Marcos Tavares, kapetan Nogometnega kluba Maribor, je včeraj v centru mesta, odprl svoj lokal.

Lokal je odprl skupaj z ženo in še tremi drugimi prijatelji. Po besedah Tavaresa se jim je ideja porodila že pred časom. »Junija smo namreč skupaj odprli svoj hostel, sedaj pa smo ga nadgradili še z barom, ki bo ponujal pristne španske prigrizke,« je ob odprtju dejal Tavares.

V lokalu bodo pripravljali predvsem špansko hrano. “Po mojih izkušnjah – mislim, da jo imajo Slovenci radi, zato smo se jo odločili ponuditi tudi Mariborčanom,” je dejal Tavares.

Podrobnosti izveste jutri, v Občinskem informatorju, ob 18.30 na BK TV.

Na referendumu o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je do 11. ure glasovalo 159.490 oziroma 9,3 odstotka volivcev. Za primerjavo je leta 2012 na referendumu o družinskem zakoniku do 11. ure glasovalo 1,62 odstotka manj volivcev, na koncu pa je tedaj glasovalo 30,31 odstotka volivcev.

Kot je v današnji izjavi za medije navedel namestnik predsednika Državne volilne komisije Peter Golob, je bila sicer najvišja udeležba na volišču v Ajdovščini s 15,48-odstotno udeležbo, najnižja pa na volišču Domžale II s 5,96 odstotka. Najvišja udeležba po volilnih enotah je bila v Kranju 10,49 odstotka, najnižja pa v Mariboru, kjer je do 11. ure glasovalo 7,44 odstotka volivcev

Od sedme ure je skupno odprtih 3114 volišč ter še 59 volišč omnia. Svoj glas lahko do 19. ure odda 1,7 milijona volilnih upravičencev.

Vir: STA

Mariborska mestna hiša Rotovž, ki velja za simbol mestne oblasti, letos obeležuje 500 let. Leta 1515 zgrajena stavba na Glavnem trgu danes služi kot protokolaren objekt za poroke in županove sprejeme, v pritličju pa je gostinski lokal. Obletnico so obeležili včerj z razstavo, predavanji in koncerti.

Ob 500-letnici stavbe so v organizaciji Zavoda za turizem Maribor Pohorje včeraj v Rotovžu priredili dan odprtih vrat s strokovnim vodenjem po prostorih. Med drugim so bile na ogled razstave starih razglednic in fotografij s podobami Rotovža iz zasebne zbirke zbiratelja Borisa Šinkoviča ter načrti opreme, pohištva in stavbe Rotovža iz začetka 20. stoletja iz zbirke Pokrajinskega arhiva Maribor.

Nekaj zgodovinskih dejstev

Poznogotski Rotovž je ena najpomembnejših posvetnih stavb v mestu. Zgrajena je bila leta 1515, ko se je z razvojem mestne uprave porodila potreba po ureditvi hiše za delo mestnega sodnika in za sestajanje mestnega sveta. Zaradi lege na osrednjem trgu je imela tudi pregled nad tržnim dogajanjem v mestu, so za STA povzeli zgodovinske vire v Muzeju narodne osvoboditve Maribor.

Rotovž, ki so ga italijanski mojstri med letoma 1563 in 1565 renesančno prezidali, je do druge polovice 17. stoletja služil tudi kot deželsko sodišče, v kleteh in pritličju pa so bili nekaj časa celo zapori.

Stavbo z urnim stolpičem s čebulasto streho krasi balkon z reliefom, na katerem je upodobljen mestni grb, obdan z dvema levoma in letnico 1565, ki označuje zaključek velikih gradbenih del na objektu. Stolpič je premaknjen iz osrednje osi, kar je po legendi, zabeleženi v literaturi, namerno zagrešil stavbenik, ker od naročnikov ni prejel zadostnega plačila za delo.

Mestna uprava se je iz Rotovža izselila leta 1967, leta 2010 pa so bili v njem urejeni protokolarni prostori.

V Rotovžu je posebej zanimiva baročna dvorana s stropnimi štukaturami, kjer danes potekajo različne slovesnosti, županovi sprejemi in poroke. Dvorišče predstavlja Rotovški trg, ki skupaj s sosednjo osrednjo enoto Mariborske knjižnice že več desetletij čaka na obnovo.

Zgradba je pisala tudi najnovejšo zgodovino Maribora, saj so pred njo potekali prvi večji protesti proti tedanjemu županu Francu Kanglerju. Konec novembra 2012 so namreč v njej potekale volitve v državni svet, na katerih je kandidiral tudi Kangler, na Glavnem trgu pred stavbo in Rotovškem trgu za njo pa se je zbrala množica ljudi in pozivala k njegovemu odstopu.

Vir: STA

Univerzitetnemu kliničnemu centru (UKC) Maribor, kjer močno primanjkuje anesteziologov, bodo na pomoč priskočili tudi anesteziologi iz UKC Ljubljana. Kot je po sestanku v sredo s strokovno direktorico UKC Ljubljana Marijo Pfeifer povedal direktor UKC Maribor Gregor Pivec, so se okvirno dogovorili za pomoč desetih anesteziologov.

Za anesteziologe iz UKC Ljubljana bodo po besedah Pivca veljali enaki pogoji kot za anesteziologe, ki so se javili za pomoč iz drugih slovenskih bolnišnic.

Poleg deseterice iz Ljubljane je izrazilo pripravljenost, da pridejo pomagat v Maribor, še 11 anesteziologov iz drugih bolnišnic, že od prej pa imajo v UKC Maribor sklenjene podjemne pogodbe s sedmimi anesteziologi iz Celja in Murske Sobote. Dodatno lahko torej računajo na 28 dodatnih zdravnikov.

V Mariboru bodo dodatni zdravniki začeli z delom januarja, lahko pa bodo delali največ osem ur na teden, kar pomeni, da bi vsak lahko dvakrat na mesec prišel za 16 ur dežurat. “Želimo si pomoči predvsem pri dežurni službi, saj se na ta način naši redno zaposleni zdravniki sprostijo za dopoldansko oziroma redno delo preko dneva, s čimer bi uspeli naše programe varno pripeljati do konca,” je pojasnil Pivec po torkovem srečanju s predstavniki Zdravniške zbornice Slovenije in ministrstva za zdravje v Mariboru.

Pomoč iz Ljubljane je ključna, saj gre za visoko usposobljen in izkušen kader. “Obe vodstvi sta na pogovoru izmenjali osnutka pogodbe, v katerih so opredeljene možne oblike medsebojnega sodelovanja z vsemi razporedi, koordinacijo dela visoko specializiranih anesteziologov v popoldanskem času, za najzahtevnejše operativne posege, za katere druge bolnišnice nimajo dovolj strokovnih izkušenj,” so po današnjem sestanku sporočili iz UKC Ljubljana.

“Dogovorili smo se za bilateralno pogodbo med UKC Ljubljana in UKC Maribor z namenom, da omogočimo delo anesteziologov specialistov iz UKC Ljubljana v UKC Mariboru. Trudili se bomo, da bo pred tem program pri nas v celoti opravljen, in da bo delo v UKC Ljubljana še vedno potekalo nemoteno,” je povedala Pfeiferjeva.

“Zelo sem hvaležen za pomoč in z veseljem lahko potrdim, da je bil sestanek danes uspešen, da smo se dogovorili in uskladili, kako bomo prebrodili najhujšo krizo zaradi pomanjkanja anesteziologov pri nas. Dosegli smo konkreten dogovor o medsebojnem sodelovanju in optimalne rešitve v dobro pacientov,” je še povedal Pivec.

S pomočjo anesteziologov iz drugih bolnišnic želijo premostiti kritično stanje na mariborskem oddelku za anesteziologijo, intenzivno medicino in terapijo bolečine, kjer so bili zaradi pomanjkanja anesteziologov prisiljeni omejiti število nenujnih operacij. To prehodno obdobje naj bi trajalo, dokler ne bo UKC Maribor zaposlil novih specialistov, kar pa je težava, saj zdravnikov primanjkuje, tudi zaradi odhodov mladih zdravnikov v tujino, specializacije pa trajajo več let.

Vir: STA

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je skupaj z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivavškom danes tudi uradno opravil primopredajo obnovljene in dograjene infrastruktura mariborskega letališča družbi Aerodrom Maribor, ki upravlja z letališčem. Projekt je bil vreden 17 milijonov evrov, kar 85 odstotkov denarja pa je prišlo iz evropskih virov.

Gradnja novega potniškega terminala in obnova starega je bila sicer zaključena že pred letom in pol, država je objekte zaradi nekaj zapletov z izvajalci uradno prevzela šele junija letos, zdaj pa so objekte uradno v svoje roke prevzeli še predstavniki koncesionarja, s katerim so danes hkrati še za eno leto oz. do podelitve dolgoročne koncesije tudi podaljšali sodelovanje.

Kot je ob tem povedal Gašperšič, so pridobili odlično infrastrukturo, ki daje možnosti za nadaljnji razvoj letalskega prometa, tako potniškega kot tovornega. Ob tem je poudaril, da imajo v Mariboru zelo ambicioznega upravljavca letališča, s katerim so danes tudi podpisali aneks za leto 2016.

“V njem smo se zavezali, da bomo še v prvem polletju naslednjega leta objavili razpis in razmerje preoblikovali v dolgoročno, kar bo omogočilo bolj strateško upravljanje in načrtovanje poslovanja v naslednjih letih,” je dejal minister. Čeprav so na njegovem ministrstvu dolgo časa razlagali, da je za razpis potrebno spremeniti zakon o letalstvu, je Gašperšič danes dejal, da bodo koncesijo lahko podelili po veljavnem zakonu.

Ob današnjem dogodku so govorili tudi o možnostih sodelovanja z Adrio. Čeprav so odločitve v rokah uprave tega podjetja, minister ocenjuje, da obstajajo potenciali za sodelovanje, ki bi prevozniku hkrati omogočili nekaj prihrankov. Ena od idej je, da bi v prvi polovici naslednjega leta, ko bo Nizozemska predsedovala EU, vzpostavili letalsko povezavo med Mariborom in Amsterdamom, saj Slovenija trenutno neposredne povezave z nizozemsko prestolnico sploh nima.

Da je mariborsko letališče dobro in lepo urejeno, zdaj pa so potrebni le še potniki, pa je izpostavil minister Počivavšek, ki meni, da bo posodobljena infrastruktura gospodarstvu in turizmu severovzhodnega dela Slovenije omogočila rast in razvoj. Najpomembnejše za rast letališča pa je po njegovem, da vsi turistični ponudniki tega dela države strnejo svoje vrste in podprejo napore za povečanje obiska in s tem števila potnikov.

Gospodarski minister je ob tem posebej poudaril, da bo tudi država preko STO pomagala s promocijo, saj želijo doseči, da bi v Slovenijo pripotovalo več ljudi zaradi vsebine, ki jo ta ponuja, ne pa samo, da bi Slovenci potovali v tujino. “Načeloma ne mislimo vlagati v letalske prevoznike s plačilom linij, pač pa predvsem v promocijo tam, kamor bodo letala letela iz Slovenije,” je dejal Počivavšek.

Po besedah direktorja Aerodroma Maribor Ladimirja Broliha predaja infrastrukture pomeni uraden zaključek del, zdaj pa ni nobenega zadržka več, da ne bi mogli opravljati svojega poslanstva. Vesel je, da so le dosegli zavezo države o skorajšnje podelitvi dolgoročne koncesije, na katero čakajo že od leta 2011, saj sedanje stanje marsikaterega potencialnega vlagatelja, ki bi bi pripravljen stopiti v njihovo lastniško strukturo, odganja.

V zvezi z načrtovanimi rednimi linijami, ki jih po jesenski ukinitvi povezave z Londonom, trenutno ni, je Brolih potrdil, da bi že konec marca lahko dobili povezavo z Düsseldorfom, intenzivno se pogovarjajo z Adrio, čakajo na odgovor Wizz Aira, obeta se tudi povezava z beograjskim letališčem. Slednja zanima predvsem Air Serbio, tudi za polnitev skoraj odprte neposredne povezave z New Yorkom.

Vir: STA

Mariborski mestni svetniki danes niso opravili seje, saj niso sprejeli dnevnega reda. Opozicija je želela na sejo uvrstiti obravnavo dogajanja v Mariborskih lekarnah, še posebej v zvezi z načrtovano prodajo hčerinske družbe Marifarm in domnevnimi nepravilnostmi v Farmadentu. Župan Andrej Fištravec tega ni dopustil, zato so se po dveh urah razšli.

Župan predlagane točke ni dopustil, saj bi bilo po njegovih besedah treba prej pripraviti ustrezno gradivo, nekatere informacije pa naj bi bile tudi zaupnega značaja. “O prodaji ne moremo povedati ničesar, ker postopek prodaje poteka,” je povedal.

“Gre za prodajo občinskega premoženja, a člani mestnega sveta o tem ne vemo nič,” pa je bil ogorčen Milan Mikl iz Županove liste. Po njegovih besedah jim je župan dolžen vsaj enkrat letno poročati o dogajanju v Mariborskih lekarnah Maribor, zdaj pa se jim zdi razprava o tem nujna tudi zaradi medijskega poročanja o domnevnih nepravilnostih pri nakupu interaktivnih tabel v Farmadentu.

Ko so mestni svetniki naposled le glasovali o dnevnem redu, je bil izid 20 glasov za in 20 glasov proti, kar pomeni, da dnevni red ni sprejet. To je že tretjič v tem sklicu mestnega sveta, da mestni svetniki niso opravili seje zaradi nesprejetja dnevnega reda.

“To je manipulativno in neodgovorno delovanje dela mestnega sveta. Enostavno z Mariborom se na ta način ne da, ne sme in ne bo poigravalo,” je predčasen odhod domov komentiral Fištravec, ki ima po odhodu štirih mestnih svetnikov iz njegove Liste župana Andreja Fištravca velike težave pri doseganju zadostne podpore za svoje predloge.

Že prej so mestni svetniki z večino glasov umaknili s predlaganega dnevnega reda seje obravnavo odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki je med drugim podlaga za uvedbo zaračunavanja omrežnine za kanalizacijo.

Župan Fištravec in direktor mestne uprave Darko Fras sta vztrajala, da je obravnava in posledično sprejetje omenjenega odloka nujno, da se opravljanje te javne službe uskladi z zakonodajo in predpisi. “Take odloke je sprejela že vsa Slovenija in skrajni čas je, da to stori tudi Maribor,” je dejal župan. Spomnil je, da je odlok pogoj za začetek uresničevanja akcijskega načrta za izgradnjo manjkajočega kanalizacijskega omrežja, zaradi katerega občini in njemu osebno grozijo kazni.

Stojan Auer iz Liste za pravičnost in razvoj (LPR) je spomnil, da je od zadnje obravnave tega odloka v mestnem svetu minilo že leto in pol in da bi se lahko svetniške skupine o tem že zdavnaj uskladile, če bi se bila mestna uprava in županstvo pripravljena pogovarjati z njimi. Predlagal je, da se najprej pripravi kodeks delovanja javnih podjetij in se na podlagi tega oblikuje celovita strategija.

Helena Kujundžić Lukaček iz SMC je poudarila, da sprejetje novega odloka sploh ni potrebno, ampak bi bilo treba le spremeniti že obstoječi odlok iz leta 2010. “To je tako pomemben odlok za mesto Maribor in prizadeva meščane in meščanke s podražitvami komunalnih storitev, zato mislim, da je treba k temu celovito pristopiti, da vidimo, kaj točno dobimo za to ceno,” pa je povedal vodja svetniške skupine SD Matej Žmavc.

Takoj po glasovanju o dnevnem redu in posledičnem zaključku seje je opozicija začela zbirati podpise za sklic izredne seje na temo Marifarma in Farmadenta. “Imamo jih dovolj in bomo že danes vložili zahtevek za izredno sejo,” je novinarjem povedal Mikl.

Vir: STA

Družba Oven Elektro Maribor, hčerinsko podjetje mariborskega elektrodistributerja, ki se ukvarja s proizvodnja elektrike in obnovljivimi viri energije, je v letu 2015 kljub dejstvu, da to ni bilo tako radodarno glede hidrologije, proizvodnjo presegla za 15 odstotkov, ob tem pa ocenjujejo, da bo dobiček za 40 odstotkov višji od načrtovanega.

Direktor podjetja Miroslav Prešern na včerajšnji novinarski konferenci o konkretnih številkah še ni želel govoriti, saj so te odvisne od končnih bilanc, je pa letošnje poslovanje ocenil kot odlično. Lani je to podjetje sicer ustvarilo za dobrih 550.000 evrov čistega dobička.

Kot je dejal Prešern, bo leto 2016 eno ključnih za podjetje, med drugim pa načrtujejo generalno obnovo še ene od svojih malih hidroelektrarn, potem ko so eno obnovili že letos. Gre za hidroelektrarni Činžat 1 in 2 na ruškem Pohorju.

“Cilj obnove je predvsem boljša ekološka sprejemljivost in večja učinkovitost,” je pojasnil direktor podjetja, ki dodaja, da je njihova težava v tem, da trenutno ni na razpolago subvencij za vlaganje v proizvodnjo obnovljivih virov in se za zdaj niti ne ve, kako bo s tem v prihodnje.

Čeprav je glede na vremensko odvisnost težko načrtovati proizvodnjo za leto dni naprej, računajo, da bodo tudi v letu 2016 proizvodnjo povečali za dodatnih 20 odstotkov, ker pa bo ena od hidroelektrarn zaradi obnove stala vsaj meseci dni, bodo zadovoljni tudi s ponovitvijo letošnjega dosežka.

Pri hidroelektrarnah so po Prešernovih besedah omejeni na področju težav pri pridobivanju lokacij, saj ima država pri tem preveliko vlogo. V to problematiko se aktivno vključujejo in so sodelovali pri oblikovanju študije, ki so jo predali vladi. Pričakujejo, da bi se pristojnosti odločanja o teh zadevah do enega megavata pri vodnih virih preselile na lokalno raven.

V podjetju se bodo naslednje leto lotili tudi strateškega razmisleka okoli novih storitev glede tega, ali bi se jim splačalo pojaviti v obliki igralca na področju elektromontažnih storitev v gradbenih projektih, s čimer bi lahko postali tudi občutni delodajalec v regiji. Prav v to smer jih spodbuja njihov lastnik, torej družba Elektro Maribor.

Družba Oven se zadnje leto ukvarja še s promocijo obnovljivih virov energije preko mesečne organizacije klubov, s katerimi bodo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Kot ob tem ugotavlja Prešern je zasebnega kapitala za vlaganje v obnovljive vire energij dovolj, sami so v stiku z enim od švicarskih skladov, ki se ukvarja s tovrstnimi posli.

Vir: STA

Medtem ko sta začasna upravljavca Marprom in Nivis na Mariborskem Pohorju prav danes ob pomanjkanju snega odprla za zdaj okrnjeno smučarsko sezono, je stečajni upravitelj Športnega centra Pohorje Drago Dubrovski izpeljal prve dražbe. Glede na izklicne cene je bilo ponujenega za 2,7 milijona evrov premoženja, prodal je za okoli 650.000 evrov.

V sredo in danes je skupaj opravil 14 dražb, od tega je bilo uspešnih pet. Kot je zpovedal Dubrovski, je prvi dan dražb, ki so potekale pri spodnji postaji Pohorske vzpenjače, prodal vseh pet sob ter zimski vrt in skladišče s sanitarijami v kleti hotela Arena, ki jih je po pričakovanju odkupil DUTB, lastnik hotela. Edini dražitelj je za vse odštel okoli 350.000 evrov, s tem pa zaokrožil lastništvo nad hotelom, ki ga bo tako lažje prodajal.

Ob tem je v sredo kupca našlo 40.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče na Ribniškem Pohorju, za katerega je bilo več zanimanja, tako da je podjetje Mara, ki že ima v najemu tudi Ribniško kočo, moralo odšteti skoraj 120.000 evrov, kar je trikratnik izklicne cene.

Danes je stečajnemu upravitelju uspelo po izklicni ceni 154.000 evrov prodati še 23.000 delnic oz. okoli 20-odstotni lastniški delež družbe RTC Žičnice Kranjska Gora, ki so šle v roke v Sloveniji registriranega švedsko-avstrijskega podjetja, Elektro Maribor pa je za slabih 33.000 evrov odkupil transformatorsko postajo. Po besedah Dubrovskega bo večina izkupička šla na račun DUTB kot ločitvenega upnika, denar od prodaje transformatorske postaje pa bo namenjen za poplačilo navadnih upnikov, pravzaprav v celoti jamstvenemu skladu.

Čeprav je bilo pred dražbo precej zanimanja tudi za ostalo premoženje, varščin ni bilo, zato bo stečajni upravitelj z nižjimi cenami tega znova skušal prodajati naslednje leto. Med preostalim premoženjem je največ vreden sistem zasneževanja akumulacijskega jezera Kekec s črpališčem Kekec in podeljeno služnostjo na Arehu, ki je bil ocenjen na dobrih 672.000 evrov.

Ob tem bo znova naprodaj oprema za sistem zasneževanja na akumulacijskem jezeru Glažuta s podeljeno služnostjo, 557 kvadratnih metrov velika garaža za teptalce, devet zemljiških parcel na Kopah, apartma in solastniški delež v manjšem apartmaju ter shramba in skladiščni prostor v apartmajski hiši Bolfenk.

Dubrovski je že pred časom razpisal tudi prodajo z zbiranjem ponudb za več kot 300.000 kvadratnih metrov večinoma gozdnih zemljiških parcel v Kranjski Gori, ki ležijo na smučišču Podkoren. Zemljišča so ocenjena na 244.120 evrov, interesenti pa morajo ponudbe poslati najpozneje do 8. januarja 2016.

Že februarja bo naslednja dražba, na kateri bo prvič na razpolago drugi paket premoženja propadlega podjetja, v katerem je še nekaj zemljišč, pa tudi snežni topovi, teptalni in delovni stroji in druga mehanizacija, ki jih je trenutno v najem vzelo podjetje Nivis.

Vir: STA

Mestna občina Maribor bo odpisala za nekaj več kot 70.000 evrov dolga staršev za oskrbo otrok v vrtcih in prehrano v osnovnih šolah, je danes povedala podžupanja Jelka Černivec. Sklep mora v četrtek potrditi še mestni svet, a v mestni upravi pričakujejo, da s tem ne bo težav.

Podžupanja je poudarila, da odpis v občinskem proračunu ne bo imel nobenih posledic, saj gre za dolgove, ki so stari več kot dve leti in so bili zato vodeni kot neizterljivi. “Županu skupaj z ravnatelji predlagamo, da se dolg, ki je nastal do konca leta 2013, v celoti odpiše,” je povedala na današnjem druženju z novinarji v Mariboru.

Glavnina dolga v višini 56.000 evrov je nastala v vrtcih, ostalo pa v osnovnih šolah.

Gre za možnost za odpis dolga v skladu z vladnim projektom pomoči socialno najšibkejšim. V skladu z zakonom so lahko za enkratni odpis dolga do konca oktobra zaprosili dolžniki, ki so bili kadar koli v obdobju od 1. januarja do 30. junija prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka ali otroškega dodatka iz najnižjih dohodkovnih razredov.

Šole in vrtci na poplačilo teh dolgov po besedah podžupanje že tako ali tako niso računale, s sprejetjem tega zakona pa so dobile zakonsko podlago, da lahko dolgove tudi uradno odpišejo. Kakšne posledice bo imel odpis na nadaljnje plačevanje oskrbe otrok v vrtcih in prehrane v šolah, pa ni znala oceniti.

Vir: STA

Ste že razmišljali kakšne menije boste pripravljani za praznike? Običajno so to dnevi, ko jemo več in težje prebavljivo hrano. Kaj imamo radi, so nam zaupali naključni mimoidoči na mariborskih ulicah, kako se lahko izognemo prebavnim težavam zaradi pregreh, pa smo vprašali strokovnjake.

Podrobnosti si oglejte v videu.

Mariborska mestna uprava bo v četrtek dala mestnemu svetu ponovno v glasovanje odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki je med drugim podlaga za uvedbo zaračunavanja omrežnine za kanalizacijo. S tako zbranim denarjem bodo med drugim zgradili manjkajočo kanalizacijo.

“Mislim, da je zdaj dozorelo spoznanje, da enostavno ni več mogoče odlagati s to odločitvijo,” je na današnjem druženju z novinarji povedal župan Andrej Fištravec. “Z nesprejetjem tega odloka bi se nadaljevala politika cenenega koketiranja z javnostjo, ki je neodgovorna in se ne izide. Ljudje upravičeno pričakujejo urejene komunalne službe. Glede na to, da smo vsi povzročitelji, moramo tudi denarno prispevati k temu,” je dodal.

Mestni svet je sprejetje tega odloka, ki bi moral biti sprejet že lani, dvakrat zavrnil. Z njim se zakonodajo usklajuje z državnimi in evropskimi predpisi, med drugim pa zajema tudi urejanje padavinskih odpadnih voda z namenom varovanja javne kanalizacije in lažjega delovanja centralne čistilne naprave. Tako bo po novem treba plačevati za deževnico, ki se s streh hiš ali javnih površin zliva v kanalizacijsko omrežje.

Odlok prinaša tudi uvedbo z zakonom predpisane omrežnine, s katero se pri vodovodnih in kanalizacijskih sistemih pokriva stroške potrebnih zamenjav infrastrukture. Vzdrževanje kanalizacije je na mariborskem območju v zadnjih letih zaradi pomanjkanja denarja zastalo, poleg tega pa še vedno ostaja neizgrajenega okoli 70 kilometrov komunalnega omrežja, na kar je občino nedavno opozoril tudi pristojni inšpektorat. Za izgradnjo manjkajoče kanalizacije bodo potrebovali najmanj 12 milijonov evrov.

Če bo mestni svet odlok na četrtkovi seji sprejel, bo predvidoma januarja sledila druga obravnava. Omrežnino bi lahko po besedah direktorja mestne uprave Darka Frasa v najboljšem primeru uvedli sredi prihodnjega leta, točne cene pa še niso določili. Računajo, da se bo iz tega naslova nateklo okoli 1,5 milijona evrov letno.

Mestni svet bo na četrtkovi seji sprejemal tudi spremembo odloka o ustanovitvi javnega podjetja Energetika Maribor, ki bo lahko po novem opravljalo tudi dejavnost obdelave in ravnanja z blatom, ki nastane pri čiščenju odpadne vode na centralni čistilni napravi. S spremembo, ki je predvsem formalne narave, bo podjetju omogočena energetska obdelava blata. Ideja je še daleč od uresničitve, saj to v skladu s slovensko zakonodajo še ni mogoče početi, prav tako še ni denarja za potrebno investicijo. “To zdaj delajo v Avstriji in na Madžarskem, kamor se to blato odvaža,” je pojasnil direktor Energetike Maribor Alan Perc.

Vir: STA

6Pack Čukur je združil svojo zgodbo v enem prostoru in otvoril prvi SHOW ROOM.

V njem raztavljajo najboljši sistemi za polaganje tal CODEX, katerih ambasador je 6Pack Čukur. Prav tako je 6Pack povabil k sodelovanju tudi edinstveno znamko Gorenje Keramika s svojo pestro izbiro prvorazredne keramike ter LIV Postojna, ki izdeluje podometne kotličke viskoke kakovosti in edintvenega designa. Želel je ustvariti prostor s prijetno atmosfero, ki združuje dobra slovenska podjetja in obrtnike, ki se radi poslužujejo kvalitete. “V Show room so vabljeni vsi, ki želijo dober nasvet o keramiki, vgradnji podometnih kotličkov ali iščejo dobrega keramičarja,” pravi 6Pack Čukur.

Prav tako pa boste na tem mestu našli prave ljudi za organizacijo in izvedbo dogodkov. Čukurjeva zgodba od muzičarja do keramičarja, kjer se planira, polaga in gradi na enem mestu.

V prihajajočem letu se v Sloveniji spreminjajo razmere pri obdelavi in dokončni oskrbi mešanih komunalnih odpadkov in biološko razgradljivih odpadkov. “Obe storitvi se bosta zaradi strožje zakonodaje podražili,” sporočajo iz Snage Maribor.

“Dokler v Snagi ne bomo zgradili in zagnali lastne naprave za predobdelavo odpadkov, kar se bo zgodilo konec leta 2016, za storitve obdelave in dokončne oskrbe odpadkov iščemo ponudbe na trgu in med ponudniki z javnim razpisom izberemo najugodnejšega. Strošek obdelave in dokončne oskrbe je seveda zajet tudi v znesku, ki ga naše stranke mesečno poravnajo s položnico, saj sta oba procesa pomemben del celotnega kroga ravnanja z odpadki. Višji stroški predaje mešanih komunalnih in bioloških odpadkov posledično pomenijo tudi višje cene, ki jih plačujejo uporabniki storitev ravnanja z odpadki,” so zapisali v izjavi za javnost.

K temu pa dodajajo: “Da pritisk na cene ne bil prevelik, smo za začetek rezerve poiskali pri sebi. Pripravili smo optimizacijo logistike zbiranja komunalnih odpadkov. To pomeni, da smo na podlagi informacij s terena o polnosti posod za mešane komunale odpadke (črna posoda) in rut naših smetarskih vozil naredili možno racionalizacijo. Zaradi ločenega zbiranja odpadkov se namreč zmanjšuje količina mešanih komunalnih odpadkov – v letu 2014 smo povprečno kar 58% vseh zbranih odpadkov že zbrali ločeno po vrstah, le še 42% vseh zbranih odpadkov je mešanih.”

V Snagi pravijo, da njihove stranke z mesečno položnico poravnajo strošek odvoza, obdelave in dokončne oskrbe mešanih komunalnih, bioloških in tudi vseh ostalih vrst odpadkov, ki jih zbirajo ločeno (papir, steklo, embalaža, kosovni odpadki, nevarni odpadki, …), pa tudi predajo odpadkov na vseh naših zbirnih centrih in njihovo nadaljnjo obdelavo. “Ker smo poiskali notranje rezerve v transportni logistiki, ki jo obvladujemo sami, se cene ravnanja z odpadki ne bodo spremenile. Stanje ločenega zbiranja v zunaj mestnih občinah, kjer izvajamo gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki (Kungota, Pesnica, Selnica ob Dravi, Ruše, Miklavž, Lovrenc na Pohorju in Starše), in posledično manj polne posode za mešane komunalne odpadke nam omogoča, da bomo slednje odvažali vsake 4 tedne (doslej je bila frekvenca odvoza tritedenska). Pridobljeni čas smo preusmerili v zbiranje ločeno zbranih vrst odpadkov,” so poudarili.

Stranke so o tem obvestili že s položnico, ki so jo prejele v začetku decembra, prav tako takšen načrt izkazuje tudi letni koledar odvoza odpadkov, ki ga je vsaka stranka prejela z zadnjo položnico. “Ker smo ponekod spremenili tudi dan odvoza (npr. v letu 2015 smo odvoz vršili ob ponedeljkih, v letu 2016 pa koledar izkazuje odvoz ob sredah), stranke obveščamo, da podatki na koledarjih stoodstotno držijo in jih prosimo, da posode nastavljajo na odjemno mesto v skladu z datumi odvozov, ki so prikazani na koledarju odvozov za leto 2016,” dodajajo.

“Prepričani smo, da bomo kakovost storitve ravnanja z odpadki ohranili na ravni, kot jo vseskozi zagotavljamo s strokovnim in vestnim delom, z iskanjem notranjih rezerv pa smo znova dokazali, da je v središču našega razmišljanja in načrtovanja naša stranka, za katero želimo, da ji stroški ravnanja z odpadki ne narastejo, ampak ostanejo na sedanji ravni,” so sporočili iz Snage Maribor.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, kjer močno primanjkuje anesteziologov, so se zaenkrat dogovorili za pomoč 11 specialistov iz drugih slovenskih bolnišnic, računajo pa tudi na okrepitve iz Ljubljane. S to rešitvijo so danes seznanili predstavnike zdravniške zbornice in ministrstva za zdravje, ki so zaenkrat zadovoljni.

Po besedah predsednika Zdravniške zbornice Slovenije Andreja Možine, ki se je danes skupaj z državno sekretarko na ministrstvu za zdravje Sandro Tušar v Mariboru sestal tako z vodstvom kliničnega centra kot z zaposlenimi na oddelku za anesteziologijo, intenzivno medicino in terapijo bolečine, predstavlja predlagana rešitev “izjemno optimalno stanje ta hip”.

“To se za prehodno obdobje zdi praktično edina rešitev, če ne želimo preveč prikrajšati bolnikov s tega, mariborskega konca. Za prehodno obdobje je to dobra rešitev,” je po sestanku ocenila tudi Tušarjeva.

Po besedah direktorja UKC Maribor Gregorja Pivca je zaenkrat izrazilo pripravljenost, da pridejo pomagat v Maribor, 11 anesteziologov iz drugih bolnišnic, že od prej pa imajo sklenjene podjemne pogodbe s sedmimi anesteziologi iz Celja in Murske Sobote. Dodatne okrepitve pričakuje še iz UKC Ljubljana, kjer se bo na to temo pogovarjal v sredo.

V Mariboru bodo ti dodatni zdravniki, ki naj bi začeli z rednim delom januarja, lahko delali največ osem ur na teden, kar pomeni, da bi vsak lahko dvakrat na mesec prišel za 16 ur dežurat. “Želimo si pomoči predvsem pri dežurni službi, saj se na ta način naši redno zaposleni zdravniki sprostijo za dopoldansko oziroma redno delo preko dneva, s čimer bi uspeli naše programe varno pripeljati do konca,” je pojasnil Pivec. Skupno bi po njegovih ocenah potrebovali vsaj 20 tovrstnih novih pogodb.

Do današnjega obiska v UKC Maribor prihaja mesec dni po tistem, ko so mariborski anesteziologi zaradi kadrovske stiske zaprosili zdravniško zbornico za zaščito in nadzor. “Ne glede na to, da je bilo nekaj nesporazumov v tem času in se morda nismo držali vseh zavez, smo danes ugotovili, da so odkljukane skorajda vse točke v smeri tega, da bo mariborska univerzitetna bolnišnica imela v nadaljevanju izpopolnjen in varen program na področju anesteziologije,” je Možina povedal v izjavi za medije po srečanju.

Zadovoljen je tudi predstavnik zdravniškega sindikata Fides v UKC Maribor Boris Rižnar. “Zaenkrat gremo v pozitivno smer. Na osnovi teh pogovorov, dogovorov, sklepov in novih informacij o prihodu anesteziologov iz drugih ustanov računam, da bo prišlo do precejšnjih razbremenitev oziroma vsaj do znosnih obremenitev naših anesteziologov,” je dejal. Opozoril je sicer, da morajo prihajajoči zdravniki anesteziologi imeti ustrezne izkušnje, tudi za zdravljenje najtežjih bolnikov, saj jim ravno tu najbolj primanjkuje kadra.

Prehodno obdobje s pomočjo anesteziologov iz drugih bolnišnic naj bi trajalo, dokler ne bo UKC Maribor pridobil novih specialistov, ali iz vrst sedanjih specializantov na tem področju, morda pa tudi iz tujine. Po besedah Pivca so objavili razpis za dve prosti delovni mesti anesteziologa, dogovarjajo se za zaposlitev enega od celjskih anesteziologov, imajo pa tudi dovoljenje ministrstva za zaposlitev štirih zdravnikov iz tujine, če bo treba. “Glede na sistemizacijo delovnih mest v UKC Maribor potrebujemo za to delo 30 specialistov, trenutno jih imamo 18,” je povedal.

Zaradi pomanjkanja anesteziologov so v zadnjem času omejili število nenujnih operacij, medtem ko so vse bolnike z nujnimi stanji po navedbah vodstva kliničnega centra ustrezno in pravočasno oskrbeli. Tudi v prihodnje se bo po besedah Pivca še dogajalo, da bo kakšna operacija preložena, a bodo delovne procese poskušali organizirati čim bolj optimalno.

Vir: STA

Župani in predstavniki gospodarskega in nevladnega sektorja podravskih občin so na skupni seji sveta in razvojnega sveta podravske regije v Mariboru danes obravnavali dogovor za razvoj regij, o katerem bodo zaradi nesklepčnosti glasovali dopisno. Ker so nezadovoljni z odnosom vlade do regije, so se na premierja Mira Cerarja obrnili z javnim pismom.

Predstavniki 41 lokalnih skupnosti iz Podravja so ob obravnavi dokumenta, s katerim naj bi potrdili seznam najpomembnejših projektov, ocenjenih na okoli 250 milijonov evrov, spet izpostavili problematiko zagotavljanja sredstev za skladnejši razvoj regij ter neusklajenost posameznih resornih ministrstev med seboj in z regijami pri zagotavljanju evropskega sofinanciranja projektov.

Kot je poudaril mariborski župan Andrej Fištravec, Slovenija pravzaprav sploh nima več regionalnega razvoja, saj ni dialoga, ne slišijo se njihovi razvojno pomembni predlogi, ob tem pa je ves denar, ki je za to namenjen, centraliziran.

“Nimamo vpliva na delitev denarja, smo le marionete v nečem, kar se imenuje regionalni razvoj regije in Slovenije. Denar se troši po nepisanih pravilih, vse skupaj pa je neke vrste farsa, v kateri sicer še sodelujemo le zato, ker želimo vsaj nekaj iztržiti za regijo,” je dejal Fištravec, ki meni, da je 90 odstotkov denarja že danes razdeljenih.

Od države župani zato zahtevajo, da omogoči enakopravno in enakovredno sodelovanje regij pri možnostih črpanja evropskih sredstev, večjo odzivnost državnih organov ter jasen pregled možnosti črpanja evropskega denarja.

Tudi zato pričakujejo čim prejšnje srečanje s predsednikom vlade, če pa vlada ni sposobna vzpostaviti konstruktivnega dialoga in upoštevati razvojnih potreb podravske regije ter ji zagotoviti potrebnih finančnih sredstev za uresničitev projektnih predlogov iz regionalnega razvojnega programa za Podravje do leta 2020, jo bodo pozvali k odstopu.

Ormoški župan Alojz Sok je spomnil na to, da so jih že v času sprejemanja partnerskega sporazuma in operativnega programa postavili v časovno stisko in jim dejali, da morajo biti dokumenti nujno sprejeti. “Takrat smo se s tem pogojno strinjali, zdaj pa ko vidimo predlagane rešitve, opažamo, da dejansko ni nobenih sredstev, ne za občine, ne za regije,” je dejal Sok, ki je tudi predlagal zaostritev dialoga z vlado.

Kritičen do vlade je bil tudi predsednik sveta regije, bistriški župan Ivan Žagar, ki prav tako meni, da ima država očitno evropski denar namen deliti povsem centralistično. Velika bojazen je namreč po njegovem, da se bo tudi pol milijarde evrov, ki jih je vzhodna kohezijska regija pridobila več od zahodne na račun razvojnega zaostanka, prelilo v zahodno kohezijsko regijo.

“Ker je recimo veliko sredstev namenjenih za raziskave in razvoj, se lahko zgodi, da bi skozi kakšna tolmačenja večino sredstev za ta namen šlo v center, namesto, da bi jih uporabila tudi mariborska univerza skupaj s tamkajšnjo industrijo,” je dejal Žagar in dodal, da tudi občine zaradi dejstva, da ni na voljo denarja za komunalne in cestne investicije, ne bodo mogle zagotavljati podpornega okolja za razvoj gospodarstva.

Ob tem je bil precejšen del sredstev po Žagarjevih besedah pravzaprav porabljen z dodelitvijo projektov že v prejšnjih letih.

Vir: STA

V mariborskem zdravstvenem domu bodo malo pred božičem odprli novo stavbo za oddelek za fizikalno in rehabilitacijsko medicino. Novogradnja na dvorišču sedeža zdravstvenega doma, na katero čakajo več kot 30 let, bo po besedah vodje službe Bojane Bauman Silič nudila mnogo boljše pogoje za delo, saj bo imel vsak fizioterapevt svoj kabinet.

foto:sta

Načrt za nove prostore službe za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, ki je doslej opravljala svoje delo v več prostorsko ločenih, pretesnih in delno tudi dotrajanih prostorih, je star več desetletij. Prvo maketo so izdelali leta 1984, a doslej, predvsem iz finančnih razlogov, niso uspeli uresničiti ideje.

Novi, dvonadstropni objekt po besedah vodje službe Bojane Bauman Silič iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor prinaša svetle, sodobno opremljene in funkcionalno povezane prostore. Zasnovan je tako, da ima vsak fizioterapevt svoj kabinet. “Poudarek je na individualnem delu, kot to zahteva sodobna fizioterapija,” je pojasnila.

Leta 1993 so odprli prvi kabinet za limfno drenažo, naslednji je bil kineziološki kabinet, ostalo kabinetno obravnavo pa bodo lahko realizirali šele v novem objektu, saj za tak način dela prej ni bilo prostora.

Od hidroterapije bodo v novih prostorih obdržali le galvanske kopeli, je pa možno tudi izvajanje lokalnih kopeli za roke in stopala, vključno z individualnimi vajami in terapijo parafina. Ostale kopeli so zaradi previsokih stroškov vzdrževanja morali opustiti.

Kot je Bauman Siličeva povedala, so zelo veseli tudi velike, estetsko opremljene nove telovadnice, saj brez te ni fizioterapije.

Naložba v nove prostore, od katerih je 2000 kvadratnih metrov namenjenih dejavnosti fizioterapije, 1900 kvadratnih metrov pa je garažnih prostorov, je vredna nekaj več kot 2,8 milijona evrov, ki jih bodo pokrili s proračunskimi sredstvi 12 občin ustanoviteljic zdravstvenega doma.

Gradbena dela so se začela oktobra lani, uradno odprtje nove stavbe pa je predvideno 23. decembra. Z rednim delom v novih prostorih bodo začeli 4. januarja, je še pojasnila Bauman Siličeva, ki z novim letom odhaja v pokoj, svoje mesto pa predaja mlajši fiziatrinji Nataši Spasojević.

Del opreme bodo prenesli iz starih prostorov, del pa so je morali nabaviti na novo, tudi s pomočjo donacij oziroma dobrodelnih dražb slik. Tako so na primer mariborska javna podjetja Nigrad, Mariborski vodovod, Energetika Maribor, Snaga in Mariborske lekarne Maribor ta teden Bauman Siličevi predala donacijo v višini 10.000 evrov. “Vsi smo z veseljem prispevali sredstva, saj se zavedamo pomena fiziatrije pri nas. Z veliko napori smo prišli do točke, ko upamo, da bodo čakalne vrste krajše in infrastruktura sodobna,” je ob tej priložnosti povedal direktor lekarn Albin Turk.

To je že tretja večja investicija v zdravstvu v Mariboru v zadnjem mesecu dni, potem ko so v tamkajšnjem kliničnem centru odprli novi urgentni center in novi oddelek za onkologijo.

Vir: STA