V organizaciji Oddelka za ortopedijo UKC Maribor in v sodelovanju z Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru ter Zdravniškim društvom Maribor bo letos potekalo že XI. Mariborsko ortopedsko srečanje z naslovom RAMA V ORTOPEDIJI. Strokovno srečanje bo tudi letos v velikem avditoriju Medicinske fakultete Univerze v Mariboru (Taborska ulica 8) v petek, 13. novembra, z začetkom ob 9. uri.

Tokratno srečanje je namenjeno predvsem patologiji ramenskega sklepa. Priznani predavatelji bodo poslušalcem skušali med predavanji in pripravljenimi delavnicami odgovoriti na pogosta vprašanja, ki se pojavljajo ob zdravljenju bolnikov z bolečino v ramenskem sklepu. Srečanje je tako namenjeno izmenjavi znanj in izkušenj zdravstvenih delavcev različnih strok – ortopedom, travmatologom, revmatologom, zdravnikom splošne oz. družinske medicine, fiziatrom, fizioterapevtom, medicinskim sestram, specializantom, sekundarijem ter študentom Medicinske fakultete in Fakultete za zdravstvene vede.

O ciljih prihajajočega srečanja predsednik organizacijskega odbora asist. mag. Zmago Krajnc, dr. med., pravi: »Cilj letošnjega srečanja je obnoviti znanje, ga dopolniti, izmenjati izkušnje in pomagati našim bolnikom, da bodo zdravljeni pravilno, usmerjeno in čim bolj uspešno«.

Podroben program si lahko preberete v priloženi zloženki UKC Ortopedi – Zlozenka.

Ljubitelji slovenskega ligaškega nogometa, ne le pristaši Olimpije in Maribora, so z velikim razočaranjem sprejeli prepoved drugega derbija v letošnji sezoni med prvouvrščeno ljubljansko Olimpijo in zdaj drugouvrščenim Mariborom. Tekma, ki jo je upravna enota prepovedala zaradi begunske krize, bo 21. novembra ob 20.15 v Ljubljani.

foto: sta

Kot so sporočili iz Nogometne zveze Slovenija, bodo predzadnji novembrski vikend v Prvi ligi Telekom Slovenije tako odigrane tri tekme 18. kroga in predelegirana tekma 15. kroga. Ker bi Olimpija in Maribor sicer imela prvenstvene obveznosti tudi v 18. krogu, je Nogometna zveza Slovenije v soglasju s klubi sprejela odločitev, da se tekmi 18. kroga med Olimpijo in Krko ter Mariborom in Gorico prestavijo na sredo, 25. novembra.

Nogometna zveza Slovenije je pred potrditvijo termina počakala tudi na mnenje državnih institucij v povezavi z možnostjo igranja tekme v predlaganem terminu, saj ne želijo, da bi znova prišlo do neljubih dogodkov v povezavi s prepovedjo tekme zaradi pomanjkanja policijskih specialnih enot.

“Na NZS verjamemo, da bo tekma med Olimpijo in Mariborom pravi slovenski nogometni praznik za vse ljubitelje slovenskega ligaškega nogometa, tako za družine kot navijače, ter da bo minil v duhu fair playja med obema ekipama tako na igrišču kot na tribunah,” so sklenili izjavo za javnost.

Vir: STA

Mariborsko občinsko podjetje Marprom, ki od stečaja Športnega centra Pohorje upravlja z žičniškimi napravami na Mariborskem in Areškem Pohorju, zagon letošnje zimske sezone ob primernih vremenskih razmerah načrtuje za 17. december, če bo vreme zelo naklonjeno zasneževanju, pa tudi prej. Predprodajo sezonskih vozovnic so podaljšali.

Kot pravi predstavnik Marproma Boštjan Zagorac, so priprave na novo smučarsko sezono v polnem teku. Remonti žičniških naprav, s katerimi po koncesiji upravlja mariborski mestni avtobusni prevoznik, se v teh dneh selijo na areški del Pohorja, dela pa potekajo v skladu z načrti.

Zaradi velikega povpraševanja po sezonskih smučarskih kartah in želji, da čim večjemu številu smučarjev omogočili nakup vozovnic po nižjih cenah, so se odločili, da predprodajo podaljšajo do konca novembra. Tako bodo sezonske smučarske karte po 310 evrov na voljo še ves november.

“Od 28. avgusta smo prodali 2350 sezonskih smučarskih kart, katerih cena v predprodaji se je spreminjala. Tako so bile na začetku na voljo po 250 evrov za sezonsko karto, septembra se je cena dvignila na 280, oktobra in novembra pa jih prodajamo po enotni ceni 310 evrov,” je dejal Zagorac.

V Marpromu so tudi za letos obljubili cenejše smučanje občanom Maribora in Ruš, a če je bilo še lani to omogočeno vse dni, bodo letos prebivalci teh dveh občin s 30-odstotnim popustom lahko smučali le še ob ponedeljkih, torkih in sredah.

Vsi, ki so si bonitetno kartico uredili že lani, jim tega letos ni potrebno storiti znova, tisti, ki kartice še nimajo, pa si jo lahko zagotovijo na blagajni pohorske vzpenjače ob predložitvi osebne izkaznice ali potnega lista.

Upravljavci žičniških naprav se o sodelovanju in popustih za občane dogovarjajo s še nekaterimi bližnjimi občinami, posebnih popustov pa bodo deležni tudi študentje in dijaki v okviru športne vzgoje in projekta Zdrava zabava. Načelne dogovore o sodelovanju so dosegli tudi z ostalimi ponudniki turističnih zmogljivosti na Pohorju, predvsem z društvom pohorskih gostincev, Zvezo malih hotelirjev in Termami Maribor.

Sicer pa si bo Marprom letos prihodke od prodaje delil s podjetjem Nivis, ki je letos dobil koncesijo za upravljanje in vzdrževanje smučarskih prog. Kar dve tretjini prihodkov bodo tako šle na račun Nivisa, saj je strošek priprave smučišč višji od tistega za obratovanje žičniških naprav. V zameno za to bo Nivis uredil 43 kilometrov smučarskih prog na Mariborskem in Areškem Pohorju.

Vir: STA

Na Gruškovju so v soboto slovenski policisti sprejeli 20 policistov iz Slovaške, ki jim bodo v naslednjih tednih pomagali pri varovanju slovenske meje zaradi povečanega migracijskega toka. Udeležili so se že programa izobraževanja, z delom pa začenjajo v nedeljo. Kot ugotavljajo slovenski policisti, so kolegi s Slovaške motivirani za sodelovanje.

foto: sta

Trenutno slovenskim policistom zaradi povečanih migracij že pomagajo kolegi iz Nemčije, Avstrije in Estonije. Tudi ti so se, tako kot policisti iz Slovaške, najprej udeležili uvodnega enotnega izobraževanega programa, ki so ga za gostujoče policiste pripravili na Generalni policijski upravi.

Kot je na Gruškovju pojasnil Aleksander Mali iz Policijske akademije, program vsebuje štiri vsebinske sklope. Najprej jim predstavijo aktualno stanje z migranti v Sloveniji, sledi predstavitev pravne podlage za njihovo napotitev, nato jim predstavijo organiziranost slovenske policije na področju nadzora državne meje ter tudi še pravno ureditev na področju policijskih pooblastil v Sloveniji. Seznanitev traja dve do tri ure, naslednji dan pa policisti že začnejo z delom.

Kot je še dodal Mali, so policisti iz Slovaške motivirani, v izobraževanju so postavili veliko vprašanj in pokazali veliko zanimanja za sodelovanje in delo skupaj s slovenskimi policisti. Vodja skupine slovaških policistov Martin Schuster je med drugim novinarjem na Gruškovju povedal, da bodo slovenskim kolegom pomagali pri varovanju zunanje schengenske meje, da so vsi njihovi policisti posebej izurjeni za varovanje meje in da so se za odhod na delo v Slovenijo prostovoljno odločili.

Policisti iz Slovaške bodo po pojasnilih vodje sektorja uniformirane policije Policijske uprave Maribor Branka Viherja pomagali slovenskim kolegom v nastanitvenih in sprejemnih centrih v Šentilju, Gruškovju in Središču ob Dravi, po potrebi bodo sodelovali tudi v skupnih patruljah na zeleni meji. Viher podatka o tem, kako dolgo bodo v Sloveniji policisti iz Slovaške, še nima, bodo pa delali v 12-urnih izmenah.

Povedal je, da danes pričakujejo še avstrijske in madžarske policiste. Do konca tedna pa še policiste iz nekaterih drugih evropskih držav. Skupno do konca prihodnjega tedna na območju Policijske uprave Maribor pričakujejo 100 tujih kolegov.

Vir: STA

“Vino je lahko le tako dobro, kot je dobra družba,” so dokazali sinoči na odru v dvorani Union člani Sekcije KUD Študent Maribor. Skozi veliki plesno in pevsko obarvan koncert so predstavili vinske zgodbe.

Organizatorji so tako skozi pevsko-plesni večer dokazali, da sta petje in ples ena najlepših izdelkov, ki jih daje žlahtna kaplja. Nastopili so Otroška folklorna skupina AFS Študent Maribor, Akademska folklorna skupina Študent Maribor, Bela krizantema, Akademski pevski zbor Maribor in Frajkinclarji.

S policijske uprave Maribor so sporočili, da zaradi zagotavljanja varnosti v povezavi s povečanimi migracijami na naših mejah, so tuje evropske policije v Republiko Slovenijo napotile del svojih policistov, ki bodo slovenskim nudili pomoč pri opravljanju nalog.

Slika je simbolična

Na območju Policijske uprave Maribor že nekaj časa opravlja svoje naloge 6 avstrijskih kolegov, jutri, 7. novembra ob 11. 00 pa bo v sprejemnem centru Gruškovje z delom pričelo še 20 slovaških policistov. V prihodnjem tednu na PU Maribor pričakujejo prihod še okoli 100 policistov iz različnih evropskih držav.

Slovaške policiste bo v imenu Policijske uprave Maribor sprejel in pozdravil vodja Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Maribor, g. Branko Viher. Ob tej priložnosti bo jutri, 7. novembra 2015, ob 14.30 pred sprejemnim centrom Gruškovje podal tudi kratko izjavo za medije, sledil pa bo fototermin.

Univerza v Mariboru je med 4. in 6. novembrom 2015 gostila letno zasedanje Podonavske rektorske konference, druge največje mreže visokošolskih institucij v Evropi, ki povezuje skoraj 70 univerz. Rektorji in ostali predstavniki visokošolskih institucij so na tokratnem zasedanju pozvali vlade držav podonavske regije k prilagoditvi zakonodaje za zagotovitev usklajenega razvoja visokega šolstva, s poudarkom na zagotavljanju avtonomnosti univerz pri oblikovanju mednarodnih študijskih programov ter proste mobilnosti študentov in profesorjev.

Svojim članicam so hkrati priporočili, da prično s procesom internacionalizacije za oblikovanje mednarodnih študijskih programov z ohranitvijo raznolikosti. V okviru zasedanja v Mariboru je bil podpisan tudi Memorandum o sodelovanju med Podonavsko rektorsko konferenco in Rektorsko konferenco Alpe Jadran, katere stalno tajništvo je na Univerzi v Mariboru. Podonavske rektorske konference se je udeležilo 80 predstavnikov vodstev univerzitetnih in visokošolskih institucij iz 14 držav in predstavniki vseh slovenskih univerz. Prihodnje leto bo zasedanje potekalo v Kremsu (Avstrija).

Kot na številnih področjih, je tudi visokošolski sistem v Podonavju pred velikimi izzivi v smeri raznolikosti nacionalnih sistemov, za oblikovanje odprtega, vključujočega, trajnostnega in družbeno odgovornega visokošolskega prostora. Udeleženci konference so se tako ukvarjali z vprašanji mobilnosti v regiji, o ovirah in o rešitvah, ki jih lahko ponudijo univerze v času, ko mladi stremijo po zahodnih destinacijah ali destinacijah daljnega vzhoda. Posebej aktualen izziv pa je bilo tudi vprašanje povezave med izobraževanjem in raziskovanjem, predvsem na podiplomskih študijih, najprej na ravni druge stopnje.

Na območju Policijske uprave Maribor so letos obravnavali nekoliko manj prometnih nesreč kot lani, a je bilo več nesreč s smrtnim izidom. Skoraj desetini vseh nezgod je botroval alkohol, zato policisti tam danes začenjajo poseben nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov.

Slika je simbolična

Kot so danes sporočili s Policijske uprave Maribor, bodo nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov izvajali do 15. novembra z namenom zmanjšanja problematike alkohola v cestnem prometu in s tem izboljšanja stanja prometne varnosti. Na celotnem območju bodo v noči s 14. na 15. november izvedli tudi obsežen poostren nadzor po metodologiji Promil.

Na območju Policijske uprave Maribor so v letošnjem letu obravnavali 2563 prometnih nesreč, kar je pet odstotkov manj kot lani. Od tega je bilo 16 prometnih nesreč s smrtnim izidom, medtem ko jih je bilo lani 14. Skupno 975 je bilo prometnih nesreč s telesnimi poškodbami, lani pa 988.

V prometnih nesrečah je 17 udeležencev umrlo, kar je enako število kot lani. 84 ali 31 odstotkov več kot lani je bilo hudo poškodovanih in 1278 ali štiri odstotke manj pa lažje poškodovanih.

Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih je z 9,5 odstotka ostal podoben lanskemu, ko je znašal 9,6 odstotka. Največji je delež alkoholiziranih povzročiteljev pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom, pri katerih je bil alkohol soudeležen pri kar polovici vseh nesreč. Prav tako je visok pri prometnih nesrečah s hudimi telesnimi poškodbami, pri katerih je znašal 22 odstotkov.

Največ povzročiteljev je bilo pod vplivom alkohola pri prometnih nesrečah, ki so se zgodile zaradi nepravilne strani/smeri vožnje in neprilagojene hitrosti.

Vsem udeležencem v cestnem prometu policisti ponovno svetujejo, da se v primeru uživanja alkoholnih pijač (ne glede na zaužito količino) ne odločijo za vožnjo vozila, temveč naj za prevoz uporabijo javna prevozna sredstva oziroma naj vozilo vozi kdo drug.

Obenem jih opozarjajo, naj prilagodijo hitrost vožnje stanju in razmeram na cesti. Asfaltna površina je namreč v tem obdobju hladna, ponekod preko dneva vlažna, v nočnih urah pa je lahko poledenela oziroma spolzka.

Organizatorjem javnih prireditev in lastnikom gostinskih lokalov pa na policiji priporočajo pazljivost pri točenju alkoholnih pijač in spoštovanje določb zakona o omejevanju porabe alkohola, saj so med gosti tudi vozniki, ki bodo po odhodu od njih udeleženi v cestnem prometu.

Vir: STA

„Ko dvignem sebe, dvignem Maribor“ je podjetniško, motivacijsko gibanje. Pobudniki tega vala pravijo, da je dovolj „jamranja“, pasivnosti in prepričanja, da ničesar ni mogoče spremeniti. Verjamejo v val pozitivne, aktivacijske energije. Predstavili so ga v Mestni hiši Rotovž.

V Mariboru potrebujemo motivacijo, so prepričani pobudniki gibanja Ko dvignem sebe, dvignem Maribor. Iris Magajna, nosilka projekta (društvo Pupillam) pravi, da ni dovolj, “da si nekomu prodajalec ali kupec. Gre za medsebojne odnose. Na kakšen način izbiramo besede, kako komuniciramo. Potrebujemo motivacijo in ko dvignem sebe, lahko dvignem ostale (sosede, partnerje…).” S takšnim oz. podobnim razmišljanjem je nastalo gibanje, za katerega si želijo, da bi v valu prešlo najprej Maribor, nato morda tudi ostala slovenska mesta.
Miro Mihec, koordinator projekta, poudarja, da je bistveno aktivirati sebe. “Ne samo čakat na neko pomoč. Izstopiti je treba iz t.i. cone ugodja. Nehajmo jamrat in naredimo nekaj zato, da naše življenje boljše.”

V gibanju bodo skušali dvigniti tudi starejše. Ta del bo, prek mreže Matija, prevzela predvsem Darinka Bukovnik, ki verjame, da je lahko država takšna kot smo mi, državljani. Sodelujoči v mreži so po vsej Sloveniji že aktivirali 70 prostoferjev, ki starejšim nudijo brezplačne prevoze z električnimi avtomobili, in sicer v občinah, kjer so se predstavniki lokalne skupnosti odločili, da te avtomobile najamejo za 300 evrov mesečno. Kot je na predstavitvi projekta pojasnila mariborska podžupanja Jelka Černivec, projekt podpira. “Ključnega pomena se mi zdi, da imamo v mestu toliko pozitivnih ljudi in zgodb, ki jih marsikdaj ne znamo videti. Verjamem, da so morda še premalo povezane, ampak so pozitivne in jih je treba podpret.” Konkretno so gibanje podprli tako, da so jim omogočili prostor, kjer bodo s 1. Festivalom Ko dvignem sebe, dvignem Maribor, praznovali dvig mesta. Ta bo v četrtek, 12. novembra, v veliki dvorani SNG Maribor (kjer bodo projekt s svojimi nastopi podprli tudi nekateri znani Mariborčani). Kar se tiče zgoraj omenjenih 300 evrov mesečno, kolikor stane najem el. avtomobila, pa je Černivčeva povedala, da jih trenutno ne morejo zagotoviti, da pa intenzivno razmišljajo o uvedbi projekta v kakšni od mestnih četrti ali krajevnih skupnosti.
Podrobnosti nocoj ob 18.30 na BK TV.

Vsi poznamo štajerskega junaka, divjega Filipa Flisarja, ki nas s svojim pogumom vsako leto znova navda s ponosom. Zgovorni svetovni prvak v smučarskem krosu, ki je znan tudi po svojih zavitih brkih, si bo med naporno sezono vzel čas za svoje oboževalce in nas v torek, 10. novembra ob 11.00 uri, obiskal v Europarku.

Obiskovalci bodo lahko tudi dobrodelni in družbeno-odgovorni, saj bodo z izbiro okolju prijazne nakupovalne vrečke prispevali v dobrodelni sklad za Kliniko za pediatrijo UKC Maribor. Zato se jim le pridružite, in brkatega športnika spoznajte tudi osebno.

Univerza v Mariboru med 4. in 6. novembrom 2015 gosti v Mariboru letno zasedanje Podonavske rektorske konference, druge največje mreže visokošolskih institucij v Evropi, ki povezuje skoraj 70 univerz.

Udeležuje se je približno 100 predstavnikov vodstev univerzitetnih in visokošolskih institucij iz 14 držav. Naslov letošnje konference je Harmonizacija podonavskega visokošolskega prostora, udeleženci pa se posvečajo vprašanju večje mobilnosti študentov in profesorjev v regiji, s katerim bi omogočili spodbujanje medsebojnega razumevanja in sodelovanja. Prav tako bodo spregovorili o hitrem razvoju znanja in tehnologije, ki vpliva na družbo in gospodarstva ter igra vse pomembnejšo vlogo pri preobrazbi visokega šolstva in raziskovanja. V okviru konference bo potekala tudi skupščina Podonavske rektorske konference, kjer bo izvoljen tudi nov predsednik. Več informacij in program konference je objavljen na spletni strani Univerze v Mariboru (www.um.si).

Področje Podonavske rektorske konference zajema 1,1 milijona študentov iz 15 držav. »Vesel sem, da 44. zasedanje Podonavske rektorske konference gosti prav Univerza v Mariboru, ki postavlja visoke standarde, predvsem v povezovanju na področju internacionalizacije visokega šolstva. Zasedanje v Mariboru je tudi zelo dobra priložnost za krepitev sodelovanja z Rektorsko konferenco Alpe Jadran«, je povedal predsednik Podonavske rektorske konference prof. dr. Doru Pamfil.

»Podonavska razvojna strategija je ena najpomembnejših razvojnih pobud v Evropi. Univerza v Mariboru v teh dneh gosti številne vodilne predstavnike pomembnih tujih univerz in se tako v Evropi uveljavlja kot pomembna razvojno usmerjena visokošolska institucija. Biti v družbi najboljših je za nas velika priložnost in odgovornost, kar želimo izkoristiti v smeri ustvarjanja pomembnih partnerstev s tujimi univerzami in ustvarjanja pogojev za razvoj Vzhodne kohezijske regije. Zato je nujno, da naše države v Podonavju odprejo sistem visokega šolstva, kot so to počele zahodne države članice EU in tako spodbudijo razvoj skupnih študijev in mobilnosti v regiji. Tako bomo lahko povečali atraktivnost naše regije za študij naših mladih«, je povedal rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar.

Kot na številnih področjih, je tudi visokošolski sistem v Podonavju pred velikimi izzivi v smeri raznolikosti nacionalnih sistemov, za oblikovanje odprtega, vključujočega, trajnostnega in družbeno odgovornega visokošolskega prostora. »Udeleženci konference se tako ukvarjajo z vprašanji mobilnosti v regiji, o ovirah in o rešitvah, ki jih lahko ponudijo univerze v času, ko mladi stremijo po zahodnih destinacijah ali destinacijah daljnega vzhoda. Posebej aktualen izziv pa bo tudi vprašanje povezave med izobraževanjem in raziskovanjem, predvsem na podiplomskih študijih, najprej na ravni druge stopnje«, je povedal prorektor za mednarodno sodelovanje Univerze v Mariboru Jernej Turk.

Udeleženci Podonavske rektorske konference bodo med drugim imeli priložnost prisluhniti prispevku rektorja Tehniške univerze v Gradcu Harald Kainz-u, ki uspešno povezuje študij in raziskovanje na drugi stopnji ter odlično sodeluje z gospodarstvom. V Nemčiji je zelo uspešen ti. dualni sistem študija, o katerem bo govoril Wolfgang Schuster, predstavnik European Foundation for Education. Še posebej pa bo zanimiva razprava o inovativni doktorski shemi, o perečem področju tako za znanost, kot za izobraževanje. Med govorci na to temo bo tudi Melita Kovačević, predsednica komisije Evropske rektorske konference za doktorski študij in bivša prorektorica Univerze v Zagrebu. Konferenco bo zaključil panel, kjer bodo predstavniki članic Podonavske rektorske konference predstavili zgodbe uspeha kot primere dobre in uspešne prakse sodelovanja v Podonavju.

Maribor je za to, da bi postal veliko logistično središče, kot je bil zasnovan projekt Oreh, zamudil priložnost, ker pa ima to okolje še vedno dovolj potenciala za gospodarsko rast, ima v smislu servisa lokalnih storitev tudi logistika še vedno svojo priložnost, je povedal predsednik Slovenskega logističnega združenja Igor Žula.

foto: sta

“Predvsem zaradi tamkajšnjega letališča, za katerega verjamem, da še ni povedalo vsega. Za razliko od ostalih letališč ima namreč v svoji okolici še veliko razvojnega prostora za širitev dejavnosti, takšna okoljska razvojna perspektiva pa je pri razvoju logistike zelo pomembna,” je dodal Žula.

Vendar pa prvi mož slovenske logistike hkrati opozarja, da je prav Maribor v logističnem smislu primer slabe prakse, na katero želijo ves čas opozarjati, ko se pogovarjajo o smiselnosti gradnje drugega tira.

Maribor je namreč po njegovih besedah imel izjemno priložnost, da resnično postane logistično središče v tem delu države, saj meji na gospodarsko razviti del Avstrije ter industrijsko razviti del Hrvaške in Madžarske. Ker pa se razen velikih besed doslej ni zgodilo veliko, sta se logistični središči razvili v Gradcu in Zagrebu, zato razen izjemne lege Maribor po besedah Žule postaja logistično nezanimiv.

“Podobna zgodba se nam bo, kot kaže, zgodila tudi v nekem drugem projektu,” je opozoril Žula in s tem usmeril pozornost na drugi tir železniške proge do koprskega pristanišča: “Še kakšno leto se bomo pogovarjali okoli tega, da ga potrebujemo, naredili pa ne bomo nič, pa ga verjetno res ne bomo več potrebovali.”

Na mariborski občini se strinjajo s stališčem Žule, da je logistični center priložnost in da je veliko izgubljenega, a kot so pojasnili, vsekakor še ni izgubljeno vse. Ob tem so ocenili, da postopki na ministrstvu za infrastrukturo potekajo veliko prepočasi, predvsem pa zelo neodgovorno do severovzhoda Slovenije.

Kljub številnim pozivom vladi in ministrstvu, poudarjajo na mestni občini, namreč še zmeraj ni pravih rezultatov, med drugim država še vedno ni podelila dolgoročne koncesije za upravljanje z letališčem.

Da je Maribor kljub ugodni legi na križišču dveh pomembnih cestnih koridorjev v smislu načrtovanja multilogističnega centra marsikaj že izgubil, je priznal tudi direktor Aerodroma Maribor Ladimir Brolih, ki pa v daljni prihodnosti vendarle vidi tudi priložnosti, da na okoli 1500 hektarjih zemljišč, ki jih ponuja območje, nekoč zraste nekakšen “aerocity”.

“Ne zgolj v smislu prostora za nakladanje in prekladanje tovora, pač pa predvsem mesto, kjer bi ljudje lahko zadovoljevali različne potrebe, od športno-rekreacijskih, nakupovalnih, kulturnih, znanstveno-izobraževalnih in stanovanjskih,” pravi Brolih in dodaja, da bi to lahko bila dobra zgodba v naslednjih dveh ali treh desetletjih, in omenja primer dobre tovrstne prakse na letališču v avstralskem Brisbaneu.

Vir: STA

Umetnostna galerija Maribor organizira v torek, 10. november ob 18.00, v UGM Studio na Trgu Leona Štuklja 2, Maribor, dogodek “–5 MINUT / Mednarodni bienale kratkega videa”.

Pred kratkim se je v Centru in Galeriji P74 v Ljubljani odvila nova izdaja Mednarodnega bienala kratkega videa –5 MINUT. Vabljeni na predstavitev tokratne edicije bienala v družbi Polonce Lovšin, glavne organizatorke bienala. Ogledali si bomo vseh osem izbranih videov – vsak traja manj kot 5 minut (od tod ime) – in se v neformalnem vzdušju pogovarjali o sodobnih smernicah video umetnosti. Letošnja peta edicija nosi naslov Insomnia Dyslexia in je delo gostujoče kustosinje Ece Pazarbaşı. Mednarodna strokovna žirija v sestavi Ece Pazarbaşı (glavna kustosinja), Eli Cortiñas (video umetnica) in Polonce Lovšin (umetnica, kustosinja Galerije P74) je med 127 prejetimi video deli z različnih kontinentov izbrala osem del avtoric in avtorjev: Bonnie Begusch, Nena Belcheva, Anupong Charoenmitr, Heidi Hörsturz, Sanje Hurem, Local A., Dustina Luke Nelsna in Guida Nosarija.

Mednarodni bienale kratkega videa -5 MINUT je bil prvič zasnovan pred slabim desetletjem. Razlog za to odločitev je bilo predvsem veliko zanimanje za medij videa med profesionalnimi umetniki. Prve edicije so bile usmerjene predvsem v domač prostor, saj so organizatorji želeli na ta način odpreti vrata čim večjemu številu mladih in neuveljavljenih umetnikov. Razpis se je nato postopno razširil iz lokalnega v mednarodni prostor, predpisana pa je bila tudi tema. V letu 2012 so k sodelovanju povabili gostujočo kustosinjo Silke Opitz, ki je predlagala temo, sodelovala pri izboru del in pri postavitvi razstave. Podobno je zasnovana tudi letošnja peta edicija bienala. Kustosinja bienala Ece Pazarbaşı je predlagala temo z naslovom Insomnia Dyslexia. Spričo izjemnega odziva je letošnji mednarodni bienale kratkega videa prelomen. Na javni razpis se je odzvalo 127 avtoric, avtorjev in avtorskih skupin z vsega sveta.

V Snagi je včeraj na novo delo dobilo 12 ljudi, ki bodo utečeni ekipi pomagali čistiti zbirni center za begunce v Šentilju. Kot je že znano, od nedelje, 18. oktobra, ko je bila Slovenija soočena z drugih begunskim valom, opravljajo storitve čiščenja, 24 ur dnevno pa zagotavljajo 22-člansko ekipo, ki v zbirnem centru vzdržuje higienske razmere.

Delovno mesto svetovalca poslovodstva v podjetju je prav tako včeraj zasedel Silvester Dominc. Na razpis za omenjeno delovno mesto je v roku prispelo 36 prijav, Silvester Dominc pa je bil izbran zaradi svojih raznolikih izkušenj na področju dejavnosti komunale. Tako je med drugim član nadzornega odbora v občini Starše, v kateri Snaga izvaja gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki.

V krog zadolžitev svetovalca bo sodil poslovni sektor družbe. Zaradi povečanega obsega tržnih dejavnosti, ki jih opravljajo, terja to področje posebno pozornost, prav tako poslovodstvo prepoznava še veliko potencialnih možnosti za dodatni razvoj.

Viziji, da dejavnosti podjetja širijo predvsem na tržnem področju, je pritrdil tudi nadzorni svet družbe, ko je septembra letos potrdil predlagano petletno strategijo razvoja podjetja. Ta do leta 2020 predvideva zvečanje obsega tržnih storitev za dodatnih 20%, tudi zaradi številnih za prodajo primerih surovin, ki jih bodo pridobili iz naprave za predobdelavo odpadkov. Napravo naj bi po načrtih pričeli graditi prihodnje leto, poskusno pa bo začela obratovati v letu 2017.

S sodobnim baletom Peer Gynt, ki bo v petek premierno uprizorjen v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, se koreograf Edward Clug vrača k prvemu nastopu v Mariboru, hkrati pa se prvič loteva celovečernega projekta. Pričujoča predstava po motivih istoimenske drame Henrika Ibsena in glasbi Edvarda Griega je, kot pravi, zanj pomembna prelomnica.

foto: sta

O projektu je Clug začel razmišljati po uspešni premieri predstave Ssss… leta 2012 v Stuttgartu. “Peer Gynt je v moji glavi že tri leta. Kljub temu mislim, da prihaja ob pravem času. Ko smo konec avgusta začeli s projektom, so stvari samo padale v smiselno in zelo produktivno delo,” je povedal.

Za dramsko pesnitev norveškega dramatika Henrika Ibsena iz leta 1876 se je odločil med drugim tudi zato, ker je v tem baletu prvič plesal na mariborskem odru. “Izbral sem lik iz literature, ki je že bil postavljen na tem odru in je povezan z mano in mojim prihodom v Maribor. Nenazadnje je bila to prva predstava, v kateri sem nastopal kot plesalec v tem gledališču,” je pojasnil.

Pri pisanju libreta za balet, ki nima napisane glasbe, je poleg stavkov iz Griegove priložnostne glasbe Peer Gynt posegel tudi po drugih Griegovih koncertnih, komornih in solističnih skladbah, da bi tako dosegel dinamičen in koherenten razvoj plesne pripovedi. “Peer Gynt je kot kompleksni dramski lik iz istoimenske dramske pesnitve postavil Ibsena na mesto vodilnih dramatikov ob koncu 19. stoletja, medtem ko se je Grieg s svojim tenkočutnim nordijskim glasbenim idiomom uveljavil kot eden najznačilnejših predstavnikov romantike,” meni Clug.

Kot je dejal, je poskušal združiti Ibsenov in Griegov svet in ustvariti pot do svojega. “Vsak je na nek način doživel svojega Peer Gynta. Jaz sem si ju želel združiti in premostiti v plesno celoto, v kateri bi lahko ustvarjal svojega Peer Gynta in to je bil mogoče najtežji del.”

S kostumografom Leom Kulašem in scenografom Markom Japljem so po besedah Cluga pripravili edinstveno podobo predstave. “Določenih stvari ne moreš povedati skozi ples. En Ibsenov stavek ti lahko pove vse, skozi ples pa tega morda ne moreš. Zato sem moral malo naokoli, da pridem do bistva, ki se ga da zaznavati in čutiti.” “Veliko spretnosti je bilo potrebno za to, a v tem sem najbolj užival. Prvič se ukvarjam s konkretno zgodbo, ki spodbuja moj režiserski čut. Ker ples, še bolj kot dramsko gledališče, potrebuje toliko bolj natančen tajming, čas dogajanja in prave reze.”

Naslovno vlogo je poveril gostujočemu solistu iz Srbije Milošu Isailoviću, s katerim sta v preteklosti že sodelovala. “Ima neverjeten čut za čas. Hkrati je nestabilen, v pozitivnem smislu, saj sem potreboval nekoga, ki se išče. Upa, da mu bo ta predstava odprla pot, po kateri lahko ponosno koraka,” je dejal.

Za predstavo že zdaj vlada veliko zanimanja, med drugim si bo petkovo premiero ogledala delegacija Züriške opere, napovedane pa so tudi že ponovitve v okviru abonmaja v Cankarjevem domu v Ljubljani. “Ta predstava se mi zdi v tem trenutku nujno potrebna, za naš ansambel, zame, za naše občinstvo in za plesni svet.”

Clug, po rodu iz Romunije, vodi mariborski Balet od leta 2003, s svojimi koreografijami, še posebej mojstrovino Radio and Juliet, pa je požel hvalo tako domače kot mednarodne javnosti. Z njegovimi predstavami je mariborski Balet gostoval na številnih gledaliških festivalih in v gledališčih po svetu, med drugim v Mariinskem gledališču v Sankt Peterburgu.

Vir: STA