremenilo. “O tem problemu sem se povsem slučajno pogovarjal z eno tam stanujočo krajanko prav te dni pred novoletnimi prazniki. Povedala mi je, da so se stanujoči že pogovarjali o zaprtju ulice z električnimi zapornicami, vendar o tem niso dosegli soglasja (eni so za, drugi proti, predvsem pa nihče ne ve, kdo bo plačal izvedbo in kdo bo kril vzdrževanje)“, je še zapisal Šauperl. Vprašanje pa je tudi ali je omenjeni ukrep izvedljiv, saj gre za javno cesto, zato se bo kot predstavnik KS Limbuš o tej rešitvi posvetoval z Uradom – sektorjem za promet. Med tem pa mi odgovorov iz Mestne občine Maribor v uredništvo še nismo prejeli.

Po poročanju nekaterih medijev naj bi v enem izmed stanovanjskih blokov na Smetanovi ulici v Mariboru stanovali azilanti iz Afrike. Ali informacija drži, smo preverili tako na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) kot na Mestni občini Maribor (MO Maribor).

Na mariborski občini pravijo, da jih je z omenjeno zadevo seznanil občan in da so zaradi tega na Ministrstvo za notranje zadeve že decembra poslali pismo s prošnjo, da odgovorni na ministrstvu posredujejo odgovore na zastavljena vprašanja v zvezi z nastanitvijo prosilcev za mednarodno zaščito.

Slika je simbolična

Predvsem pa jih je zanimala problematika ne obveščanja lokalnih skupnosti o teh enostranskih dogajanjih. „Žal do sedaj odgovora še nismo prejeli,“ pravijo na mariborski občini. To tematiko naj bi obravnavali na naslednji seji varnostnega sosveta MO Maribor.

Kdo je odgovoren za nastanitev?

Ker naj bi šlo za nastanitev azilantov pri lastniku nepremičnine neposredno, nas je zanimalo, kdo je odgovoren za njihovo namestitev. Na mariborski občini pravijo, da z MNZ nimajo podpisane nobene pogodbe za najem objekta v občinski lasti. „MNZ lahko sama, brez vključenosti MO Maribor sklepa pogodbe s posamezniki, ki so lastniki objektov. Kljub temu pa pričakujemo, da nas bo država o morebitni namestitvi prosilcev za mednarodno zaščito v zasebnih objektih obvestila,“ pravijo na MO Maribor.

Pojasnila smo poiskali tudi na ministrstvu, kjer pravijo, da Ustava Republike Slovenije kot najvišji pravni akt države določa, „da ima vsako pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče. To velja tudi za osebe s priznano mednarodno zaščito, saj so v svojih pravicah izenačeni z državljani.“

Pojasnili so, da lahko lastnik nepremičnine z njo prosto razpolaga, kar je tudi njegova z ustavo zagotovljena pravica. „V takih primerih se tudi ne obvešča lokalnih skupnosti, saj je sklenitev najemne pogodbe stvar med lastnikom, ki nepremičnino daje v najem, in posameznikom, ki tako nepremičnino najema in bo za to tudi plačal ustrezno najemnino,“ pravijo na MNZ.

Ob tem so dodali še, da spodbujajo nastanitev oseb s priznano mednarodno zaščito na zasebnih naslovih, saj da jim to omogoča hitrejše vključevanje v slovensko družbo in njihovo sprejetost v lokalnem okolju. Sicer pa obsojajo javno izpostavljanje tovrstnih oseb, saj to lahko oteži njihovo integracijo v našo družbo.

Mariborski hoteli so bili v času božično-novoletnih praznikov večinoma polni, predvsem tisti večji, s katerimi upravljajo Terme Maribor. Enako pa velja tudi za ta konec tedna, ko bo štajerska prestolnica gostila žensko tekmo svetovnega pokala v alpskem smučanju. V času Zlate lisice ima največji ponudnik kakšno sobo na voljo le še v središču Maribora.

Vodja prodaje v Termah Maribor Anita Ačko pravi, da so bili v času praznikov povsem zasedeni, kar velja tako za mestna hotela Piramida in Orel kot tudi za hotela Habakuk in Arena por ter Bellevue na Pohorju. V tem času so zabeležili okoli 3100 gostov, med njimi največ Rusov, Ukrajincev, Hrvatov in Srbov, pa tudi gostov iz Črne gore, Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav.

Ačkova pravi, da jim dobro kaže tudi v naslednji tednih, predvsem po zaslugi zimskih počitnic na Hrvaškem in v Srbiji. Ta konec tedna pa so njihove zmogljivosti dodatno napolnili tudi obiskovalci in udeleženci Zlate lisice.

“Zlata lisica je za nas zelo pomembna, tako z vidika promocije destinacije Maribora in Pohorja kot tudi z vidika organizacije športnih dogodkov, kjer ima Maribor izredne potenciale,” je povedala. Ta trenutek je tako nekaj sob za konec tedna prostih le še v obeh mestnih hotelih, v ostalih pa so vse zmogljivosti že zapolnili.

Manji ponudniki s 50 odsotno zasedenostjo

Kot so pojasnili v Zavodu za turizem Maribor Pohorje, so bili manjši ponudniki med prazniki v povprečju zasedeni okoli 50-odstotno, s tem pa je bila zasedenost nočitvenih zmogljivosti primerljiva lanskoletni. Veliko povpraševanja po posteljah je bilo po njihovih podatkih tudi ta konec tedna, ko bo na Pohorju smučarska tekma.

“Zlata lisica s svojo prepoznavnostjo na dan obeh dogodkov v ciljno areno privabi tudi okrog 20.000 enodnevnih obiskovalcev. Glede na letošnjo odlično formo Ilke Štuhec ter napovedano slovo Tine Maze pričakujemo teh obiskovalcev še več,” je povedala Tanja Srečkovič Bolšec iz mariborskega zavoda za turizem.

Kot je dodala, lahko iz teh številk z gotovostjo trdijo, da prireditev zagotovo povečuje prepoznavnost destinacije in se tako širšemu krogu ljudi predstavlja kot športna destinacija. Tekma je ob tem zelo pomembna tudi, ker prinaša ugodne rezultate za mesto, tako v potrošnji kot v splošnem razpoloženju mesta.

VIR: STA

 

Vir: STA

Za sedemletno Lano Beranič je danes veseli dan. Po več kot 11 ur trajajoči operaciji, je družina Beranič dobila potrditev, da je operacija uspela. Zdaj bo lahko obula čevlje, takšne kot njene vrstnice.

Lana in njen oče Marjan, slika nastala v septembru 2016

Sedemletna Lana Beranič je s prvim dnem tega leta odpotovala v ZDA na zapleteno operacijo deformiranih stopal. Z njo sta odpotovala oče Marjan in starejša sestra Tamara.

Operiral jo je dr. Dror Paley, zdravnik iz medicinskega centra St. Mary na Floridi, ki je privolil v zapleteno operacijo Laninih prirojeno deformiranih stopal. Kot smo izvedeli, se je operacija izšla po načrtih, kar za 7–letno Lano pomeni, da se ji je izpolnila največja želja – nosila bo lahko normalne čevlje, tako kot vse njene vrstnice.

Lano čaka še okrog 5 tednov rehabilitacije, po tej operaciji pa Lano čaka še operacija žil. Koliko bo stala ta operacija, bo znano po tem, ko bo deklico pregledal žilni kirurg. Tako oče Marjan kot ostali člani družine pa upajo, da bo na pomoč spet priskočila zdravstvena zavarovalnica.

Le še dober dan nas loči do pričetka 53. Zlate lisice. Kar 8 slovenskih smučark se bo spustilo po pohorski strmini, med njimi Ilka Štuhec, Ana Drev in Tina Maze s poslovilno tekmo.

Vse je pripravljeno, da se tekma začne, tudi smučarke slovenske reprezentance. Vse oči so tokrat uprte v domačinko Ilko Štuhec, ki je v tej sezoni že nanizala vrhunske rezultate. Kako se bo odrezala na slalomu in veleslalomu pa sama pravi, da bomo še videli. Tudi Ana Drev je med tistimi, ki znajo presenetiti. Na Zlati lisici je že zasedla drugo mesto, tudi letos gre v tekme optimistično. Izjave obeh v videu:

Sicer pa bodo slovenske barve na sobotnem veleslalomu branile Ana Drev, Tina Robnik, Katarina Lavtar, Ilka Štuhec, Meta Hrovat in Tina Maze, najuspešnejša alpska smučarka, ki bo po skoraj dveh letih premora znova v tekmovalnem pogonu na svoji zadnji, poslovilni tekmi v svetovnem pokalu. V nedeljo sledi slalomska tekma, na kateri bodo nastopile Ana Bucik, Maruša Ferk, Meta Hrovat, Ilka Štuhec, Saša Brezovnik in Klara Livk.

Dekleta so po besedah vodje slovenske ženske odprave dobro pripravljene, z rezultati pa jih ne želijo obremenjevati. Dobro pripravljenost domačinke Ilke Štuhec je potrdil tudi njen trener Grega Koštomaj: “Ilka dobro smuča, zato že nestrpno pričakujemo vikend, obe domači tekmi. Ob bučni podpori domače množice upam, da bodo punce pokazale lepe vožnje.” Pravil, da Ilka pohorske strmine zelo dobro pozna in da je to zagotovo njena prednost.