Predstavniki šestih mestnih četrti so javno izrazili nujnost sprejetja t.i. Odloka o omrežnini. Želijo, da bi tako ustvarili vir denarja za sanacijska dela na kanalizacijskem sistemu. V tej luči so apelirali na mestne svetnike.

Na podlagi nedavnih primerov (konkretno so denimo izpostavili Cesto zmage in Betnavsko), so predstavniki mestnih četrti razmišljali o vprašanjih kaj je za njih kot občane bolj varno in bolj varčno na področju izvajanja posegov, povezanih z odvajanjem vode.
Janko Leva, predsednik Mestni četrti Tezno, je razmišljanje ponazoril s primerom: “Investicije, ko se iz osebne hiše hočeš priklopit na kanalizacijo, karikirano do sredine ceste, so velike! 1000 evrov plus! Za te vire bi potem občina poskrbela.” V preteklosti pa je bila praksa, dodaja, da je lastnik moral plačati izkop pločnika, nove cevi in priključevanje teh cevi na kanalizacijsko omrežje. Da od ljudi, še posebej socialno šibkejših, preprosto ne more nihče pričakovati, da imajo na voljo dovolj denarja za takšne posege, je opozorila tudi Marina Svečko, podpredsednica Mestne četrti Tabor. V tej luči so mariborske svetnike pozvali k razmisleku: “Zakonsko je osnova, ampak enostavno v naši občini ni uradno potrjeno z odlokom“, kar bi po mnenju Svečkove za občane pomenilo tudi zaščito in varnost, “ko se karkoli okrog vode doma zakomplicira.” Verjamejo, da bi lahko po uvedbi omrežnin, s tem denarjem pokrili stroške marsikaterega izvajanja del.

Predstavniki mestnih četrti so o tej temi razpravljali tudi s podžupanom Zdravkom Luketičem (in predstavniki Urada za komunalo), ki je podprl njihovo iniciativo: “To iniciativo pozdravljam in pričakujem, da bo do te razprave prišlo na prvi naslednji seji mestnega sveta.” Mestni svetniki pa so obravnavo omenjene teme že dvakrat zavrnili.

Odslej ima slovenski košarkarski klub AKK Branik športnega direktorja. Vodenje je prevzel športni direktor vrhunski košarkar in bivši slovenski reprezentant Miljan Goljović.

Goljović je to delo opravljal že pri laškem Zlatorogu. »Akademski košarkarski klub Branik Maribor se krepi na strokovnem področju v skladu s programom dela in cilji, ki so zastavljeni. Želimo ustvariti pogoje za napredek našega kluba in mariborsko košarko spet narediti konkurenčno. Želimo, da AKK je in ostane z tradicijo,« je povedal predsednik kluba, Alojz Križman.

Minuli torek so najboljšim študentom Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Maribor že dvaindvajsetič zapored podelili nagrade Sklada Henkel Maribor. Nagradili so najboljšo diplomantko, magistra in doktorantko.

Na svečanosti, ki so jo gostili na Univerzi v Mariboru, so predstavniki Sklada Henkel Maribor že tradicionalno nagradili avtorje najboljših zaključnih nalog dodiplomskega, magistrskega in doktorskega študija kemije in kemijske tehnologije. Člani komisije so kot najboljše ocenili: diplomsko nalogo Petre Utroša, magistrsko nalogo Božidarja Aničića in doktorsko nalogo Andreje Nemet.
Petra Utroša je v svoji nalogi z naslovom »Kemiluminiscenca kot vir fotokopolimerizacije«, raziskala možnost sprožitve reakcije s svetlobo, ki nastane pri reakciji kemiluminiscence.
Božidar Aničić je prepričal komisijo z magistrskim delom »Izraba nizkotemperaturnih energetskih virov z binarnim termodinamičnim ciklom«. V študijskem letu 2014/15 so Aničića razglasili tudi za najboljšega študenta Univerze v Mariboru, s povprečno oceno 10 (na bolonjskem magistrskem študiju).
Doktorska disertacija z naslovom »Sinteza procesov in procesnih podsistemov za celotno življenjsko dobo«, ki jo je izdelala Andreja Nemet na FKKT UM, sodi v znanstveno področje Kemijsko inženirstvo in je usmerjena v sintezo procesov ob upoštevanju prihodnjih cen energentov, surovin in proizvodov. Gre za njen drugi doktorat.

Člani komisije za izbor najboljših del niso imeli enostavne naloge, kar dokazuje vsebinsko kakovost del ter veliko vloženega truda študentov. To potrjuje tudi izjava dekana FKKT UM, Zdravka Kravanje, ki je na slovesnosti med drugim dejal: »Zavedamo se, da podpora iz industrije pomeni priznanje za študijska prizadevanja tako študentom kot tudi zaposlenim na fakulteti, pomeni pa tudi priznanje znanstveno raziskovalnemu delu. Spremljanje svetovnih trendov in odprtost za nove ideje našim študentom omogoča pridobivanje širokega znanja. S prenosom znanja v prakso pa bodo svoje znanje še nadgradili ter tako uspešno nadaljevali in gradili svojo kariero.«

Direktor Henkla Maribor, Rolf Müller-Grünow, pa je ob podelitvi nagrad med drugim poudaril: »Da lahko sledimo viziji, ne potrebujemo rutine. Potrebujemo inovacije, ki jih vzpodbujajo domišljija, kreativnost in nove ideje. Vemo, da večina kreativnosti, predlogov za izboljšave in napredne, včasih celo futuristične ideje pride s strani neobremenjenih znanstvenikov, pogosto tudi študentov. Zato Henkel Maribor s svojim nagradnim skladom podpira znanstveno raziskovalno delo.” Z nagradami najboljšim študentom tako izkazujejo priznanje vzpodbudo, da bodo svoje znanje in izkušnje prenašali tudi v prakso.

Mariborski mestni svet je na pobudo opozicije danes pozval mestno upravo, naj čim prej najde dolgoročno rešitev za kolesarski park na Mariborskem Pohorju. Naročil ji je, naj najkasneje do konca januarja pripravi potrebno dokumentacijo za odločanje na mestnem svetu, takoj zatem pa objavi javni razpis za dolgoročnega upravitelja parka.

slika je simbolična

Mestni svet je o zadevi razpravljal na pobudo Kluba samostojnih svetnikov, ki so se na začetku tega leta odcepili od Liste župana Andreja Fištravca. Ogorčeni, ker se kljub velikim težavam letos po njihovih ocenah še vedno zavlačuje z iskanjem rešitve za nadaljnji obstoj kolesarskega parka, so sprva zahtevali, da občina sklene javno-zasebno partnerstvo. Za upravljanje parka naj bi se namreč zanimalo več zasebnikov, od tega naj bi eden poleti tudi podal svojo ponudbo, a mu občina nanjo še ni odgovorila.

“Zavedati se moramo, da je Bike park Pohorje glavna gonilna sila letnega turizma na Pohorju. Samo lani ga je obiskalo več kot 14.000 kolesarjev,” je izpostavil samostojni svetnik Andrej Trobentar. “Zaradi nerešene situacije je Marprom, in posledično tudi Mestna občina Maribor, samo letos izgubil okoli 300.000 evrov prihodka s strani prevozov z gondolo,” je dodal.

Župana Fištravca ni bilo na seji, vršilec dolžnosti direktorja mestne uprave Darko Fras pa je pojasnil, da je za javno-zasebno partnerstvo treba najprej opraviti določene postopke, med drugim je treba najprej pripraviti elaborat. Po besedah podžupanje Jelke Černivec bi bilo treba zadevo tudi najprej doreči z županoma sosednjih občin Ruše in Hoče – Slivnica. “Šele po teh postopkih se lahko odločimo, ali je javno-zasebno partnerstvo najboljša odločitev,” je dodal Fras.

Naposled so mestni svetniki na pobudo Andreja Špenge (SMC) privolili v kompromis. Mestni upravi so dali čas do konca januarja, da izdela elaborat in akcijski načrt realizacije. Mestni svet bo o tem odločal februarja in takoj zatem mora biti objavljen javni razpis za upravitelja.

Po besedah Trobentarja je najpomembneje, da se zadeve premaknejo naprej, saj na nujnost dolgoročne rešitve opozarjajo že od jeseni lani, ko je v stečaju pristal Športni center (ŠC) Pohorje. Letos je park začel delovati šele oktobra.

Do stečaja ŠC Pohorje je kolesarski park obratoval nelegalno. Šele ko je smučišča in žičniške naprave prevzela mariborska občina, je postalo jasno, da je treba proge najprej legalizirati, šele nato se jih lahko uradno odda v upravljanje. Letos jim je uspelo legalizirati eno progo.

Vir: STA

Dan fakultete so na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru v luči štiridesetletnice univerze obeležili s kar dvema dogodkoma: na dopoldanski slovesnosti so podelili diplome novim 52-im diplomantkam in diplomantom; med njimi je prvih 28, ki so zaključili študij medicine po enovitem magistrskem študijskem programu. Na tej fakulteti je doslej zaključilo študij 393 diplomantov, doktorjev in doktoric medicine, nekateri diplomanti prve generacije so že zaključili tudi specializacije. Prva podelitev diplom se je odvila 22. 6. 2010, lani je fakulteta praznovala deseto obletnico delovanja.

Na popoldanski slovenosti so povzeli dosežke preteklega leta in podelili nagrade in priznanja. Zlasti so izpostavili odlična raziskovalna dela študentov in prizadevanja njihovih mentorjev za Dekanovo nagrado in Dekanovo priznanje, izpostavili so izjemne učitelje in asistente, najboljše študente in se posebej zahvalili tistim, katerih dela in prizadevanja so že v preteklosti in tudi sedaj pomembno prispevali k dvigu kakovostne ravni druge slovenske medicinske fakultete. Dekan, prof. dr. Ivan Krajnc, je zlasti izpostavil ponovno akreditacijo študijskega programa, ki je prinesla dober uvid v dobro delo in prizadevanja fakultete, saj nepravilnosti komisija Sveta za visoko šolstvo ni ugotovila, predlagala je nekaj izboljšav, ki jih je fakulteta že načrtovala.

»V Mariboru, Sloveniji in lahko rečemo v tem delu Evrope je ustanovitev Medicinske fakultete Univerze v Mariboru leta 2003 in začetek študija medicine leta 2004 pomenila kakovosten preboj v razvoju zdravstva in visokega šolstva. Ne le uspešno uveljavljen mednarodno primerljiv in sodoben študijski program, prizadevni in izvrstni učitelji, imenitni študenti in ne nazadnje tudi novogradnja so zagotovilo, da se v slovenskem zdravstvu mora začeti premikati na bolje. Na naši medicinski fakulteti je doslej študij uspešno zaključilo že 393 diplomantk in diplomantov, ki domala po vsej Sloveniji, in tudi v tujini, dokazujejo, da smo jih opremili z veliko mero znanja, praktičnih izkušenj in veščin, empatije, etičnosti, in še zlasti radovednosti in sposobnosti iskati najboljše za bolnika. Ko do nas pridejo vesti o s pohvalami opravljenjih specialističnih izpitih naših prvih diplomantov, ko so nekateri med njimi praktično pred zagovorom doktoratov, so to najboljša dokazila, da smo v nekih drugih časih, ko smo snovali fakulteto in njen študijski program, razmišljali daleč v prihodnost. O vseh mejnikih smo podrobneje pisali v monografiji, ki smo jo lani izdali ob deseti obletnici delovanja in že tedaj napovedovali in izrazili pričakovanje, da bodo novi prostori in vrhunska oprema pripomogli k oživitvi zlasti bazičnih raziskav ter poglabljanju in vznikanju novih kliničnih. Pri tem moramo, žal, ugotoviti, da akutno pomanjkanje zdravnikov v Sloveniji že vodi v njihovo izgorevanje in želeli bi, da bi še pravočasno spoznali, da ni ogroženo zagotavljanje solidnega zdravstvenega varstva, temveč in predvsem razvoj in znanstveni preboj, kakršnega smo beležili v preteklosti. To pa je nekaj, česar si v samostojni Sloveniji ne bi smeli privoščiti,« je odločno izpostavil dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, Ivan Krajnc.

Narašča interes za vpis na fakulteto, raziskovalci na fakulteti so si že doslej dodobra utrdili ugled v mednarodnih krogih, saj beležijo številne odmevne objave v najpomembnejših tujih strokovnih revijah (npr. Nature, Lancet ipd.). »Slovenskemu zdravstvu smo od leta 2010, ko so študij končali prvi diplomanti, ponudili že 393 zdravnic in zdravnikov; mnogi med njimi so svoj izziv našli izven meja naše ožje domovine. Razmere v slovenskem zdravstvu se dramatično spreminjajo, čedalje bolj so zapletene in morebiti smo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru celo prehitevali čas. A brez vizije ni napredka in s sodelavci ter odličnimi dodiplomskimi in podiplomskimi študenti, ki predstavljajo pomembne gradnike v nadaljnjem razvoju naše fakultete, bomo še naprej stremeli k udejanjanju mednarodno primerljive in odlične univerzitetne izobraževalne in raziskovalne ustanove, s tem da resno razmišljamo tudi o uvedbi novih študijskih programov – klinične farmakologije in v prihodnosti tudi stomatologije,« je dodal dekan fakultete.

Na fakulteti ta čas študira okrog 660 študentov; v študijskem letu 2015/2016 se je vpisalo 97 študentov. Na fakulteti teče dodiplomski enovit magistrski študijski program »Splošna medicina«, ki ima še več individualnega in praktičnega dela ter manj predavanj od predhodnega univerzitetnega, ki se počasi izteka. V enovit magistrski študijski program so se prvi študentje vpisali v študijskem letu 2009/2010. Študentje so ves čas študija vpeti v problemsko naravnano učenje (PBL-moduli); na fakulteti je uveljavljen tutorski sistem, ki je znatno izboljšal prehodnost študentov in pomeni neprecenljivo pomoč študentom. Medicinska fakulteta deluje v novih prostorih (slovesno odprtje je bilo 18. 9. 2013); preselitev v novogradnjo ugodno vpliva tudi na boljšo organizacijo in izvedbo predavanj, vaj in seminarjev, kar je moč zaznati tudi pri pri učenju in pridobivanju kliničnih veščin v simulacijskem centru in v laboratoriju kliničnih veščin.

Na fakulteti izvajajo tudi podiplomski doktorski študij Biomedicinska tehnologija, na katerem intenzivno študira 34 kandidatov, doslej jih je 56 tudi doktoriralo. V bogato založeni in sodobno zasnovani medicinski knjižnici imajo študenti na voljo več kot 7.000 enot knjižničnega gradiva in dostop do vseh elektronskih virov. Razpoložljiva čitalniška mesta omogočajo študentom, da vsak trenutek, ki ga imajo na voljo, posvetijo študiju. Blizu petdeset raziskovalcev je organiziranih v osmih raziskovalnih skupinah in sodelujejo v nacionalnih in mednarodnih projektih. Revija Acta Medico-Biotechnica je v osmih letih izhajanja dosegla indeksiranje mednarodne bibliografske baze – Med-line, razen tega je citirana v dokumentih ARRS, kar fakulteti pripomore pri kandidiranju za projekte, v njej pa je doslej izšlo v petnajstih številkah več kot 120 izvirnih znanstvenih člankov.

Ob dnevu Medicinske fakultete so podelili tudi nagrade in priznanja: Dekanovo nagrado za najboljše raziskovalne projekte so podelili že devetič. Letošnji dobitniki so: zlato Dekanovo nagrado je prejela študentka Monika Sobočan (za raziskovalno nalogo z naslovom Uporaba virtualnih bolnikov pri pouku: kvalitativna raziskava, pod vodstvom mentorice doc. dr. Zalike Klemenc Ketiš), srebrno Dekanovo nagrado sta prejela avtorja Tadej Jalšovec in Denis Sraka (za raziskovalno nalogo z naslovom: Dejavniki bolnišničnega preživetja bolnikov po uspešnem oživljanju na terenu, pod vodstvom mentorice prof. dr. Andreje Sinkovič), bronasta Dekanova nagrada je šla v roke študentkama Timei Hebar in Ines Muršič (za raziskovalno nalogo z naslovom: Srčno popuščanje pri bolnikih z akutnim miokardnim infarktom in dvigom veznice ST (STEMI), hospitaliziranih v OIIM UKC, pod vodstvom mentorice prof. dr. Andreje Sinkovič). Dekanovo priznanje za sodelovanje v raziskovalnem projektu so prejeli: Smiljana Horvat, Nace Žgavec, Aleksander Koroša, Petra Rižnik in Larisa Sabath, Marjanca Matvoz in Špela Planinc, Živa Klarer Rebec in Sanja Sobočan, Klavdija Lipnik, Mirjam Močnik in Sara Nikočić ter Jure Žganec. Dekanove nagrade in priznanja so izenačena s Prešernovimi nagradami in priznanji z ljubljanske medicinske fakultete.

Dekan prof. dr. Ivan Krajnc je izročil tudi pohvale Marcusa Gerbeziusa za najboljše študijske dosežke v preteklem študijskem letu. Prejeli so jih Hojka Sukič, Martina Medved, Vigor Arva, Andrijana Koceva, Dobruška Černela in Jana Boškovič. Priznanje prof. dr. Zore Janžekovič za zgledno delo na področju sodelovanja s študenti in pedagoškega procesa sta dobila doc. dr. Sebastjan Bevc in asist. Gregor Prosen. Priznanje prof. dr. Edvarda Glaserja za prispevek k pomembnemu izboljšanju izobraževalnih pogojev fakultete je prejel prof. dr. Radovan Hojs. Po dveh letih so na fakulteti ponovno podelili plakete trem zaslužnim gostujočim profesorjem Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Letošnji prejemniki so postali rektor graške medicinske univerze, prof. dr. Josef Smolle, kardiokirurg iz Texas Hearth and Vascular Institute v Houstunu, prof. dr. Igor Gregorič, in dolgoletna prodekanja za mednarodno sodelovanje ter nosilka temeljnega predmeta, prof. dr. Breda Pečovnik Balon. Prvič so na fakulteti podelili tudi dekanovo priznanje za posebne dosežke; prejelo jih je 29 visokošolskih učiteljev in visokošolskih učiteljic, ki so v preteklosti vidno zaznamovali nastanek in razvoj fakultete.

Ko je dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru sklenil oba osrednja dogodka, je ponovno izpostavil nadaljnja prizadevanja fakultete za posodabljanje študijskih vsebin, pri čemer ima pomembno vlogo Center za izobraževanje v medicini, izjemno sodelovanje s študenti preko njihovih predstavniških teles, sodelovanje z vsemi učnimi bazami, zlasti z Univerzitetnim kliničnim centrom Maribor in Zdravstvenim domom dr. Adolfa Drolca Maribor, ponovno pa je poudaril nujnost nadaljnje krepitve znanstveno-raziskovalnega in publicističnega dela: »Prostorski pogoji so optimalni, po nekaterih ocenah imamo najlepšo medicinsko fakulteto v tem delu Evrope, razpolagamo z vrhunsko opremo, odmevnost naših najvidnejših avtorjev je izjemna. Najti moramo način, da pritegnemo mlade raziskovalce k poglobljenemu raziskovanju in ponovno spodbudimo tiste, ki so že začeli s takšnim delom, a so ga zaradi preobremenjenosti z rutino opustili ali preložili na ugodnejši čas. Organizirali smo celo dan odprtih vrat naših laboratorijev in pripravili njihovo predstavitev – vselej pa velja odprto vabilo za vse, ki bi želeli raziskovati in nadgraditi svoje znanje,« je k sodelovanju povabil zainteresirane prof. dr. Ivan Krajnc.

Danes, na Prešernov rojstni dan, ko v številnih kulturnih zavodih tradicionalno poteka množičen kulturni dogodek Ta veseli dan kulture, sta direktor Slovenskega narodnega gledališča Maribor Danilo Rošker in direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak v predbalkonski dvorani gledališča svečano podpisala dogovor o sodelovanju med obema institucijama.

Slovensko narodno gledališče Maribor in Mariborska knjižnica predstavljata temeljni instituciji s področja zagotavljanja dostopnosti kulturnih in umetniških vsebin v regiji, kjer delujeta. Dogovor poglablja njuno sodelovanje in začenja prepletati dejavnosti obeh institucij na promocijskem področju ter uporabnikom knjižnice in obiskovalcem gledališča ponuja poglobljene informiranje o delu obeh institucij. Med drugimi ugodnostmi bo Slovensko narodno gledališče Maribor vsem članom Mariborske knjižnice pri nakupu vstopnic za katero koli predstavo na programu Drame SNG Maribor priznalo 10 % popust. Ogled ene predstave s sporeda Drame mesečno pa bo za člane Mariborske knjižnice še posebej ugoden, saj bodo za ceno ene vstopnice prejeli dve.

Tako bo v letu 2016 Mariborska knjižnica v svojih štirih enotah: Knjižnici Pekre, Knjižnici Selnica ob Dravi, Knjižnici Kamnica in v Knjižnici Janka Glazerja Ruše gostila bralno uprizoritev antologije mariborskih pesnikov Ko ciproš zacveti. Dve uprizoritvi bosta v prvi polovici leta in dve v drugi polovici leta. Bralna uprizoritev poezije v izvedbi članov igralskega ansambla mariborske Drame predstavlja pesmi mariborskih pesnikov in pesnic od začetka 20. stoletja do danes, vključene v jubilejno številko revije Dialogi (ob 50-letnici izhajanja) leta 2014 pod naslovom Antologija mariborskih pesnikov, ki jo je uredil in pesmi izbral Robert Titan Felix. V uprizoritev pesniškega večera so uvrščene izbrane pesmi naslednjih avtorjev: Stanko Majcen, Janko Glazer, Rudolf Maister, Branko Rudolf, Kajetan Kovič, France Forstnerič, Slavko Jug, Erika Vouk, Herman Vogel, Andrej Brvar, Danica Križanič Müller, Lidija Gačnik Gombač, Borut Gombač, Petra Kolmančič, David Bedrač, Andrej Hočevar in Denis Škofič. Dramaturg in prirejevalec izbora pesmi je Vili Ravnjak, lektor Janez Bostič, inspicient Uroš Kus.

Direktor Slovenskega narodnega gledališča Maribor Danilo Rošker in direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak bosta danes podpisala dogovor o sodelovanju med obema institucijama. S tem bosta instituciji med drugim poglobili sodelovanje pri promociji njunih vsebin.

foto: sta

SNG Maribor in Mariborska knjižnica predstavljata temeljni instituciji s področja zagotavljanja dostopnosti kulturnih in umetniških vsebin v regiji, kjer delujeta. “Dogovor poglablja njuno sodelovanje in začenja prepletati dejavnosti obeh institucij na promocijskem področju ter uporabnikom knjižnice in obiskovalcem gledališča ponuja poglobljeno informiranje o delu obeh institucij,” so sporočili iz SNG Maribor.

Med drugim bo Mariborska knjižnica prihodnje leto v štirih knjižnicah gostila bralno uprizoritev antologije mariborskih pesnikov Ko ciproš zacveti v izvedbi članov igralskega ansambla mariborske Drame. Ta predstavlja pesmi mariborskih pesnikov in pesnic od začetka 20. stoletja do danes, vključene v jubilejno številko revije Dialogi. Premierno je bila uprizoritev izvedena prejšnji teden v Salonu uporabnih umetnosti.

Antologijo mariborskih pesnikov je uredil in pesmi izbral Robert Titan Felix. V uprizoritev pesniškega večera so uvrščene izbrane pesmi avtorjev, kot so na primer Janko Glazer, Rudolf Maister, Branko Rudolf, Kajetan Kovič, France Forstnerič, Erika Vouk, Lidija Gačnik Gombač in Petra Kolmančič. Dramaturg in prirejevalec izbora pesmi je Vili Ravnjak, lektor Janez Bostič, inspicient Uroš Kus, nastopajo pa igralci Milada Kalezić, Irena Varga, Peter Boštjančič in Bojan Maroševič.

Med drugimi ugodnostmi bo SNG Maribor vsem članom Mariborske knjižnice pri nakupu vstopnic za katero koli predstavo na programu Drame SNG Maribor priznalo 10-odstotni popust. Ogled ene predstave s sporeda Drame mesečno pa bo za člane knjižnice še posebej ugoden, saj bodo za ceno ene vstopnice prejeli dve.

Vir: STA

Novi oddelek za onkologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor bo sprejel prve bolnike v začetku leta 2016, za vzpostavitev celovite oskrbe pa bo potrebno še leto in pol časa, je danes ob odprtju nove stavbe povedal direktor bolnišnice Gregor Pivec. Po novem bodo v Mariboru izvajali tudi obsevanja, ki so bila doslej mogoča le v Ljubljani.

Nova stavba, ki so jo zgradili nedaleč od kirurške stolpnice, obsega s povezovalnim hodnikom okoli 5400 kvadratnih metrov. Po besedah ministrice za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenke Smerkolj gre za izjemno pomemben projekt za celotno Slovenijo, s katerim onkološki bolniki dobivajo boljši in hitrejši dostop do najsodobnejših metod zdravljenja in obravnavo na enem mestu. “Kakovostna, varna in pravočasna obravnava pacienta mora biti naš cilj. Ta novi oddelek predstavlja prav to,” je dodala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Sandra Tušar.

V novi enoti bodo poskušali vzpostaviti celovito oskrbo onkoloških bolnikov iz severovzhodne Slovenije, ki so se doslej v številnih primerih morali voziti na Onkološki inštitut v Ljubljano. Po besedah Pivca je oddelek racionalno organiziran, brez podvajanja nalog, in ima najsodobnejšo medicinsko opremo, vključno z dvema obsevalnikoma.

Omenjeni napravi so kupili s pomočjo prispevka Švice, ki je nudila pomoč tudi pri usposabljanju kadra za novi oddelek. “Projekt, ki bo olajšal trpljenje in približal zdravljenje številnim bolnikom, predstavlja pomemben prispevek k decentralizaciji zdravstva v Sloveniji,” je dejal švicarski veleposlanik v Sloveniji Pierre-Yves Fux.

V končni fazi bo imel oddelek tri enote. Najprej bodo vzpostavili enoti za internistično in radiološko medicino, predvidoma v letu 2017 pa bo po besedah Pivca začela delovati še enota za paliativno medicino. Skupno je na novem oddelku predvidenih 70 novih zaposlitev, od tega je nekaj kadra še treba docela usposobiti.

Na začetku jim bodo pomagali zdravniki iz ljubljanskega Onkološkega inštituta, saj imajo zaradi potrebnega dolgotrajnega izobraževanja zaenkrat izobraženo le eno zdravnico radioterapevtko in dva zdravnika za internistično kemoterapijo. Bolniki z zelo redkimi oblikami raka pa se bodo tudi po polnem zagonu oddelka morali voziti v Ljubljano, saj drugačna rešitev po besedah Pivca ne bi bila racionalna.

Novi oddelek je po besedah Pivca nujno potreben, saj imajo v UKC Maribor vsako leto več bolnikov z rakastimi obolenji. Lani so v bolnišnico sprejeli okoli 4400 oseb s takšno diagnozo. Velik del sistemskega onkološkega zdravljenja so sicer že zdaj izvajali v Mariboru, a razkropljeno po različnih oddelkih, glavna novost pa bo radioterapija.

Celoten projekt novega oddelka za onkologijo UKC Maribor je vreden 35 milijonov evrov, od tega je 5,5 milijona evrov prispevala Švica, ostalo pa Slovenija iz državnega proračuna. “Prepričan sem, da bo vzpostavitev tega centra v Mariboru pripeljala tudi do vzpostavitve podobnega centra na Primorskem, kjer je prav tako potreben,” je še povedal Pivec.

Vir: STA

Člani Rotaract kluba Maribor so na 8. dobrodelnem kulinaričnem večeru z licitacijo zbrali 4.000 evrov za ureditev senzorne sobe v Centru za sluh in govor Maribor. Uporabljali jo bodo predvsem otroci.

Člani humanitarnega društva Rotaract klub Maribor so že osmo leto zapored organizirali dobrodelni kulinarični večer z licitacijo. Letošnji glavni artikel na dražbi je bil brezplačen avtobusni prevoz za 50 oseb na izbrano lokacijo v Sloveniji, ki so ga organizatorjem podarili v javnem podjetju Marprom d.o.o. Ob izklicni ceni 250 EUR, si je nagrado za 800 EUR priboril Aleš Borko, direktor podjetja ALBO logistika d.o.o.

Ne samo, da je z “nakupom” nagrade prispeval v dobrodelni sklad. Odpovedal se je nagradi in bon za brezplačni avtobusni prevoz predal Samu Rumežu, direktorju Centra za sluh in govor. “Naj jih peljejo na izlet“, je z nasmehom dejal Borko, Rumež pa je potrdil, da jim celotna donacija zares veliko pomeni: “4.000 EUR je skoraj polovica denarja, ki ga potrebujemo za ureditev senzorne sobe.”

Pred glavnim artiklom pa so Rotaractovci na licitaciji ponudili tudi prestižno vino Rose iz vinograda kralja Petra Karadjorđevića (posebej za licitacijo Dobrodelne kulinarične večerje so ga donirali člani z rotarijstvom povezane družine Ambrožič iz Maribora). S ponudbo 100 EUR si je Rose na dražbi priboril Marko Žula, direktor javnega podjetja Nigrad d.o.o.

S pomočjo donatorjev, licitacije in srečelova, so člani Rotaract kluba Maribor v okviru 8. Dobrodelne kulinarične večerje skupaj zbrali 4.000 EUR v upanju, da bodo osrečili otroke, ki bodo v bodoči senzorni sobi lahko še bolje razvijali svoja čutila.
Podrobnosti v oddaji Občinski informator! To sredo ob 18.30 na BK TV.

Delavcem Dravskih elektrarn Maribor je prekipelo. V ta namen so danes sklicali zbor zaposlenih in vodstvu Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) sporočili, da nočejo biti talci zgrešene poslovne politike katere cilj je, da DEM postanejo.

“Z ogorčenjem nemočno opazujemo, kako postajamo talci popolnoma zgrešene politike našega lastnika – HSE,” so dejali delavci DEM.

DEM, vodilni proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji ter največji proizvajalec električne energije v regiji. Smo podjetje z največjim investicijskim potencialom v energetiko v regiji. Varna in zanesljiva proizvodnja električne energije, ki je plod lastnega znanja, strokovnosti in pripadnosti ne le, da dosega, temveč celo presega evropske standarde. “Z obnovo verige Dravskih elektrarn smo povečali proizvodne zmogljivosti, ki presegajo vsa vlaganja v OVE Slovenije skupaj. Imamo projekte, ki so zanimivi za nacionalni energetski sistem in hkrati prinašajo sinergijske učinke tudi za okolje, kjer se bodo izvajali. In kot taki potrebujejo čim širšo podporo. Te s strani HSE nismo deležni. Še več. Ugotavljamo, da vsaka politična in organizacijska opcija prepoznava DEM le kot vir financiranja (beri – izčrpavanja) in ne kot nosilca razvoja. Zaposleni v DEM smo z vso odgovornostjo pristopili k reševanju nezavidljive situacije, v kateri je pristala energetika, pogojene z zgodovinsko nizkimi cenami električne energije, ki se potencirajo zaradi napačnih odločitev v preteklosti in nepravilnega pristopa reševanja nakopičenih problemov,” je povedal predsednik sindikata delavcev DEM Vlado Šega.

Kot so povedali na današnjem zboru, so od ustanovitve skupine znižali število zaposlenih kar za četrtino. Podpisali so aneks h kolektivni pogodbi, s katerim se bistveno zmanjšujejo njihovi prejemki, kot tudi številne ugodnosti in s tem izpolnili zahteve lastnika. “Realizirali smo vse načrtovane projekte in jih zaključili v okviru planiranih stroškov oziroma smo jih, na podlagi lastnega znanja in angažmaja, realizirali pod njimi. Zavedamo se nujnosti sinergije slovenskih proizvajalcev električne energije za celovito varno in zanesljivo oskrbo z električno energijo, vendar ne odobravamo načina in smernic, ki ga uvaja krovna družba. Veriga elektrarn, ki napaja več kot četrtino slovenskih potreb po električni energiji nikakor ne sme postati peskovnik za upravljavske eksperimente. Med slednje spada nedvomno tudi diktat krovne družbe in njihove zahteve po prenosu vseh podpornih funkcij na HSE, saj ne temeljijo na kakršnih koli strokovnih analizah ali izračunih finančnih učinkov. Nasprotno! Dokazano je, da bistveno večje finančne učinke prinaša decentralizacija podpornih funkcij in doseganje sinergij na podlagi »najboljših praks«,” dodaja Šega.

“Trdno stojimo za prepričanjem, da je slabo vodenje skupine in neobvladovanje ter nereševanje težav dodobra pripomoglo k nezavidljivem stanju v skupini HSE,” so bili enotni delavci. K temu dodajajo, da to dokazuje tudi zadnji predlog reševanja finančnih obveznosti do TEŠ 6, kjer so predlagani ukrepi ekonomsko povsem nevzdržni in nerealni. Zavoljo centralizacije se nivo odločanja prav o vsem (čemur smo v praksi priča že kar nekaj zadnjih let) umika iz strokovnih sfer v neko krovno nadgradnjo, kjer ni potrebnega znanja in ustreznega kadra. “Tako smo sedaj celo priča paradoksu, da se krovni družbi, ki je evidentno slabo opravljala svoje poslanstvo, dodeljujejo še večje pristojnosti. Ob tem pa se namerno pozablja, da HSE upravlja družbo na podlagi nezakonitega postopka ukinitve nadzornih svetov. Medtem pa družba DEM, ki je vsa leta delovala odgovorno in poslovala uspešno, praktično iz dneva v dan izgublja vso pravno-poslovno samostojnost in bo brez dvoma pristala na nivoju obrata skupine HSE. Zaposleni na DEM zahtevamo in pričakujemo od Ministrstva za infrastrukturo, Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Vlade RS, da podprejo in izvedejo take ukrepe, ki bodo DEM, kot celoviti in pravno samostojni družbi, omogočali varno in zanesljivo proizvodnjo za nacionalni energetski sistem v prihodnje. Le tako bo lahko družba realizirala njene razvojne možnosti ter s tem hkrati uresničevala enakomeren regionalni razvoj, kar so tudi cilji politike Vlade Republike Slovenije. V primeru, da bodo naša pričakovanja prezrta, bomo zahtevo primorani iskati skozi oblike sindikalnega boja, ki se v okviru Sindikata delavcev energetike že napovedujejo,« je pojasnil Šega.

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor bodo jutri slovesno odprli novi oddelek za onkologijo. Prve bolnike naj bi sprejeli v začetku prihodnjega leta. Gre za pomembno pridobitev za onkološke bolnike v Severovzhodni Sloveniji, ki se morajo zaenkrat še voziti na obsevanja v Ljubljano.

Foto: STA

Z gradnjo nove dvonadstropne stavbe poleg klinike za kirurgijo so začeli konec leta 2011. Objekt je bil zgrajen pred dvema letoma, a je kar nekaj časa trajalo, da so pridobili potrebno opremo. Pri tem je odločilno vlogo odigral finančni prispevek Švice, s katerim so med drugim nabavili dve novi radioterapevtski napravi.

Treba je bilo tudi usposobiti ustrezen kader. Zaposlovanje bo sprotno, do popolnitve programa, predvidoma konec leta 2017, pa naj bi na oddelku delalo 70 ljudi.

Na oddelku nameravajo oskrbeti letno okoli tisoč novih bolnikov. Kot rečeno, bodo v torek uradno odprli le stavbo, medtem ko bolnikov zaenkrat še ne bodo sprejemali. Po besedah direktorja UKC Maribor Gregorja Pivca gre namreč za zahtevno področje, zato je treba poskrbeti, da bodo zdravstveno osebje in inštrumenti ustrezno pripravljeni na oskrbo bolnikov.

Dejavnost novega oddelka bo zajemala radioterapijo, ki doslej v Mariboru še ni bila mogoča, in razširitev sistemskega zdravljenja onkoloških bolnikov, ki se na nekaterih oddelkih UKC Maribor izvaja že sedaj. Tukaj naj bi se tudi izvajali programi zgodnjega odkrivanja raka, kot sta DORA in SVIT, medtem ko bo bolnike z redkimi malignimi obolenji po napovedih treba še vedno voziti v Onkološki inštitut v Ljubljani.

Mariborski onkološki oddelek bo pokrival severovzhod Slovenije, ki na sekundarni zdravstveni ravni zajema okoli 400.000, na terciarni pa 800.000 ljudi. V UKC Maribor, kjer so pred nekaj dnevi odprli tudi novi urgentni center, letno sprejmejo več kot 5000 bolnikov z rakom.

Celotna vrednost projekta novega onkološkega oddelka v Mariboru znaša okoli 35 milijonov evrov. Od tega naj bi za gradnjo stavbe s podzemnim hodnikom šlo 19,5 milijona evrov, ostalo pa za opremo.

Vir: STA