Vabljeni na Vinske brbončice, ki bodo v četrtek 26. novembra ob 18. uri v Hotelu 365 Kamnica.

Priprave na zimsko smučarsko sezono so v zaključni fazi, že za jutri pa vremenoslovci napovedujejo prve snežinke na Pohorju. »V Marpromu zagotavljamo, da bodo v letošnji sezoni obratovale vlečnice in sedežnice na vseh 42 km smučarskih prog, imetniki sezonskih vozovnic pa lahko le-te že prevzamejo na našem prodajnem mestu pri Pohorski vzpenjači,« je povedal Aleš Hojski, direktor področja KKŽ in žičnice pri Marpromu.

Tudi izbran upravljavec smučišč, podjetje Nivis d.o.o., je po dveh mesecih priprav prog, ki je vključevala košenjo trave, čiščenje gozdnega roba, odstranitev kamenja, sanacijo terenov zaradi vodne erozije, ter popravila in servisiranje strojne opreme ( črpališča, teptalni stroji, topovi, ….), že komaj čaka pravo zimo. »V kolikor bodo ugodni vremenski pogoji bomo pričeli z zasneževanjem prog, že z tem vikendom , tako na Areškem delu in na višje ležečih delih Mariborskega dela. Ob ugodnih vremenskih razmerah lahko pričakujemo zagon smučarske sezone zagotovo s 17. decembrom,« je povedal predstavnik Nivisa, Andrej Čabrian.

V okviru programa SOŽITJE bo v ponedeljek, 23. novembra 2015 ob 9.30 v prostorih Krajevne skupnosti Pekre Limbuš potekal preventivni dogodek za seniorje in upokojence. Projekt je namenjen starejšim voznikom in voznicam, ki bi radi ostali čim dlje mobilni in varni na cesti.

V priponki prilagamoprogram preventivnega dogodka.

Novi urgentni center Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, ki je danes tudi uradno zaživel v prenovljeni podobi, predstavlja po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc velik korak naprej pri oskrbi bolnikov v Podravju, pomembno izboljšuje pa tudi pogoje dela za tamkajšnje zdravstveno osebje.

foto:sta

“Danes je velik dan, ne le za UKC Maribor, ampak za celotno Podravje. Predstavlja začetek nove zgodbe, ki bo dolgoročno pomembno izboljšala dostopnost in kakovost oskrbe bolnikov v tej regiji,” je v nagovoru ob odprtju dejala ministrica.

Urgentna služba ima v prenovljenih prostorih z okoli 2000 kvadratnimi metri skoraj trikrat več prostora kot prej. Notranja arhitektura po navedbah predstojnika oddelka Romana Koširja omogoča kakovostno strokovno delo v skladu z najnovejšimi dognanji v medicini in boljšo organizacijo dela z manj podvajanja med urgentnima službama kliničnega centra in zdravstvenega doma, ki sicer že 13 let fizično delujeta pod eno streho. “Pomagate reševati življenja, s tem ko podpirate ta projekt,” je dejal.

Po besedah direktorja UKC Maribor Gregorja Pivca se s postavljanjem urgentnih centrov konceptualno spreminja način dela z bolnikom. “Medtem ko je bil doslej bolnik tisti, ki je hodil od enega do drugega zdravnika, se tu vsa sodobna medicina zgrinja okoli bolnika. Vse se bo dogajalo na enem mestu,” je ponazoril. Nov način dela bo po njegovih besedah omogočil, da se bo zdravljenje začelo čim prej in bo čim bolj uspešno.

Odprto pa tako kot v drugih urgentnih centrih po Sloveniji ostaja vprašanje morebitne formalne priključitve zaposlenih v nujni pomoči zdravstvenega doma h kliničnemu centru, s čimer bi se rešili veliko administracije in posledično uredili enotno financiranje urgentne službe.

Mariborski urgentni center je po Brežicah in Murski Soboti tretji v vrsti uresničenih v mreži urgentnih centrov, ki jih ministrstvo za zdravje s pomočjo evropskih sredstev uresničuje po vsej Sloveniji. “Gradnja mreže poteka po načrtih. Najkasneje sredi decembra bomo povsod končali z gradbenimi deli. Skupaj z dispečerskimi centri bodo v funkciji najkasneje 1. julija naslednje leto,” je pojasnila ministrica.

Gradnja mariborskega urgentnega centra, ki so jo začeli na začetku lanskega leta, je stala 14,1 milijona evrov, od tega je Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 7,6 milijona evrov.

Novi urgentni center se še vedno nahaja v pritličnem prizidku kirurške stolpnice z dvema vstopnima mestoma. Življenjsko ogroženi gredo po posebnem vhodu do reanimacijskih prostorov, drugi morajo naprej obiskati triažo, kjer jih razporedijo po ambulantah glede vrsto urgentnega stanja.

Vir:STA

V naseljih Jelovec, Bresternica in Malečnik so zgradili tri kilometre novega kanalizacijskega sistema in dve črpališči ter jih povezali s centralno čistilno napravo Maribor (v Dogošah). Na Mestni občini Maribor so za novozgrajeni del omrežja že pridobili pravnomočno uporabno dovoljenje.

Projekt Odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju Maribora (širše prispevno območje centralne čistilne naprave Maribor) je potekal v štirih občinah: poleg MOM še v Občini Hoče-Slivnica, Miklavž na Dravskem polju in Duplek. Dela na terenu so se zaključila avgusta letos. Skupna vrednost gradbenih del na omenjenem območju znaša 781.030,38 € brez vključenega DDV. Kohezijski sklad Evropske unije je prispeval 532.030,06 €, Republika Slovenija 93.887,69 €, preostanek sredstev pa so zagotovili iz občinskega proračuna. Kot je na današnji novinarski konferenci povedala podžupanja, Melita Petelin, gre kljub manjšemu obsegu za pomemben projekt, saj so z njim rešili problematiko odvajanja odpadnih komunalnih voda na območju treh naselij v Mestni občini Maribor in na ta način prispevali k skrbi za čistejše okolje.
Poudarila je tudi, da za naslednje finančno obdobje 2014–2020 na Mestni občini že pripravljo dokumentacijo za izvedbo nadgradnje kanalizacijskega sistema, ki predvideva daljinsko upravljanje celotnega sistema skupaj z dograditvijo in modernizacijo nekaterih za to potrebnih objektov na trasi, ki povezuje kanalizacijski sistem mesta s Centralno čistilno napravo.

V luči aktualnih dogodkov je Petelinova komentirala tudi Akcijski načrt 2015 -2020, Pregled neizgrajene kanalizacije v mestni občini Maribor (prispevno območje centralne čistilne naprave Maribor in ocena investicijskih stroškov): »Mestna občina Maribor je prejela sklep o dovolitvi izvršbe in obvestilo o prekršku Inšpektorata RS za okolje in prostor glede še ne sprejetega Odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda. Po obisku inšpektorja v začetku meseca novembra je sledil tudi sklic Odbora za komunalne in gospodarske javne družbe, ki so dali pozitivno mnenje na predstavljen Akcijski načrt 2015 – 2020, zato je bil načrt nemudoma predlagan za uvrstitev na dnevni red 10. seje Mestnega sveta MO Maribor. Na sami seji pa mestni svetniki dnevnega reda niso potrdili in po končani seji sem opozorila svetnike, da takšno ravnanje ni dobro za mesto Maribor. Kljub predlogom nekaterih svetnikov, da bi Akcijski načrt sprejemali na dopisni seji, to ni mogoče, saj je bila seja z nesprejetjem dnevnega reda zaključena. Upam, da se svetniki zavedajo kaj nesprejetje načrta pomeni za mesto, da se bodo z vsebino seznanili in načrt tudi sprejeli.«

Bržkone razprodane Stožice bodo v soboto ob 20.15 gostile težko pričakovan nogometni derbi vodilnih ekip prvenstva med Olimpijo in Mariborom. Ljubljančani imajo pred Mariborčani sedem točk prednosti, kot pravijo v ljubljanskem taboru, si želijo ta izkupiček povečati na deset.

Slika je simbolična

Odpovedani derbi, ki bo moral biti na sporedu 24. oktobra, a so ga zaradi begunske krize in s tem pomanjkanja policistov takrat odpovedali, bo v Ljubljani na sporedu to soboto. Kljub stavki policistov, so na ljubljanski upravni enoti vodstvu Olimpije zagotovili, da težav z varovanjem ne bo. Vsi v Olimpiji pa pozivajo k športnemu navijanju.

Dejstvo je, da večni nogometni derbi s sabo prinaša tudi številne strasti, a v ljubljanskem taboru v ospredje dajejo tekmovalni naboj. Kot pravi trener Marijan Pušnik, ima sladke skrbi, saj so z izjemo branilca Nemanje Mitrovića vsi igralci v dobri formi in že nestrpno pričakujejo sobotni obračun z drugouvrščeno ekipo prvenstva.

“To bo čisto drugačna tekma kot je bila v Mariboru, ki je bil takrat v krizi. Zdaj je to spet stari Maribor, ima novega trenerja, je bolj napadalen. Derbi prihaja v prvem času, obe ekipi sta v dobri formi, tudi položaj na lestvici kaže na to, upam, da tri točke ostanejo v Ljubljani,” je pred sobotno preizkušnjo dejal Mitrović, ki ima težave z mišico. “Vadil sem po posebnem programu, bomo videli, kako bo. Če bo prehudo, ne bom igral, a imamo v ekipi zame uspešne zamenjave,” je še dodal branilec.

Poleg prvega strelca prvenstva Andraža Šporarja, ki se je v zadnjih dneh izkazal v dresu mlade reprezentance, gre Olimpija v tekmo tudi s prvim podajalcem prvenstva Ezekielom Isokenom Hentyjem. “Pred nami je težka tekma, zavedamo se, da bosta šli obe ekipi na zmago. Pričakujem, da bo celotna ekipa igrala na najvišji ravni, borili se bomo na vso moč. Ne želimo namreč izgubiti pred domačimi navijači, igrali bomo kot eno,” je dejal Nigerijec v dresu Olimpije.

Stadion bo bržkone razprodan, od 13.500 vstopnic, kolikor jih je bilo na voljo, so jih do srede prodali že preko 10.000. Trener zmajev Marijan Pušnik zato poziva k športnemu navijanju, na tribunah bo namreč tudi veliko otrok.

“Na začetku sezone sem dejal, da želim čez čas polne Stožice. To se je zgodilo zelo hitro, tudi največji optimisti na to niso računali. Upam in pozivam obe navijaški skupini k športnemu navijanju, brez pirotehničnih vložkov in petard. Kot veste, sem bil tudi trener Maribora in Viole so super navijači, vrnili so se tudi Green Dragonsi, na tekmi bo ogromno otrok, mamic z otroki, dedkov z vnuki … Sam kot trener pričakujem zmago svoje ekipe, tolkli se bomo za vsak meter igrišča,” je dejal Pušnik.

Ljubljanski strateg ima sladke skrbi z izbiro igralcev za prvo ekipo. “Za Nemanjo bom še videl kako in kaj, ostali so zdravi. Ti bodo igrali. Vesel sem, da smo sedem točk spredaj, ob dobri igri bomo 10 točk spredaj. A evforije ne bo, tako v primeru zmage, kot v primeru poraza. Razumem želje navijačev, a zame bi bila večja katastrofa premagati Maribor, potem pa izgubiti proti Krki. Zadovoljni smo lahko tudi s točko, a nanjo ne bomo igrali, igrali bomo na zmago,” je povedal Korošec na ljubljanski klopi.

“Maribor se je zelo dvignil, dosegal zmage v seriji, imajo novega trenerja, ki goji napadalno igro. Lahko presenetijo s pritiskom, kar prej ni bila značilnost. Pričakujem zrelo igro v sredini, dvomim pa, da se bodo nasprotniki brezglavo zaleteli v tekmo, preveč je v igri, da bi tvegali glavo že v prvih minutah. Ne govorim, da ne spoštujemo nasprotnika, so državni prvaki, igrali so v ligi prvakov in evropski ligi, ne govorim, da jih ne moremo premagati, a menim, da imajo več težav kot mi,” je še dejal Pušnik.

Vir: STA

Vodstvo Mariborske knjižnice je skupaj z večjim delom sveta zavoda in skupino bralcev danes mariborski podžupanji Jelki Černivec predala poziv za čim prejšnje nadaljevanje aktivnosti glede dolgoročne rešitve njihove prostorske stiske. Poziv so podkrepili s 1700 podpisi, obetajo pa si, da se bodo prizadevanja za uresničitev projekta poglobila.

foto: STA

Kot je ob predaji peticije povedala direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak, pričakujejo tudi, da bi upoštevali prioritete, ki so vključene tako v nacionalni kot tudi v lokalni program za kulturo.

“Predvsem si želimo, da se povečajo aktivnosti za pridobitev nekih sredstev, ki bi vsaj zagnale projekt, preden poteče gradbeno dovoljenje,” je dejala Turjakova in dodala, da se slednjemu veljavnost izteče že sredi naslednjega leta, torej dve leti po njegovi izdaji.

Z mariborskim županom Andrejem Fištravcem danes zaradi zasedenosti nista govorila, ji je pa obljubil sestanek v ponedeljek, ko Turjakova pričakuje več konkretnih informacij. Namen današnje predaje je zato po njenih besedah bil, da opozorijo na problematiko in da Mariborčani začnejo znova razmišljati o tem, da knjižnica resnično potrebuje nove prostore oziroma da jih potrebujejo občani.

Kot je še dodala Turjakova, je podžupanja Černivčeva projektu naklonjena, verjame, da ga podpira tudi župan, zato ne želijo prepričevati vodstva občine o projektu, pač pa le opozarjati in spodbujati k večji aktivnosti za to, da poiščejo rešitve, ki bi pripeljale k njegovi uresničitvi.

Predsednik sveta zavoda knjižnice Gorazd Mazej je bil zadovoljen s tem, da so na mestni občini prevzeli njihovo peticijo, ni pa pričakoval prevelikih obljub glede na objektivne razmere, v kakršnih se nahajata tako mestni kot državni proračun.

Današnja akcija je po njegovem mnenju predvsem motiviranje ne le mariborske, pač pa tudi slovenske javnosti, ter opozorilo, da v Mariboru takšnega problema, kot je prostorska stiska knjižnice, že leta in leta ne morejo rešiti niti z občinskimi, še manj pa z državnimi sredstvi.

“Človek dobi vtis kot da tam ni nobenega posluha. A treba je reči, da gre za velik in zahteven projekt, saj je oživitev Rotovškega trga zelo zahtevna. Upal sem tudi na evropski denar, glede na to, da Evropska komisija podpira revitalizacijo starih mestnih jeder. Vendar imam občutek, da tudi občinske službe niso dovolj dejavne, da bi pridobile nekaj evropskega denarja,” je dejal Mazej.

Mazej si obeta vsaj premika po fazah, saj se zaveda, da tako velikega projekta ni mogoče uresničiti naenkrat. Kot je dejal, še vedno upajo na novogradnjo, čeprav so bile v igri tudi različne obstoječe lokacije, od poslovnega objekta Probanke do zgradbe nekdanje SDK, a je knjižnica precej specifična in upoštevati je treba zelo različne dejavnike, ki zagotavljajo obstoj knjig.

Zato je po njegovem mnenju edina rešitev, da bi na Rotovškem trgu resnično začeli projekt uresničevati po že obstoječem načrtu, za katerega je bilo že pred časom izdano gradbeno dovoljenje. Po zadnjih ocenah bi za kaj takega potrebovali skoraj 22 milijonov evrov, zato je veliko vprašanje, od kje dobiti denar, a brez sodelovanja države zagotovo ne bo šlo, meni Mazej.

Vir: STA

V svetu je bilo v letu 2014 v 83 državah, ki so sodelovale v raziskavi Global Entrepreneurship Monitor (GEM), več kot 200 milijonov podjetnic v nastajajočih in novih podjetjih. Podjetniška aktivnost žensk se je v zadnjih dveh letih v povprečju povečala za 7 % v kar 61-ih nacionalnih gospodarstvih. Tako je pokazala nedavna raziskava, ki so jo izvedli raziskovalci v okviru Globalnega podjetniškega monitorja in v katero je vključena tudi Slovenija.

V svetu je bilo v letu 2014 v 83 državah, ki so sodelovale v raziskavi Global Entrepreneurship Monitor (GEM) več kot 200 milijonov nastajajočih in novih podjetnic. Tem je potrebno prišteti še 128 milijonov podjetnic, ki vodijo ustaljena podjetja. Ženske podjetnice so v primerjavi z letom 2012 zmanjšale razliko med spoloma za 6 % in bistveno prispevajo h gospodarski rasti spodbujeni z njihovo podjetniško aktivnostjo. Tako so pokazali rezultati raziskave, ki je najobsežnejša in najbolj poglobljena raziskava podjetniške aktivnosti žensk v svetu.
Ženske podjetnice so v skoraj polovici proučevanih držav izenačene ali celo prehitevajo moške kolege na področju inovativnosti, ki jo raziskava GEM izkazuje z vedno večjo enakostjo med moškimi in ženskami, ki prodajajo izdelke in storitve, ki so za potrošnike novi in jih konkurenca na splošno ne ponuja.
V zvezi z motivacijo za podjetništvo je za nacionalno gospodarstvo bistvenega pomena poznavanje deleža prevladujočega motiva za vključevanje v podjetništvo. Ženske so v povprečju po vsem svetu v enaki meri kot moški podjetniško aktivne pri izkoriščanju podjetniških priložnosti. Prav temu dejstvu gre pripisati zmanjševanje vrzeli med spoloma, izražene v odstotku priložnostno motiviranih podjetnikov v različnih regijah.

»Žal pa temu ni tako tudi v Sloveniji, kjer se v zadnjem letu nakazuje poslabšanje situacije in višanje deleža zgodnje podjetniške aktivnosti žensk zaradi nujnosti. Položaj žensk se glede motivacije za podjetništvo namreč poslabšuje,« je povedala Karin Širec, članica raziskovalnega tima GEM Slovenija.
Vključenost žensk v podjetništvo v svetu zelo variira in je v Evropi precej skromna. Največ zgodnje podjetniške aktivnosti žensk beleži Švica, sledijo ji Španija, Portugalska, Finska in, zanimivo, Kosovo. Najnižji delež novih in nastajajočih podjetnic so zabeležile Madžarska, Švedska ter Bosna in Hercegovina. Med 28 proučevanimi evropskimi državami je tako Slovenija zasedla 19. mesto s 33,9 % zgodnje podjetniško aktivnih podjetnic. V kar desetih proučevanih državah pa ostaja verjetnost, da bodo v primerjavi z moškimi podjetniško aktivnejše ženske, enaka ali celo večja. Te države so Salvador, Brazilija, Vietnam, Indonezija, Malezija, Filipini, Zambija, Nigerija, Uganda in Gana.

Metodologija:
Global Entrepreneurship Monitor (GEM) je obsežna svetovna raziskava, v okviru katere se že vse od leta 1999 proučuje zgodnje faze podjetniške aktivnosti, ustaljena podjetja in dejavnike, ki vplivajo na rojevanje novih podjetij. Slovenija se je raziskavi pridružila leta 2002, z njo pa so dobili odgovore na vprašanja, kako podjetna je Slovenija, kam se na področju podjetništva umešča v svetovnem merilu ter kako bi podjetništvo lahko pospeševali. Lansko leto je GEM intervjuval 206.000 odraslih ljudi (18 do 64 let) v 73 državah različnih geografskih in razvojnih značilnosti. Posebno poročilo GEM 2014 Women’s Report temelji na podatkih 73-ih držav iz leta 2014 in 10-ih držav iz leta 2013 (ki niso sodelovale v raziskavi v letu 2014).

Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij:
Nosilec slovenskega dela raziskave GEM je Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, ki skupaj z raziskovalci iz ostalih nacionalnih timov tudi aktivno sokreira nadaljnji razvoj vsebine in metodologije raziskave, raziskovalni tim pa sestavljajo Miroslav Rebernik (vodja), Polona Tominc, Katja Crnogaj, Karin Širec, Barbara Bradač Hojnik in Matej Rus. Raziskavo GEM podpirajo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (SPIRIT) ter Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru.

Informacija o izvedbi in dostopnosti raziskave:
Raziskavo o ženskem podjetništvu so opravili raziskovalci Globalnega podjetniškega monitorja (GEM) Donna Kelley, Candida Brush, Patricia Greene, Mike Herrington, Abdul Alija in Penny Kew. Izdajo raziskave so finančno podprli Babson College, Universidad Del Desarrollo, Universiti Tun Abdul Razak (UNIRAZAK), and Tecnológico de Monterrey. Celotno poročilo pod naslovom GEM 2014 Women’s Report je dostopno na http://gemconsortium.org/report/49281. Vsebuje razporeditve podatkov po državah, vključno s Slovenijo. Navedeni rezultati pa so vključeni tudi v raziskavi GEM Slovenija 2014, ki jo podpira agencija SPIRIT in je dostopna tudi na spletnih straneh Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij (www.epfip.uni-mb.si in www.gemslovenia.org) ter na spletni strani globalnega konzorcija (www.gemconsortium.org), kjer tudi najdete rezultate raziskav za ostale države.

Mestna občina Maribor s uradom za komunalo in prostor je bila izbrana za partnerja v evropskem projektu ELIPTIC, katerega namen je izmenjava dobrih praks na področju elektro mobilnosti v javnem potniškem prometu. V projektu kot strokovni partner sodeluje tudi naše podjetje, in sicer kot izvajalec mestnega prometa v Mariboru, priključena pa je še Univerza v Mariboru s Fakulteto za gradbeništvo, ki bo s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko izdelala za projekt potrebne študije.

Z izmenjavo dobrih praks z evropskimi mesti, ki že imajo razvit elektrificiran javni potniški promet, so pridobili 15.000 € nepovratnih sredstev. Končni rezultat projekta za mesto bo izdelava strokovne študije, ki bo opredelila kriterije za izbor najbolj optimalne opreme za nabavo električnih avtobusov v prihodnjih proračunskih letih. Da bodo v naslednjih letih vozni park mestnega potniškega prometa posodabljali z električnimi avtobusi, pa so se zavezali že v sprejeti Celostni prometni strategiji. V projektu bodo analizirali 23 konceptov iz 11 evropskih mest (med njimi Barcelona, Bruselj in London), ki slovijo po tem, da imajo v tem trenutku najbolje razvite sisteme elektrifikacije mestnega prometa.

Maribor in njen urad za komunalo in prostor se s sodelovanjem v projektu pridružuje številnim evropskim mestom – Dublin, Madrid, Potsdam, Praga, Rotterdam, Bukarešta, … – ki so prav tako vključena v projekt Eliptic, katerega vodilni partner je nemška prestolnica Berlin, vodilna strokovna partnerja projekta pa sta Inštitut za raziskave mobilnosti Ruprecht Consult in Mednarodno združenje za javni prevoz. Projekt se bo s predstavitvijo rezultatov študij po posameznih partnerskih mestih zaključil leta 2018.

Ponosni so, da bodo kot strokovni partner v projektu sodelovali in aktivno pripomogli ne samo k uresničevanju strategije, ki je bila sprejeta na ravni mesta, ampak bodo lahko izbrane primere dobrih praks tudi implementirali v naše lokalno okolje. Uporaba javnega mestnega potniškega prometa iz leta v leto narašča, zavedajo pa se, da lahko dosežejo še boljše rezultate, v kolikor bodo na ravni mesta vlagali v njegov razvoj in ga prilagajali potrebam naših uporabnikov.

Nekdanji prvi sindikalist mariborske občine Goran Rajić, ki je sprva podpiral mestno oblast pod vodstvom župana Andreja Fištravca, nato pa se z njim razšel, je dobil pravni spor s svojim nekdanjim delodajalcem. Kot danes piše Večer, je dobro leto po tistem, ko so ga na mestni občini odpustili, delovno sodišče odločilo, da je bilo to neupravičeno.

Slika je simbolična

Sodišče je po pisanju časnika Mestni občini Maribor naložilo, da mora Rajiću izplačati vse zaostale plače za leto dni nazaj, pa tudi odškodnino, ki naj bi znašala okoli 24.000 evrov. Na mestni občini za zdaj še niso povedali, ali se nameravajo na prvostopenjsko odločitev sodišča pritožiti.

Rajić je moral občino zapustiti zaradi očitkov takratnega direktorja mestne uprave Marka Žule, da naj bi grozil njemu in sodelavki. Čeprav je pritožbeni komisiji pojasnjeval, da mu na občini niso dali niti možnosti zagovora, mu niso prisluhnili, piše Večer.

Ker je bil v zadevo vpleten direktor uprave, bi moral o tem nato presojati župan Andrej Fištravec, a omenjena komisija je Rajića napotila na sodišče, nekdanji dolgoletni občinski uradnik pa je tako izgubil službo. Rajić je sprva v tožbi zahteval ponovno zaposlitev, pozneje pa je zahteval le še odškodnino oziroma povrnitev plač, dodaja časnik.

Incident naj bi se zgodil avgusta lani, ko je Žulo na pomoč poklicala ena od uslužbenk mestne uprave, ker naj bi Rajić kričal nanjo. Nato naj bi Rajić začel kričati tudi na Žulo in s silo vrgel dokumente na mizo. “Svoj napad in bes je stresal name, vse do trenutka, ko se je pognal proti meni in se ustavil nekaj centimetrov pred mojim obrazom,” je takrat povedal zdaj že nekdanji direktor mestne uprave. Rajić naj bi se umiril šele po posredovanju varnostnikov.

Rajić, ki je bil v mariborski mestni upravi zaposlen od leta 1990 in vodja sindikata od leta 2004, je takrat navedbe Žule označil za “debelo laž”, izredna odpoved pa, da je v vsakem primeru pretiran ukrep. “To se uporablja le v ekstremnih primerih,” je dejal in dodal, da se mu sporen zdi tudi postopek, saj je bil o odpovedi obveščen v času dopusta in brez pravice do ugovora.

Vir: STA

Po skoraj treh desetletjih bo ponovno oživela mojstrovina slovenskega skladatelja Lojzeta Lebiča Fauvel ’86. To edino Lebičevo glasbeno-scensko delo bo predpremierno uprizorjeno danes v SNG Maribor v obliki odrskega projekta Fortuna Fauvelu ne bo par! v izvedbi vokalnega gledališča Carmina Slovenica pod umetniškim vodstvom Karmine Šilec.

Vir fotografije: www.carmina-slovenica.si/

Fauvel ’86 je Lebič ustvaril leta 1986, ko si je želel napisati nekaj, kar bi bilo ogledalo oblasti. Navdih za vokalno-instrumentalno delo za mešani zbor, soliste, instrumente in zvočne posnetke je našel v srednjeveški pesnitvi Roman de Fauvel, ki govori o glavnih etičnih vprašanjih. V njej je častihlepni osel uporabljen kot prispodoba za moralno gnilobo in dekadentnost družbe.

Delo je takrat izvedel Akademski pevski zbor Tone Tomšič, s katerim je Lebič začel umetniško pot. Zdaj, skoraj 30 let kasneje, je na pobudo dirigentke Karmine Šilec izšla notna izdaja, na podlagi tega dela pa je Šilčeva tudi zasnovala nov choregie projekt Carmine Slovenice Fortuna Fauvelu na bo par!. Po današnji predpremieri v SNG Maribor bo aprila prihodnje leto sledila še prva mednarodna izvedba v Baslu. Kompozicija je bila v ta namen prirejena za dekliške glasove.

“Programska usmerjenost Carmine Slovenice je izvajanje sodobne in zgodnje glasbe in Lebičev Fauvel ’86 je izjemen preplet obojega,” so ob tej priložnosti izpostavili v Carmini Slovenici. Današnji dogodek je po njihovih navedbah primerljiv s ponovno uprizoritvijo opere Črne maske Marija Kogoja v letu 2012.

“Gre za eno najzgodnejših glasbeno-scenskih del, ki ima zaradi svoje kompleksnosti pomembno mesto v zgodovini glasbe, literature in tudi vizualne umetnosti,” je pojasnila Šilčeva. “Mislim, da Fauvel odmeva z vso intenzivnostjo in barvo, kot je to storil prvotno, pred več stoletji. Je komično in tragično resen, nespodoben in pobožen, formalno drzen in populističen.”

Vir: STA

Predpremiera, nocoj 19. novembra, ob 19.30, v stari dvorani SNG MARIBOR.

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor bodo danes slovesno odprli prenovljeni urgentni center. Slovesnosti se bo med drugim udeležila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, zatem pa bodo ob 14. in 15. uri na voljo vodeni ogledi novih prostorov tudi za širšo javnost.

foto:sta

Novi urgentni center so v Mariboru začeli graditi na začetku lanskega leta. Tu ne gre za gradnjo nove stavbe, ampak so prenovili in razširili obstoječe prostore urgentne službe, ki je tudi v času gradnje nemoteno delovala. Na začetku tega leta so končali prenovo prve polovice objekta in vanjo preselili ambulante, nato pa so se lotili prenove še drugega dela.

Bolniki, potrebni nujne pomoči, bodo torej še vedno prihajali v pritlični prizidek kirurške stolpnice, a je zdaj v veljavi povsem nov sistem dela. Med drugim so v novih prostorih v skladu z državnim pravilnikom o nujni medicinski pomoči uvedli enotno triažno mesto, kjer se bolnike razvršča po ambulantah glede na stopnjo ogroženosti.

Urgentni center UKC Maribor je del mreže urgentnih centrov, ki jih po vsej Sloveniji načrtuje ministrstvo za zdravje in je sofinancirana iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Prvi takšen center so odprli lani v Brežicah, septembra letos v Murski Soboti, do konca leta pa naj bi začeli delovati še na Jesenicah, v Novi Gorici, Celju, Trbovljah, Slovenj Gradcu, Izoli in Novem mestu.

Celotna prva faza projekta izgradnje mariborskega urgentnega centra je vredna 13,3 milijona evrov. Kasneje, ko bodo na voljo finančna sredstva, načrtujejo še izgradnjo helioporta na strehi ter povečanje operacijskega bloka in polikliničnega dela, saj bi želijo tja preselili tudi pediatrični urgentni center. Na mariborski urgenci letno obravnavajo okoli 100.000 bolnikov.

Vir: STA

Včerajšnjo nogometno tekmo med Slovenijo in Ukrajino je Mestna občina Maribor izkoristila za nadaljevanje mednarodnega poslovnega mreženja, ki sicer poteka v okviru projekta Invest in Maribor – Welcome to Slovenia.

Gre za že drugo tromesečno organizacijo mednarodnih B2B sestankov Mestne občine Maribor, ki je v začetku tega meseca organizirala Slovensko-kitajski poslovni forum v Mariboru, na katerem so se s kitajskimi podjetniki poslovno mrežili slovenski.

Ukrajinski poslovneži iz področja gradbeništva so si po sprejemu pri županu Mestne občine Maribor dr. Andreju Fištravcu v družbi nekaterih slovenskih podjetnikov iz področja gradbeništva in ogrevalnega sektorja ogledali včerajšnjo nogometno tekmo med Slovenijo in Ukrajino. Ob robu dogodka so imeli omenjeni podjetniki tudi B2B sestanke.

Mariborska občina tako po poslovnem obisku v Beogradu, Slovensko-beloruski poslovni konferenci in Slovensko-kitajskem poslovnem forumu nadaljuje z razvojem platforme, ki omogoča mariborskim oziroma slovenskim podjetnikom poslovno mreženje s podjetniki iz tujine.

Sinoči je bila Kazinska dvorana SNG Maribor polna do zadnjega kotička. Predstavniki več kot 10 društev invalidov so pripravili plesne in pevske točke, tudi recitacije. Obiskovalci so jih nagrajevali z bučnimi aplavzi.

6. Kulturni večer invalidov je bil prepletenem s čustvi, ganjenostjo in globokimi mislimi, tako med obiskovalci, kot tudi med nastopajočimi. Predstavniki društev so nam zaupali, da žaru in nasmehom na obrazih nastopajočih preprosto ni bilo meja.

Milan Kotnik, predsednik Sveta invalidov na Mestni občini Maribor je med drugim priznal, da je tudi sam čustveno vzhičen. O kulturnem večeru invalidov pa, da s tem skušajo dajati priložnost “vsem, različnim vrstam invalidov, da se vključijo v kulturno dogajanje in da pokažejo svoje sposobnosti.”

Da jo vsakič znova presenetijo, je povedala podžupanja Jelka Černivec. “Mislim, da danes ni bilo udeleženca, ki ne bi bil vesel, da je bil tukaj… in odhajamo domov napolnjeni.”

Podrobnosti izveste nocoj ob 18.30 v oddaji Občinski informator na BK TV.

S podelitvijo priznanj Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) za sodobni ples se bo drevi ob 18. uri v Španskih borcih začel Festival plesne ustvarjalnosti mladih Živa. Listino Mete Vidmar letos prejmeta Jelena Milovanović in Daša Grgič. Na festivalu se bo predstavilo okrog 250 mladih, starih med 13 in 30 let.

foto:sta

Podelitvi priznaj bosta sledila prvi sklop plesnih miniatur z naslovom Postavi se v vrsto in otvoritvena plesna predstava z naslovom Broken Breath v izvedbi ImPerfect Dancers Company iz Italije. Ob 19.30 bo na ogled še plesna predstava Galerije Plesa Maribor z naslovom Brez izhoda.

Festival se bo nadaljeval v četrtek ob 17. uri z drugim sklopom plesnih miniatur Plastenje in tremi plesnimi predstavami. Na ogled bodo plesni projekt Plesnega Foruma Celje z naslovom N.A.G., predpremiera plesne predstave Bitnamun z naslovom Korak in delo v nastajanju profesionalne rezidenčne plesne ustvarjalke JSKD iz Nemčije Stephanie Felber z naslovom l’atelier de flanerie.

V petek se bo plesni dan pričel ob 15.30 s predavanjem Roka Vevarja o Trishi Brown z naslovom Znotraj. Ob 17. uri bosta sledila tretji sklop plesnih miniatur z naslovom Lokus in odlomek iz predstave Hitrejše kot telo Plesne izbe Maribor. Ogledati si bo mogoče še plesno predstavo mednarodne skupine ERA z naslovom Močvirje umske zablode, ob 19.30 pa bosta na vrsti zadnji sklop plesnih miniatur z naslovom Nastavi in ponastavi ter odlomek iz predstave Čez noč Centra plesa Maribor.

Festival plesne ustvarjalnosti mladih Živa je vsakoletna prireditev, ki poteka v organizaciji JSKD že od leta 1976 in predstavlja presek aktualne plesne ustvarjalnosti izbranih plesnih skupin in posameznikov iz Slovenije in tujine. Z imenom Živa se poklanjajo priznani pedagoginji in koreografinji Živi Kraigher.

Živa 2015 predstavlja najboljše plesne miniature pretekle sezone, ki so jih ustvarili mladi plesalci skupaj s svojimi mentorji v vseh slovenskih regijah, ter nekaj predstav mladih avtorjev, so sporočili z JSKD.

Vir: STA

Drama SNG Maribor v koprodukciji z revijo Dialogi Maribor predstavlja premiero “KO CIPROŠ ZACVETI”, v ponedeljek 23. novembra 2015, ob 18. uri, v Salonu uporabnih umetnosti v Mariboru.

Bralna uprizoritev poezije Ko ciproš zacveti v izvedbi članov igralskega ansambla mariborske Drame predstavlja pesmi mariborskih pesnikov in pesnic od začetka 20. stoletja do danes, vključene v jubilejno številko revije Dialogi (ob 50-letnici izhajanja) leta 2014 pod naslovom Antologija mariborskih pesnikov, ki jo je uredil in pesmi izbral Robert Titan Feliks.

V uprizoritev pesniškega večera so uvrščene izbrane pesmi naslednjih avtorjev: Stanko Majcen, Janko Glazer, Rudolf Maister, Branko Rudolf, Kajetan Kovič, France Forstnerič, Slavko Jug, Erika Vouk, Herman Vogel, Andrej Brvar, Danica Križanič Müller, Lidija Gačnik Gombač, Borut Gombač, Petra Kolmančič, David Bedrač, Andrej Hočevar in Denis Škofič.

V Mariboru bo prihodnji teden potekal festival Drugajanje, ki je v prvi vrsti namenjen srednješolskemu občinstvu. Vsebinsko je letos usmerjen v iskanje identitete. V goste so med drugim povabili češkega umetnika Petra Šoureka, ki je izoblikoval svojevrsten turistični pohod po mestu.

foto:sta

Festival Drugajanje že 14. leto zapored prireja ljubljanski zavod Bunker v sodelovanju z II. gimnazijo Maribor, kjer je tudi glavno prizorišče dogajanja. Kot je na današnji novinarski konferenci v Narodnem domu Maribor povedala izvršna producentka festivala Alma R. Selimović, so osnovna publika že od nekdaj dijaki, želijo pa pritegniti tudi osnovnošolce in odrasle.

“Festival je prvenstveno osredotočen na mladino, nima pa mladinskega programa. V Drugajanje umeščamo predstave ‘za odrasle’, tuje in slovenske, nek reprezentativen program, ki ga v zavodu Bunker programiramo in produciramo. Še vedno so večinoma iz spektra sodobne uprizoritvene umetnosti, torej sodobni ples in sodobno gledališče. Trudimo pa se, da je program vseeno zelo komunikativen, torej da predstave niso popolnoma hermetične in da nekdo, ki je star med 14 in 18 let, najde neke oprijemke oziroma vstope v predstavo,” je pojasnila.

Predstave poskušajo približati mladini tudi s pomočjo pogovorov z ustvarjalci, letos pa bodo prvič izvedli poskus t.i. šole v družbi, ko bodo po vzoru v Sloveniji že uveljavljenih šol v naravi omogočili skupini šolarjev nekajdnevno bivanje in udeležbo na festivalu. Pripravili so tudi učna gradiva za predstave, s katerimi lahko učitelji pripravijo gledalce na umetniško izkušnjo.

Festival Drugajanje so začeli z željo, da mlade seznanijo s sodobno uprizoritveno umetnostjo in da predstave, ki redko zapustijo Ljubljano, pripeljejo v Maribor. Nenazadnje tudi zato, da dodatno popestrijo dogajanje na II. Gimnaziji Maribor, ki ima sicer že dobro razvit gledališki program v okviru projekta English Student Theatre.

“Letošnji festival je usmerjen v iskanje identitete, kar daje festivalu še posebno težo. Verjamem, da bo podobno kot prejšnji številnim odprl nove svetove in prispeval k drugačnemu pogledu na svet od že ustaljenih, velikokrat klišejskih in stereotipnih pogledov,” je povedal ravnatelj omenjene gimnazije Ivan Lorenčič.

Festival bo potekal med 23. in 25. novembrom, že v četrtek pa bo na sporedu predfestivalski sprehod Maribor – Evropska prestolnica turizma 2021 v režiji češkega umetnika Petra Šoureka, ki je v Pragi s kolegi gledališčniki ustanovil turistično agencijo Corrupt tours, namenjeno izključno ogledovanju uspehov korupcije, ene najbolj cvetočih kultur današnjega časa.

Podobne sprehode po Mariboru bodo prirejali vse dni festivala. Ta se bo sicer uradno začel v ponedeljek s predstavo Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli v izvedbi kolektiva Beton Ltd., ki ga sestavljajo igralci Katarina Stergar, Primož Bezjak in Branko Jordan. Predstava bo predstavljena v okviru mariborskega programa Nagib na oder in se loteva vprašanja identitet v različnih časovnih obdobjih.

V torek bo sledila predstava na temo spolne identitete MDLSX z italijansko umetnico Silvio Calderoni, ki ima tudi sama izmuzljivo spolno identiteto. Festival bo zaključil romunsko-madžarski projekt Vzporedno z mladima performerkama Kato Bodoki-Halmen in Lucio Marneanu na temo vzpostavljanja lastne identitete.

Vir: STA

Po zaključenem roku za oddajo vlog za enkraten odpis dolgov je upravičenih vlog za vrtce v Mestni občini Maribor 69 in 48 za odpis v osnovnih šolah. V podjetju Snaga je upravičenih vlog 45, v Nigradu 62 vlog, v Mariborskem Vodovodu 8 in v Energetiki 29 vlog.

K odpisu dolgov so ob začetku projekta pristopila štiri mariborska javna podjetja, Nigrad d.d., Mariborski vodovod d.d., Snaga d.o.o. in Energetika Maribor d.o.o. Vloge so se zbirale na vsakem javnem podjetju in v informacijski pisarni Mestne občine Maribor. Vse vloge, ki so bile oddane do 31.10.2015, so bile enakovredno obravnavane, ni bil upoštevali vrstni red oddaje vlog, zato bodo tudi sredstva razdeljena vsem ugotovljenim upravičencem v enaki višini.

Vsi si bodo prizadevali, da bo znesek odpisa kar se le-da visok in bo vsem upravičencem odpisan v enaki višini. Upravičene vloge se sedaj podrobneje pregledujejo, skladno s finančnimi zmožnostmi bo v kratkem določena tudi višina in način odpisa dolga. V Mestni občini Maribor in vseh javnih podjetjih se je pričakovalo večje število oddanih vlog za odpis dolgov, zaradi visokega števila brezposelnih in socialne stiske občanov. Manjše število oddanih vlog kaže, da ima občina posluh za razmere v mestu in so skozi vse leto temu prilagojeni različni programi pomoči, prav tako pa imajo svoje modele odpisa tudi javna podjetja, ki prisluhnejo stiskam občanov.

Jelka Černivec, podžupanja Mestne občine Maribor, je ob prvem zaključenem mejniku projekta povedala: »Mestna občina Maribor je bila med prvimi občinami, ki je pristopila k državnemu projektu enkratnega odpisa dolgov. Prejeli smo 109 vlog za odpis dolgov v vrtcih, od katerih je 69 upravičencev, znesek upravičenih vlog je 43.542,51 EUR. Za odpis dolgov v osnovnih šolah je prispelo 60 vlog, upravičencev pa je 48, skupni znesek upravičenih vlog je 11.400,86 EUR. Nižje število oddanih vlog od pričakovanih je zagotovo tudi zaradi tega, ker uspešno sodelujemo s številnimi organizacijami in skozi vse leto izvajamo različne programe pomoči, kar zgovorno kaže na to, da imamo posluh za socialno šibkejše in tiste, ki potrebujejo pomoč. Samo v letošnjem letu smo na več proračunskih postavkah za socialne programe namenili 7.855,595 EUR. Trudimo se, da socialnih transferjev ne zmanjšujemo, saj se tudi socialne stiske ne zmanjšujejo, in da lahko maksimalno ponudimo pomoč ljudem in vsaj omilimo njihovo stisko.«

Alan Perc, direktor Energetike Maribor d.o.o.: »Število oddanih vlog je bilo nekje v pričakovanju, glede na pogoje, ki jih je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Oddanih vlog za odpis dolga je bilo 77, po pregledu podatkov o osebah, ki izpolnjujejo pogoje za dolžnike po zakonu smo ugotovili, da je takšnih oseb 29.«

foto: STA

Marko Žula, direktor podjetja Nigrad d.d.: »Za odpis dolga smo po naši oceni prejeli kar precejšnje število vlog, in sicer 98 vlog. Od teh zakonsko ustreza 62 vlog, dve pa sta nepopolni in bosta upoštevani, če bosta pravilno dopolnjeni. Na posameznega dolžnika bomo skušali odpisati dolgove v višini do 300 EUR. Nigrad je tukaj v posebni situaciji, saj uporabnikom pošilja zbirno položnico za več različnih prejemnikov in postavk – za MO Maribor zaračunavamo okoljsko dajatev, za Snago odstranitev blata s čistilne naprave, levji delež zaračunanega zneska, tj. 70,5 %, pa gre podjetju Aquasystems, ki na centralni čistilni napravi izvaja čiščenje in se ni strinjalo z odpisom dolgov. Svojo dobro namero smo tako morali preoblikovati v odpis dolžniških obresti in sodnih stroškov.«

Cveto Žalik, direktor podjetja Snaga d.o.o.: »Kot družbeno odgovorno podjetje smo seveda pristopili k projektu enkratnega odpisa dolga družbeno najšibkejšim. V predpisanem roku skupaj prejeli 102 vlogi za odpust dolgov, med njimi je 45 upravičencev, ki zadostujejo postavljenim kriterijem za odpust. Od teh 45 vlog je 34 upravičencev iz Maribora, preostali pa iz drugih občin, kjer izvajamo gospodarsko javno službo. Na nadzornem svetu podjetja Snaga je bilo odločeno, da bo dolg 45 upravičencem odpisan v celoti, kar predstavlja 17.631,16 EUR.«

pršilci vode na Trgu Svobode
Foto: Facebook

Danilo Burnač, direktor podjetja Mariborski vodovod d.d.: »Kot trikrat družbeno najbolj odgovorno podjetje v državi smo pristopili k podpisu sporazuma o odpisu dolgov. Do zakonskega roka smo prejeli 45 vlog za odpis dolga, po pregledu smo ugotovili, da je upravičenih osem vlog v skupnem znesku 3.431,96 EUR in devet uporabnikov, ki naše storitve (ne)plačujejo preko upraviteljev večstanovanjskih stavb.«

Skladno z ZPIUOD je določeno, da se dolgovi odpišejo tistim dolžnikom katerih dolg je nastal do leta 2014. Hkrati pa so upravičenci morali prejemati katerega od naslednjih dodatkov v obdobju med 1. 1. 2015 in 30. 6. 2015:
– prejemniki denarne socialne pomoči ali
– prejemniki varstvenega dodatka ali
– prejemniki veteranskega dodatka ali
– prejemniki otroškega dodatka iz 1. oziroma 2. dohodkovnega razreda ali
– prejemniki otroškega dodatka v 3. dohodkovnem razredu in hkrati prejemniki dodatka za nego otroka oziroma dodatka za veliko družino.